Poštnina plača IZHAJA VSAK PETEK »OBMURSKI TEDNIK« - tednik za gospodarska, politična in kulturna vprašanja. — Lastnik in izdajatelj: Okrajni odbor OF Murska Sobota, predstavnik Jože Vild — Ureja uredniški odbor. — Naslov uredništva in uprave: Morska Sobota, Trg zmage 5. — Poštni predal 52 — čekovni račun. Narodna banka Murska Sobota 641-90332-2. — Naročnina: celoletna 300 din, polletna 150 din, četrtletna 75 din, mesečna 25 din. — Izhaja vsak petek. — Tiska Mariborska tiskarna. GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA OBMURJE Štev. 39 — Leto IV. Murska Sobota, 26. septembra 1952 6. - Kdo naj vodi reorganizacijo naših zadrug? Svobodna odločitev, zadruge in anarhija; to so trije pojmi, ki se v ljutomerskem okraju često drug z drugim prepletajo v korist poslednjega. Tako svobodna odločitev kmeta kakor zadružna organizacija pa ne moreta in ne smeta biti temelj za anarhijo. V zveznem merilu je bilo od. ločeno, da je treba reorganizirati pasivne zadruge. Glavni odbor OF Slovenije pa je na svojem zasedanju izdal sklep, da se naj v naši republiki reorganizirajo tudi take zadruge, ki nimajo določenih pogojev za nadaljnji razvoj. Oba sklepa po mojem prepričanju večkrat napačno tolmačimo. Pri nas se govori o likvidacijskih komisijah, ki jih tu in tam tudi uradno postavljajo. Noben izmed že navedenih sklepov pa ne omenja likvida- cijo, temveč reorganizacijo zadrug. Že sam pojem »likvidacijska komisija« psihološko negativno deluje na podeželju. Če že potrebujemo take komisije, zakaj jih ne bi imenovali komisije za reorganizacijo ali notra, njo ureditev zadrug. V zadnjem času kar tekmujemo z izjavami o svobodni odločitvi kmetov, vendar pa se ne potrudimo, da bi kmečkim ljudem pojasnili, kako je treba pojmovati to svobodo. Našo slabost Pa kaj radi izkoriščajo vaški špekulanti, ki se čutijo svobodne v svojem razdiralnem delu in spletkarjenju v škodo poštenih kmetov. Ali je na primer mogoče dovoliti, da se razpusti kmečka delovna zadruga v Ivanjkovcih, ki ima nad 800 ha zemlje in bo že prihodnje leto dala vsakemu zadružniku blizu 20 odstotkov dohodkov več kot jih ima privatni kmet? Tako početje bi koristilo le peščici špekulantov, ne pa 80 odst. zadružnikov, ki hočejo ostati v zadrugi. Večne razgrajače bo treba izločiti iz zadružne skupnosti. To pa še ne pomeni, da je dovoljeno uničevati zadružni kolobar in znova zasaditi mejnike v že arondirano zemljo. Misliti bo treba na zamenjavo zemlje. Ali ne bi bila gospodarska škoda, če bi razpustili kmečke de. lovni zadrugi na Moti in Krapju, ki imata združeno zemljo in ugodne pogoje za skupine uspehe? Taka reorganizacija je nesmiselna in škodljiva. Podobnih primerov pa bi lahko več našteli. Kako le moremo dopustiti, da nam v Bolehnečicah podira stavbo naj večji kmet in špekulant Vrbnjak, ki je pred kratkim sklical zbor zadružnikov z namenom, da bi razpustil zadrugo? Naši pošteni kmečki ljudje in množične organizacije ne bi smeli dovoliti, da prevzemajo vodstvo reorganizacije zadrug vaški špekulanti in drugi omahljivci. To ni svobodna od. ločitev kmeta, marveč nasilstvo posameznih zajedalcev nad poštenimi kmeti in revnejšimi ljudmi. Tako daleč pa naša demokracija ne. sega. Zato je po- trebno, da stvar vzamejo v roke naše množične organizacije in pošteni kmetje, ki edini lahko odločajo o tem, kako v bodoče organizirati zadružno gospodarstvo, koga je treba izključiti iz zadruge itd. V zadrugah, ki imajo vse pogoje za razvoj, je treba demokratizirati notranje odnose in življenje. Pri nas še vedno veljajo predpisi, da je treba zahtevo po izstopu iz zadruge pismeno sporočiti zadružnemu upravnemu vodstvu. Teh predpisov se moramo še vedno držati. Nihče naj ne bi imel pravice, da bi samovoljno izstopil iz zadruge brez ustreznega dovoljenja. Preprečiti je treba samovoljno izstopanje, potem pa zadružnikom izdatneje pomagati, da bodo ozdravili razmere znotraj zadrug. Po mojem mnenju se je treba ustaviti pri vsaki zadrugi posebej in proučiti položaj v njeni notranjosti. Le trezna presoja o razmerah in odnosih v posamezni zadrugi nam bo pomagala, da bomo lažje odločili, ali se naj organizira v kmečko gospodarstvo ali pa v splošno zadrugo. Seveda pa je treba odpraviti vzroke ne. znosnih odnosov med zadružniki in šele potem odločati. Tako si zamišljamo reorganizacijo zadrug. (Nadaljevanje na 2. strani) Dogodki zadnjih dni V mednarodnih političnih krogih je vzbudil OBISK BRITANSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA EDEN A nemalo pozornost. V zvezi z njim so nastale v glavah tujih komentatorjev najrazličnejše domneve, sklepi in celo — prerokovanja. Posebno pa so se odrezali uradni in neuradni italijanski krogi s svojimi članki v dnevnem tisku in po radiju. Z velikim hrupom so hoteli na eni strani zmanjšati pomen obiska ter prikriti slepo jezo, ker se Eden ne bo ustavil v Rimu, na drugi strani pa zbegati svojo javnost z nekakšnimi »skritimi načrti«, ki da jih nosi Eden v svojem žepu. Pri tem jih ni prav nič motilo, da se je britanski zunanji minister pred prihodom v Jugoslavijo sestal v Strasbourgu s predsednikom italijanske vlade De Gasperijem in mu tudi pojasnil namen svojega obiska. Resnico o obisku uglednega britanskega gosta Jugoslaviji je povedal maršal Tito na svečanem kosilu drugega dne obiska. V svoji zdravici je poudaril razumevanje, ki ga je kazala Churchillova vlada po zaslugi zunanjega ministra Edena med drugo svetovno vojno in zaključil z besedami: »Prepričan sem, da bo ta obisk velikega pomena za razvoj nadaljnjega prijateljstva in sodelovanja med našima državama. Imamo skupne interese, od katerih je najvažnejši ta, da storimo vse, kar je v naši moči za rešitev človeštva pred novo katastrofo in da se med državami in narodi razvije in utrjuje mirno sodelovanje.« V podobnem duhu je govoril tudi britanski visoki gost. V svojih izjavah tisku je še posebno poudaril, da ne želi govoriti o tržaškem vprašanju, ki naj ga rešita zainteresirani državi sami. Jasno pa jo, da se je z našim zunanjim ministrom Kardeljem in maršalom Titom menil o vseh važnejših mednarodnih vprašanjih in da se obe vladi — kot trdi uradno poročilo o teh sestankih — z njimi načelno strinjata. Minister Eden je po končanih razgovorih odpotoval na Dunaj. JUGOSLOVANSKA VOJAŠKA DELEGACIJA je po večdnevnem Obisku grški armadi in vladi odpotovala v Turčijo, da se seznani z organizacijo in opremo turške armade. Pred odhodom iz Aten je vodja delegacije generalni polkovnik Jakšič znova potrdil pripravljenost jugoslovanskih narodov, da se skupno z Grki uprejo kakršnemukoli napadu na Balkanu. Z JUGOSLOVANSKO-ROMUNSKE MEJE poročajo o novem zločinu kominformistov. Romunski obmejni organi so ubili dva člana kmečko-obdelovalne zadruge iz Bele Crkve. Streljali so tudi na jugoslovansko obmejno patrolo, ki je prišla na pomoč. Naši vojaki na ogenj niso odgovorili. — PO VESTEH IZ FRANCIJE je nastopila v tamkajšnji kominformistični KP huda notranja kriza. Vodstvo KP je izključilo iz centralnega komiteja dva Člana, ki sta se med nemško zasedbo aktivno borila proti nacizmu. Očitajo jima najrazličnejše odklone in napake, kakor je pač že navada v kominformističnih straiikah. Kaže pa, da se hočejo po ukazu iz Moskve znebiti onih ljudi, ki so se v resnici bo- rili proti okupatorju, ne pa čakali, kakor večina v vodstvu francoske kominiormistične Partije. Prav tako sta predstavljala zanje s svojo dosledno proletarsko taktiko brez diktatov iz Moskve oviro pri najnovejših načrtih kominformističnega vodstva o ustanovitvi »enotne nacionalne fronte«, v katero bi vključili tudi levo usmerjene meščanske skupine. Te dni je VZHODNONEMŠKA PARLAMENTARNA DELEGACIJA obiskala bonnski parlament in prinesla s seboj spomenico Združenim narodom o nemškem vprašanju. Slednja vsebuje predloge, ki jih je v svojih notah Zahodu že večkrat omenila kremeljska vlada. Ker zahodnonemška vlada in večina v parlamentu podpira zahodne predloge o ureditvi eno trie Nemčije (1. enotne Volitve po vsej Nemčiji, 2. vzpo stavitev vsenemške vlade in 3. konferenca »štirih« o bodočnosti Nemčije ob- udeležbi predstavnikov enotne nemške vlade), so bili razgovori zaman. Omeniti pa jih je kot prvi poizkus, da se predstavniki obeh strank sam. pomenijo med seboj. Na srednjem Vzhodu vre vedno močneje. V LIBANONU je prevzel zaradi vladne krize vajeti v svoje roke general Šehab, potem ko je predsednik republike Bešara el Kuri pred razkačeno množico pobegnil v tujino. Opozicijska narodna fronta zahteva čistko dosedanjega korumpiranenega režima ej Kurija in državne uprave; kf je bila popolnoma pod njegovim vplivom, hkrati naj se zmanjša birokratski aparat in uvede solidna gospodar ska politika. Vendar ni pričakovati kakih važnejših izprememb ker je ni sile, ki bi lahko od ločno posegla V sedanji poliev dalni red v deželi. — EG1PTOVSKA VLADA je zadnje dni izdala več zakonov in uredb, med njimi uredbo o obveznem sejanju bombaža in o prepovedi študentom, da bi aktivno sodelovali v katerikoli stranki. Oživeli so egiptovsko-sudanski razgovori. Pričetkom oktobra pa bo vlada postavila pred posebno vojaško sodišče okrog 70 bivših: političnih voditeljev in višjh uradnikov, ki so obtoženi korupcije v času Farukove vladavine. — DR. MOSADIK je izročil britanski vladi spomenico, v kateri odgovarja na britansko-ameriške predloge za rešitev pretrolejske krize in navaja protipredloge Britanska vlada naj bi odgovorila v roku 20 dni, ker bo sicer perzijska vlada prekinila diplomatske stike. Ukrep, ki bo položaj na srednjem Vzhodu samo še bolj zaostril! AMERIŠKA VOLILNA KAMPANJA se nadaljuje. Republikanci so dobili zadnje dni nov udarec. Podpredsedniški kandidat Nixon je namreč osebno sprejel od kalifornijskih kapitalistov 16.000 dolarjev, ne da bi o tem obvestil davčne oblasti. Razen tega je imel za svojo volilno agitacijo na razpolago 70.000 dolarjev iz državne blagajne kakor ostali kandidati. Eisenhower in Nixon sicer, obljubljata, da bosta dala obračun nad porabo tega denarja. Toda zadevo je zagrabil tisk, s čimer je zmanjšal ugled Nixona, Eisenhowerja in pa republikanske stranke. Pred okrajno partijsko konferenco v Soboti V ponedeljek, 29. septembra, se bodo sestali v Soboti izvoljeni delegati k letošnji redni okrajni partijski konferenci za soboški okraj. Zadnja partijska konferenca je postavila pred svoje članstvo velike odgovorne naloge, na letošnjo partijsko konferenco pa že gremo z vrsto doseženih uspehov v našem okraju, tako na političnem, gospodarskem in kulturnem področju; z uspehi, ki so plod dela naše Partije. Na partijsko konferenco pa gremo tudi z jasnimi pojmi o naši ljudski demokraciji in njenem nadaljnjem razvoju. Priprave partijskih organizacij na partijsko konferenco imajo v tem letu globlji značaj. Te priprave so tesno povezane s pripravami in tekmovanji za počastitev VI. kongresa Komunistične partije Jugoslavije, ki bo v začetku novembra v Zagrebu. V teh pripravah se tudi v partij- skih organizacijah samih odpravljajo stare oblike dela; predvsem pa se zahteva večja demokratičnost v Partiji in prilagoditev dela dejanskim potrebam socialistične graditve pri nas. Okrajna partijska konferenca se letos vrši v izredno pomembnem zgodovinskem obdobju, zato je razumljivo, da so tudi priprave nanjo veliko večje kot Prejšnja leta. Priprave na volitve se niso odražale samo v tem, da smo opravili partijske sestanke in si izvolili svoja vodstva. Preden so osnovne partijske organizacije šle na volitve, so imele celo vrsto sestankov, kjer so kritično pregledali delo posameznih članov, jih grajale in pravilno usmerjevale, nekaj pa celo izločile iz svojih vrst. Toda še več: na teh sestankih so tudi pregledali delo osnovnih partijskih organizacij od V. do VI. kongresa KPJ, seznanili mlajše članstvo z zgodovino naše Partije in njeno vlogo v graditvi socializma. Nadaljnji namen teh sestankov je bil, da članstvo Partije politično-ideološko dvignemo in usposobimo, da bo samostojno reševalo vsa vprašanja v naših podjetjih, ustanovah in na vasi. Potrebo po odprtih partijskih sestankih je nakazal že V. kongres KPJ. Teh sestankov se udeležujejo tudi nepartijci. V predkongresnih pripravah so izvedle vse partijske organizacije odprte partijske sestanke, ki so vzbudili veliko zanimanje med delovnimi ljudmi v Prekmurju, tako .med delavstvom kakor tudi med kmečkim življem. Na teh sestankih so naše osnovne partijske organizacije podale obračun svojega dela, kritično pregledale delo posameznikov, seznanile prisotne nepartijce, frontovce in ostale z delom Partije, njeno veliko vlogo v minulosti in sedanjosti. Mirno lahko trdimo, da smo s temi odprtimi partijskimi sestanki v našem družbenem političnem življenju in v naših partijskih organizacijah napravili precejšen korak naprej. Pokazali smo našim ljudem, kaj delajo naše partijska organizacije, kakšen je njihov program dela in za kaj se borijo. Pokazali smo ljudem, da se ne bojimo pred njimi razkriti napak posameznikov v Partiji ter jih izključiti ali kaznovati — in končno: pokazali smo ljudem, da je program dela Partije vedno bil in ostane: zgraditi socializem, zboljšati življenjsko raven delovnega človeka in odpraviti izkoriščanje človeka po človeku. Po drugi strani pa se bo članstvo Partije vse bolj zavedalo, da ljudstvo vodi račun o njihovem delu, da ceni napore in pravilno delo — in obsoja nepravilnosti. VELIKE PROSLAVE V BANJALUKI OB 10. OBLETNICI KRAJIŠKIH BRIGAD Samo teden dni po prazniku slovenskih brigad v Dolenjskih Toplicah, je slavilo svoj partizanski praznik — 10. obletnico ustanovitve krajiških brigad, tudi ljudstvo Bosanske Krajine. Velikega zborovanja ob tem prazniku se je minulo nedeljo udeležilo okrog 160.000 ljudi, starih borcev, frontovcev im ostalih prebivalcev Bosanske Krajine. Svečanosti so se odvijale v Banjaluki. V vseljudski vstaji in borbi ljudstva Bosanske Krajine za svobodo, so odigrale veliko vlogo krajiške brigade. Prvih 10 krajiških brigad je bilo ustanovljenih od julija do decembra 1942. Brigade so v svojih borbah s sovražniki onesposobile okrog 185.000 sovražnih vojakov in jih ujele okrog 40.000 ter uničile in zaplenile številno vojaško opremo, topove, tanke in drugo orožje. Na velikem zborovanju v nedeljo v Banjaluki je prebivalstvu Bosanske Krajine govoril podpredsednik Prezidija Ljudske skupščine FLRJ tovariš Moša Pijade. VI. KONGRES KPJ BO 2. NOVEMBRA Po vesteh iz Beograda, je VI. kongres Komunistične partije Jugoslavije, ki je bil določen za 19. oktober, zaradi prezaposlenosti vodečih tovarišev z državnimi posli, ki so v zadnjem času še posebno narasli, preložen na 2. november. JESENSKA SETEV JE TU... ! Kmetje v Prekmurju tudi letos upoštevajo stari ljudski pregovor ,,Zgodnja setev — zlata žetev“ Jesenski čas je tu in z njim najvažnejše opravilo našega kmeta — jesenska setev. Kmetje na to stran Mure že drugi ter den orjejo in sejejo. Je še zgodaj, vendar kmetje v Prekmurju letos upoštevajo bolj kot druga leta stari ljudski prego- vor »zgodnja setev - zlata žetev«. Tudi letos je bilo tako; kdor je imel ob pravem času zasejane njive, tudi pridelek ni bil slab. Prvi so začeli s setvijo v Martjancih, Tešanovcih, Puconcih, Predanovcih in po drugih ravenskih vaseh, v tem tednu pa se je začela setev tudi na Goričkem. Ljudje Imajo vpreg dovolj, pa tudi strojev ne manjka. Če bo vreme količkaj povoljno, bo setev v Prekmurju končana prej kot druga leta. To pa je za prekmurskega kmeta, ki poseje skoraj 60% svojih njiv z ozimino, izredne važnosti. Mnogo so letos razbremenili ljudi in vprege novi traktorji, ki jih imajo že lepo število. Tako so si letos nabavile nove traktorje s priključki zadruge v Čepincih, Šalovcih, Križevcih, Beltincih in drugih vaseh, kar je posebno za našega Goričanca vsekakor pomembna pridobitev. Važno pa je, da dobijo traktorje v upravljanje strokovno sposobni ljudje, ki znajo opravljati s stroji. Sploh je treba grajati tiste zadruge, ki uporabljajo traktorje le za prevoze, zanemarjajo pa pomoč kmetijstvu. Treba je poudariti, da so bili traktorji nabavljeni predvsem za pomoč kmetijstvu in šele potem za trgovske namene Izredno važno vlogo igra pri setvi seme Tega pa je letos manj kot ostala leta. Nekaj zaradi slabe letine, nekaj pa zaradi -večjih zahtev ocenjevalne komisije, ki je priznala le najboljše posevke sortno čistega porekla. Razmeroma največ je bilo priznano državnim kmetijskim posestvom Rakičan—Beltinci, nekaj pa so imeli tudi v poedinih zadrugah in ekonomijah. Priznani pridelek semena ne krije niti tretjine potreb, zato bodo morali kmetje seči po tem, kar je. Važno pa je, da bo seme zdravo in pravilno razkuženo. Kmetijske zadruge imajo dovolj razkužil, pa tudi bobnov in ostalih pripomočkov je dovolj. Semenarna v Murski Soboti razpolaga z večjimi zalogami Dregerjeve rži, pšenice »Beltinska 831« in sorte »Bankuti«, nekaj je tudi ječmena sorte »Peragis« itd. Cene so sicer razmeroma visoke, je pa zato blago dobre kakovosti. Semenarna dnevno izdaja semena zasebnim kmetovalcem in kmetijskim zadrugam. Grajati je treba tudi to, da nekateri kmetje še vedno opravljajo setev z roko, čeravno so skoraj povsod na razpolago sejalni stroji. Tu so predvsem kmetijske zadruge dolžne posredovati strojno setev, ki je boljša in cenejša. Koliko kmetje v Prekmurju zapravijo z ročno setvijo, kaže sledeči račun: če upoštevamo — to je praktično ugotovljeno — da je treba za 1 ha strojne setve 160 do 180 kg semena, pri ročni setvi pa 240 do 260 kg, znaša razlika pri 12 tisoč ha 60 vagonov semena. Preračunano v sedanje cene znaša ta nepotrebna poraba semena okrog 12 milijonov dinarjev. Za ta denar pa bi si lahko kmetje v Prekmurju vsako leto nabavili 15 novih traktorjev, kar pomeni, da bi v nekaj letih dobila traktor vsaka vas. Letos je izredno živahno tudi povpraševanje po umetnih gnojilih, predvsem po superfosfata Gnojil je v glavnem dovolj, pa tudi cene so še nekako zmerne. Manjka pa letos apna za apnenje zemljišč, kar je za prekmurska kisla tla izredne važnosti. Praktični poizkusi na državnem posestvu v Beltincih so pokazali izredno lepe uspehe s kalcifikacijo Zato bo prav. da z apnenjem nadaljujemo redno vsako leto. Odprava in ustri skih bonov Gospodarski svet vlade FLRJ je sklenil odpraviti bone za nakup industrijskega blaga. Industrijski boni bodo veljali do vštevši 31. decembra 1952. Po tem roku trgovska podjetja ne bodo sprejemala industrijskih bonov in jih zamenjavala za gotovino. Delavcem in uslužbencem, zaposlenim v državnih gospodarskih podjetjih in ustanovah, zadružnih in družbenih organizacijah in njihovih podjetjih, invalidom in upokojencem ter drugim nameščencem se bo izplačeval določeni del prejemkov v industrijskih bonih samo do 1 januarja 1953. Trgovska podjetja in prodajalne, prodajalne državnih kmetijskih posestev, državne obrtne delavnice in zadruge morajo predložiti Narodni banki regres za blago, prodano na industrijske bone. najpozneje do 3. januarja 1953. Položaj na tržišču je tak, da ni potrebe, da bi z industrijskimi boni odrejali potrošniku, koliko bo porabljal za industrijsko blago, koliko pa za živila V Gospodarskem svetu poudarjajo, da ni nobenega strahu, da bi mogla odprava industrijskih bonov in prehod k popolnemu denarnemu plačevanju povzročiti motnje na tržišču in v obtoku denarja. VREMENSKA NAPOVED za čas od 25. sept. do 2. oktobra: Deževno vreme 25. ali 26., 29. ali 30. septembra in 2. ali 3. oktobra. V ostalem spremenljivo, deloma sončno vreme, sicer včasih manjše, ali kratkotrajne padavine. Vseskozi razmeroma hladno, zlasti pa okrog 1. oktobra. Stran 2 »OBMURSKI TEDNIK« M. Sobota, 26. septembra 1952 Kako pomagati zadružnikom? (Nadaljevanje s 1. strani) V zadnjem času dobiva naše kmetijstvo čedalje več kreditov. Te pomoči bodo v prvi vrsti deležne naše zadruge, ki se bodo zaradi tega lahko razvile v vzorna gospodarstva. To nam vliva upanje, da morda že prihodnje leto ne bodo potrebni nobeni administrativni ukrepi, ki jih še danes uveljavljamo v boju za obstanek in utrditev zadrug. Nasprotno! Takrat bo Izključitev iz zadruge največja kazen za zadružnika. Ali z drugo besedo: naše zadruge je treba najprej ozdraviti, a to zdravljenje je stvar svobodne odločitve kmetov. Šele ko bo zdravljenje uspešno opravljeno, je mogoče govoriti o izstopanju iz zadrug na osnovi svobodnega preudarka, če pa bi naše zadruge reorganizirali tako, kakor si domišljajo vaški špekulanti, bi bila to velika neumnost in korak nazaj. Reorganizacija pa bo korak naprej le takrat, ko se bo na podeželju porodilo enotno zadružno gibanje. Demokratizacija življenja v zadrugah, razmeram posameznih vasi in zavesti kmečkih ljudi prilagojena zadružna pravila, smotrnejše uporabljanje strojev in kreditov — vse to bo sprostilo duhovne in materialne sile, ki bodo pognale kolo napredka in se dokopale do večjih uspehov v zadružništvu. Tako je treba razumeti načelne sklepe našega političnega vodstva, pa bo odklenkalo vsem vaškim reakcionarjem in nasprotnikom zadružništva. Organizacija pri urejevanju naših zadrug je izrazito politično vprašanje. Da smo konkretni! Mi zelo radi govorimo o svobodni odločitvi kmetov, pri tem pa čakamo, da bodo zadružniki sami reorganizirali svoje zadruge. To čakanje nam lahko škoduje. Na podeželju imamo politične organizacije, v katere so včlanjeni tudi naši zadružniki. Zakaj jih ne bi pritegnili in z njihovo pomočjo speljali reorganizacijo zadrug na pravi tir? To sem hotel povedati zaradi tega, ker imam občutek, da je hajka naših na. sprotnikov proti zadrugam po- sledica nebudnosti in več ali manj nezadostnega političnega dela naših množičnih organizacij na podeželju. Politično vodstvo in organi ljudske oblasti v okraju so ves čas zastopali stališče, da je treba kmečke delovne zadruge reorganizirati, ne pa razpustiti. Predvideli pa so tudi izjeme, kakor n, pr. v Moravcih, Bučkovcih, pri Kostanju in še v nekaterih krajih na hribovitem področju, kjer ni pogojev za obstoj kmečkih gospodarstev. Tod naj bi se reorganizirale v splošne zadruge. Na podeželje so bile poslane komisije, ki naj bi zadružnikom pomagale pri reorganizaciji zadrug. Te komisije so po mojem prepričanju zgrešile svojo pot. Prav je, da so si izdelale analize o gospodarstvu v posameznih zadrugah, toda teh podatkov ne bi smele napačno uporabljati. Niso redki primeri, da so z njimi utemeljevale likvidacijo zadrug za vsako ceno, namesto, da bi skli- cale zbore zadružnikov in se tam zavzemale za reorganizacijo zadrug, skratka, da bi zadružnikom pomagale do trezne odločitve. Brez dvoma je to zamudno delo, posebno v našem okraju, kjer imamo opravka s 50 kmečkimi delovnimi zadrugami. Prepričan pa sem, da bi republiška zadružna zveza ne odpovedala pomoči, če bi jo nekdo poučil o težavah, ki nastajajo pri odgovornem organizacijskem delu v naših zadrugah. Skrajni čas je, da vzamemo vajeti v svoje roke. Treba je smiselno in konkretneje voditi reorganizacijo v zadrugah. Res je, da bodo to delo opravili večinoma sami zadružniki, toda treba jim je odločneje pomagati. Vsem pa, ki se s temi vprašanji ukvarjajo, priporočam, da se oglase v tudi v našem frontnem glasilu in s svojimi izkušnjami obogate javno razpravo o reorganizaciji naših zadrug. B.V. V Lendavi so se sestali rezervni oficirji 21. t. m. so se zbrali člani kluba rezervnih oficirjev k rednemu mesečnemu sestanku. Po daljšem strokovnem predavanju in diskusiji so reševali nekatera organizacijska vprašanja. Sklenili so, da bo pododbor do prihodnjega sestanka izvedel vrsto sprememb v pododboru in odboru časti. Do teh sprememb bo prišlo zaradi nedelavnosti tovarišev, ki so izvoljeni v omenjene odbore. Spričo sposobnosti, a pomanjkljive delavoljnosti nekaterih tovarišev, bi trpela organizacija kot celota. Tako pa tudi ne gre, da bi tovariš, ki se ne udeležuje delovnih sestankov kaznoval druge, ali kakor koli ukrepal proti nediscipliniranim. Zaradi razsežnosti terena in števila rezervnih oficirjev, posebno v okolici Črensovec, so tovariši predlagali, da se pododbor, namenjen v Beltincih, ustanovi v Črensovcih. Okrajni komite KPS za Mursko Soboto sklicuje REDNO LETNO PARTIJSKO KONFERENCO v ponedeljek, 29. sept. 1952, s pričetkom ob 8. uri v dvorani Doma TD »Partizan« v Murski Soboti Predlog dnevnega reda: Politično in organizacijsko poročilo OK KPS Diskusija po poročilih Volitve članov Okrajnega komiteja in delegatov za VI. kongres KPJ Sklepi in zaključki Okrajni komite KPS Murska Sobota Pridružujemo se zahtevi: VENITE OTROKA MATERI IN DOMOVINI! O krivični razsodbi ameriškega sodišča v Frankfurtu — v zadevi vrnitve mladoletnega Ivana Pirečnika njegovi materi se v zadnjem času veliko govori in piše tako pri nas, kakor tudi izven naših meja. Po vsej naši zemlji zahtevajo delovni ljudje skupno z materjo tega otroka njegovo vrnitev v domovino, k materi, in ogorčeno obsojajo krivično razsodbo ameriškega sodišča. Minuli teden je odpotovala v Frankfurt mati enajstletnega Ivana, Pavla Pirečnikova, kjer pred apelacijskim sodiščem zastopa svoje zahteve za vrnitev dečka, svojega otroka, ki so ga vojne grozote zanesle v tujino med tuje ljudi. Kako je prišlo do tega, je znano. Očeta so hitlerjanci med vojno ubili, kot stotisoče drugih, mater pa odgnali v taborišče Auschwitz, dva otroka — sinčka in hčerko — pa odgnali v nemška širotišča, da bi ju vzgo- jili v fašista. Toda materinska ljubezen je premagala vse ovire. Po vojni je Pavla Pirečnikova našla v Avstriji hčerko in jo dobila nazaj. Po dolgem tru- du je zvedela tudi za svojega sina in prosila, zahtevala, naj ji ga vrnejo. Toda zaman. Sodišče v Nemčiji je to odklonilo. Upravičeni zahtevi matere se pridružujejo delovni ljudje širom vse naše domovine. Tudi v naših krajih je bilo že več zborovanj z zahtevo: vrnite materi njenega otroka. Pretekli petek so se zbrali k zborovanju tudi Ljutomerčani in dvignili svoj glas proti tej neupravičeni in nečloveški odločitvi. Pavla Pirečnikova, ki je prispela v Zahodno Nemčijo, da pred sodiščem brani pravico do svojega otroka — proces se Je začel v sredo — se je v ponedeljek sestala s svojim sinom Ivanom, ki so ga nacisti l. 1912 zvlekli v Nemčijo, potem ko so očeta ubili, mater pa zaprli v koncentracijsko taborišče. Srečanje matere s sinom je bilo izredno ganljivo. Otrok je objel svojo pravo mater in se je tesno oklenil, pred hišo se je Pa zbrala večja skupina šolskih otrok, Ivanovih tovarišev. Pavla Pirečnik se je hotela brez sodišča domeniti z družino Siersch, ki je posinovila njenega sina, toda le-ta ni hotela Izročiti otroka brez sodnega sklepa. Mali Ivan Pirečnik je samo eden od mnogih jugoslovanskih otrok, ki so jih nacisti med vojno odpeljali iz Slovenije in jih izročili nemškim družinam. Materi Pavli Pirečnikovi toplo želimo, da bi dosegla svojo najsvetejšo pravico in se vrnila v domovino s svojim sinkom. Ivan Pirečnik Beseda naših bralcev „Vzgleden“ križevski lovec Na področja občine Križevci pri Ljutomera so pred kratkim pobirali prostovoljne prispevke za ureditev pokopališča. Ker je bila to želja večine občanov, so kmetje in delavci odrinili po 100 dinarjev. Le največji »siromak« In posestnik Mirko Belec iz Lukovec ni zmogel več kot 20 din. Da pa bi še bolj razkril svoje siromaštvo, je Izstopil iz Osvobodilne fronte, bojda zato, ker ni mogel plačati mesečno 3 din članarine. Sicer pa je vaškemu frontnemu voditelju postregel z izjavo, češ da nima nobenih koristi od Osvobodilne fronte. Pošteni križevski občani pa ga na tem mestu vprašajo: »Gospod Belec, ali zaslužite, da kot lovec nosite orožje in uživate pravice, ki gredo le najbolj zaslužnim frontovcem?« Zares: Tak človek, pa lovec! -ne Kdaj bo poravnan naš račun? Tudi mi zadružniki iz Noršinec pri Ljutomeru se oglašamo v našem tedniku. Prav nič se nam ne čudite, če iščemo pravico. Da pa jo še nismo našli, je poskrbel predsednik naše zadruge Ivan Magdič iz Babinec. Nam brezzemljašem ne privošči niti zrna žita, čeprav smo vse leto od ranega jutra do poznega večera garali na polju. To počenja z nami človek, ki je takrat, ko le poletno sonce najbolj pripekalo, pobegnit v toplice in lam užival v senci košatih smrek. Zdaj pa, ko je namlatil nad 4200 kg žita in ko mu je upravni odbor zadruge naročil, da mora dati trem brez- zemtjašem po 150 kg pridelka, nas zasmehuje in zapostavlja. Pred dnevi je vpričo nas izjavil, da njegovega (beri: zadružnega) žita ne bomo nikdar videli. Baje ga bo hranil do januarja, ko bo kilogram pšenice veljal 50 din. Tako nam jr zabrusil gospod Magdič. Ne prosimo ničesar, temveč zahtevamo, kar nam pripadal Prav gotovo ga ne bi na tem mestu grajali, če bi posnemal Matijo Sagaja in Janka Vunderla, ki sta odrinila revnim zadružnikom vso določeno količino žita. Na žalost pa smo se lahko že večkrat prepričali, da se gospod Magdič kot zadružni voditelj kaj malo briga za revnejše zadružnike, ki morajo gladovati poleg njegovih polnih kašč. In želod po tujih gozdovih le pobral, samo da bi ga siromaki ne dobili. Tudi mi hočemo živeli, toda ne kot drobiž v njegovih izkoriščevalnih načrtih Dovolj je tega! Če se v zadnjem času zadovoljno smehlja in veseli, da bo kmalu vrag odnesel zadrugo, potem ga mi brezzemljaši vprašamo: »Kdaj pa bo poravnan naš račun?« Na to vprašanje pa nam naj javno odgovori. Noršinski zadružniki SOBOŠKI OBRTNIKI nadaljujejo z delom pri gradnji zgradbe obrtniškega doma. Marsikdo Je že mislil, da bo doletela začeto stavbo usoda mnogih drugih zgradb, da bo ostala napol zgrajena in kazala suha opečna rebra. Toda soboški obrtniki trdijo, da ne bo tako. Po delu sodeč verjamemo. Sicer pa bomo videli! Novi pomočniki v obrtništvu Pred kratkim se je v Ljutomeru zbralo 90 vajencev, ki so pred komisijo strokovnjakov opravili zrelostne izpite za pomočnika. Komisiji je predsedoval tov. Franjo Kozar, upravitelj obrtne šole iz Veržeja. Kandidati, ki so bili prepuščeni k pomočniškim izpitom, so zastopali 14 strok. Največ je bilo krojačev, mizarjev, čevljarjev, šivilj in kovačev. Komisija je temeljito ocenila znanje vsakega kandidata. Rezultati dokončne ocene so ugodni, saj je 7 vajencev opravilo Izpit z odličnim, 32 vajencev s prav dobrim, 44 vajencev z dobrim in 7 vajencev z zadostnim uspehom. Spričevala z odlično oceno so dobili Matilda Ščemjavič iz Ljutomera. Frančiška Kosalec z Gibine, Marija Mlakar z Negove, Matija Rubin iz Jastrebec, Alojz Smrekar s Cvena, Franjo Ozmec iz Ljutomera in Franc Žnidarič iz Grab. Po končanih izpitih je predsednik komisije razglasil rezultate in priporočal mladim pomočnikom, da tudi v bodoče izpopolnjujejo svoje znanje. V imenu Okrajne obrtne zbornice je izrekel čestitke tov. Blagovič, ki jim je obenem nasvetoval, da naj bodo zvesti uresničevalci vseh obveznosti do svojih podjetij in narodnega gospodarstva. -jb Organizatorji načrtnih pobegov čez mejo so prejeli zasluženo kazen Pred nedavnim se je zagovarjala pred Okrajnim sodiščem v Murski Soboti večja skupina ljudi, ki je v letošnjem letu od pomladi do julija organizirala več načrtnih pobegov čez mejo v Avstrijo. Obtožence — bilo jih je trinajst — bi lahko ločili v dve skupini. Prva skupina — Horvat Jožef in njegova žena Ivanka, oba iz Polane, Bučar Franc iz Cankove ter Žilavec Josip iz Domajinec, spadajo v razred nevarnih izkoriščevalcev, dočim je ostalih 8 obtožencev le sodelovalo ali pa nasedlo prvim obtožencem. Navedena skupina je tako od aprila do julija 1952 spravila čez mejo 7 odraslih ljudi in 5 otrok. V zadnji skupini je bilo 6 mladoletnikov, ki so jih pa na meji prijeli obmejni organi. Organizatorji so si delo razdelili tako, da je Horvat nabiral po terenu žrtve, jih spravljal v Cankovo, tam pa jih je Horvatova s pomočjo Bučarja in Žilavca spravljala čez mejo. Premetenci so bili pri svojem poslu zelo previdni ter so se posluževali celo lastne opazovalnice, ki so jo namestili v nekem skednju. Najbolj nesramno pa je, da so svoje žrtve ■ neusmiljeno izkoriščali ter Jim pobrali zadnje imetje. Tako sta Sobočanova pri prehodu morala odriniti 30 tisoč din vredno kolo, Matjašec 28 tisoč din, Jožef Čik moško dvokolo itd. Zadnja skupina mladoletnikov pa je »obljubila« organizatorjem po 25 tisoč din za osebo. Pred sodiščem so pod težo dokazov obtoženci svojo krivdo priznali, obenem pa se izkopavali na vse načine. Tako sta n. pr. Horvatova, ki sta dokaj premožna, izjavila, da sta organizirala pobege zaradi zaslužka, ker sta hotela čim prej izplačati novo dograjeni mlin. Sodišče je nad obtoženci po daljši razpravi izreklo strogo in pravično kazen: Horvat, kot glavni vodja, je obsojen na 4 leta in 10 mesecev strogega zapora in na 20 tisoč povračila, Horvat Ivanka (žena) na 4 leta strogega zapora, Bučar Franc na 3 leta in 6 mesecev strogega zapora, Žilavec Josip na 4 leta in 6 mesecev zapora, ostali obtoženci pa so obsojeni na nižje kazni od 3 mesecev do 1 in pol leta. Navedena kazen naj bo resen opomin vsem verižnikom in špekulantom, ki prekupčujejo lahkoverno mladino ter jo za »primerno ceno« spravljajo čez mejo v negotovost in pomanjkanje. IZREDNO ZANIMANJE ZA ZAGREBŠKI VELESEJEM Že več kot deset dni se stekajo iz vseh krajev naše države velike množice ljudi v Zagreb — na obisk letošnjega Zagrebškega velesejma. Izredno pa je zanimanje za Zagrebški velesejem tudi izven naših meja, v inozemstvu. Pravijo, da bo le. tošnji velesejem v trgovskem pogledu eden najboljših. Inozemski kupci se zanimajo za vse naše proizvode, največ zanimanja pa kažejo za lesne, kovinske, kemične in prehrambene proizvode. Veliko zanimanje kažejo tudi za proizvode naše predelovalne industrije. Zagrebški velesejem si je že prvi dan ogledal tudi maršal Tito in za njim številni drugi visoki predstavniki naših oblasti — poleg številnih uglednih gostov iz drugih držav. Cenjebi naročniki ih bralci „Obmurskega tednika”, PREBERITE TUDI TOLE: V prihodnji številki našega tednika bomo začeli z objavljanjem našega novega romana v podlistku »Streli na meji«. Prepričani smo, da boste z vsebino našega novega podlistka zadovoljni. Opisuje življenje ljudi ob naši meji tik pred zadnjo vojno, življenje malih ljudi, viničarjev, ki jih gospodarji izkoriščajo kolikor le morejo. Dejanje romana se dogaja v naših krajih, ob meji od Radgone do Maribora, zato vas bodo dogodki in zapleti v njem gotovo pritegnili. Pričakujte torej, da se bo v prihodnji štev. pojavil na straneh »Obmurskega tednika« nov roman v podlistku »STRELI NA MEJI«, ki bo redno izhajal v nadaljevanjih v vsaki številki. Če še niste naš stalni naročnik, storite to takoj, da si zagotovite redno prihajanje lista, ki vam bo poleg domačih dogodkov in zanimivosti prinašal tudi zanimivo branje v nadaljevanjih. Nekaj pripomb k drugi gospodarski razstavi v Ljutomeru Dobronamerna kritika - ali neutemeljeni očitki Pregovor pravi: kdor hoče kritizirati, mora najprej dobro poznati tisto kar kritizira. Na račun naše gospodarske razstave je bilo izrečenih več kritičnih besed. Poleg zdrave kritike smo slišali tudi nekaj neutemeljenih očitkov na rovaš prireditelja. Brez dvoma je koristno, da kritiziramo slabosti, saj se tako lahko marsikaj koristnega naučimo. Toda kritika bo koristna le takrat, če je dobronamerna in javna, ne pa zahrbtna in škodoželjna. Na naši gospodarski razstavi smo v prvi vrsti pogrešali zunanjo pestrost. Razne slike in diagrami bi brez dvoma popestrili razstavo, ki bi bila tako bolj poučna za obiskovalce. Fotografij smo imeli dovolj na razpolago, grafikonov in podobnih ponazoritev pa ne bi bilo težko napraviti. Premalo poudarka smo dali kmetijstvu; zlasti še vinogradništvu, sadjarstvu in živinoreji. Razstavljati grozdje, vino in jabolka, a istočasno zamolčati boj proti kaparju in uspehe pri zatiranju — vse to meji na trgovino, ne pa na gospodarsko razstavo. Ni dovolj, če razstavljamo samo grozdje in vino, a istočasno pozabljamo na obnovo vinogradov, na socialna in kulturna vprašanja ter napredek, ki je bil dosežen po osvoboditvi v našem vinogradništvu. Po mojem prepričanju je na kmetijski razstavi najbolj uspela Okrajna zveza kmetijskih zadrug. Zakaj? Zato, ker je obiskovalcem pokazala, kako je treba uporabljati umetna gnojila, kako se bojevati proti rastlinskim škodljivcem itd. Večkrat sem opazil, da so si kmetje zapisali poučne nasvete in jih v beležnicah odnesli na svoje domove. Ta ponazoritev je bila poučna in je dosegla svoj namen. Kakovost industrijskih in obrtnih izdelkov je precej napredovala v primerjavi s prvo razstavo. Obiskovalci so se lahko v oddelku, kjer so razstavljali obrtniki, poučili o posameznih fazah dela. Kakor drugod, smo tudi tu pogrešali diagrame in druge ponazoritve. Podjetja bi pač lahko v številkah prikazala obseg svoje proizvodnje, uspehe na trgu, uspehe delavskih svetov itd. Prav zaradi te pomanjkljivosti je bil ta oddelek molčeč. Največ kritike pa je bilo okrog kulturnega programa. Posamezniki, ki so se najbolj razvpili, pa ne vedo, kako je bila zamišljena organizacija teh prireditev. Ni skrivnost, da so se naša kulturno-umetniška društva skozi vse leto pridno pripravljala na razstavo. Medsebojno tekmovanje je odkrilo najboljše kulturne skupine, ki so kot zmagovalke nastopile v Ljutomeru. Ne smemo pozabljati, da smo s tem tekmovanjem podeželskih društev spravili v gibanje nad 10 tisoč ljudi in jih iztrgali različnim sovražnim vplivom. To je vendar pomemben uspehi Da pa teh prireditev nismo videli na razstavnem prostoru, je pripisati slabim izkušnjam iz preteklosti. Praksa je namreč pokazala, da ni dobro združevati kulturne prireditve z družabnimi večeri, ali bolje, s pijančevanjem. Obiskovalci, ki so letos prisostvovali koncertu godb na razsta- višču, so se o tem lahko sami prepričali. Le redki poslušalci so iskali užitek v moderni glasbi. Ko je nastopila medzadnižna godba, ki je dokaj dovršeno zaigrala, so se mnogi dolgočasili in celo zahtevali poskočne melodije. Drugače je s folkloro. Folklorne skupine dajejo kratke in vesele — našemu kmečkemu človeku bolj doumljive in dostopne predstave in zaradi tega žanjejo lepe uspehe. Zal pa moramo ugotoviti, da je folklora pri nas močno zamrla. Da je temu tako, so krivi zlasti tisti kulturniki, ki mislijo, da bodo mimo obstoječih kulturnih zarodkov ustvarili neko visoko kulturo. To je zmota! Mi moramo spoštovati kulturno zapuščino in se močneje opirati na progresivne ljudske običaje. Le tako bo zaživela folklora tudi pri nas. Brez dvoma pa bi bila razstava, ki bi poleg gospodarskih uspehov oživela tudi stare ljudske običaje, zelo koristna stvar. Kljub navedenim pomanjkljivostim pa je naša razstava dosegla svoj namen, pa najsi bo to v gospodarskem, političnem ali kulturnem pogledu. B.V. Ali se pripravljate kaj na športno tekmovanje sindikalnih organizacij v čast VI. kongresa KPJ? Okrajni svet sindikatov v M. Soboti prireja v nedeljo 5. okt. »Sindikalni dan« — dan športnega tekmovanja sindikalnih organizacij soboškega okraja v počastitev VI. kongresa KPJ. V tem tekmovanju bodo pomerili svoje športne zmogljivosti člani sindikatov, posameznih sindikalnih organizacij in to v vseh panogah športnega življenja. Tako se bodo vrstila tekmovana v nogometu, odbojki, namiznem tenisu, šahu in lahkoatletskih nastopih. Večina sindikalnih organizacij v Prekmurju se na ta dan pripravlja že cela dva meseca. Posebno lepo udeležbo na tekmovanju pa obetajo člani delovnega kolektiva »Proizvod- nja nafte« v Dolnji Lendavi. V ekmovanju bodo nastopali samo oni člani sindikalnih organizacij, ki niso aktivni člani nobenega športnega društva. Okrajni svet sindikatov v Soboti je povabil na tekmovanje tudi okrajna sveta v Ljutomeru in Ptuju. Eni in drugi so že sporočili, da bodo prišli. Ljutomerčani sestavljajo nogometno in odbojkarsko moštvo, prišli pa bodo tudi kegljači in šahisti. Ptujčani pa so sporočili, da jih bo prišlo okrog 50 in da se bodo na tekmovanju pomerili v vseh disciplinah. Najboljši posamezniki in ekipe bodo ob zaključku tekmovanja prejeli spominske diplome. Kako pa kaj vaš sindikat? Ali se pripravlja, na to športno tekmovanje v čast VI. kongresa, ali pa bo med tekmovalci vrzel iz vaše sindikalne organizacije? Že drugi odprti partijski sestanek Osnovna partijska organizacija opekarn Boreči in Lukavci je imela že drugi odprti partijski sestanek, na katerem to zborujoči delavci ocenili delo komunistov v podjetju. Izvolili so novo partijsko vodstvo in delegate za okrajno partijsko konferenco. Kc M. Sobota, 26. septembra 1952 »OBMURSKI TEDNIK« Stran 3 PO PREKMURJU IM PRLEKIJI Nad 80 tisoč din za napredne živinorejce Na živinorejski razstavi, ki je bila pred dnevi v Ljutomeru, so živinorejci z Murskega polja razstavili 69 glav plemenske živine. Prevladovale so krave simendolske pasme. Razstavljalci so tokrat pokazali najboljšo živino, ki je kljub letošnji suši dobro negovana in krmljena, pa tudi v kondiciji ne zaostaja za drugimi leti. Na razstavi so strokovnjaki dognali, da se večina naprednih živinorejcev bavi z rejo živine slmendolske pasme, ki v našem Obmurju najbolje uspeva. Med konji je bila najbolje ocenjena kobila »Fatima«, last Milene Žitkove iz Bučečovec. Njeni sovrstniki, večinoma kasači, so bili uvrščeni v naslednje kakovostne skupine. Živinorejka Frančiška Vaupotičeva iz Noršinec je razstavila 2 kravi in 1 telico. Njena krava simendolske pasme »Liška«, rojena pred devetimi leti, je bila ocenjena kot prvovrstna plemenjača. Pa tudi njeni družici sta se uspešno kosali z ostalimi simendolkami. Vaupotičeva je dobila najvišjo nagrado na tej prireditvi. Nekoliko slabše kot »Liška« je bila ocenjena »Sava«, simendolka iz hleva Ljutomerčana Franca Kikeca, ki pa je tokrat odnesel prvo nagrado za razstavljeno telico »Sočo«. Tudi telici Joška Slaviča s Cvena sta bili ocenjeni v isto skupino. čeprav je tokrat deževalo, so bili živinorejci dobro razpoloženi. Naj le pada, so dejali, bomo vsaj lahko pasli živino in jo očuvati pred gladovanjem. Od paše v letošnji jeseni pa si živinorejci mnogo obetajo. Da bi jim le vreme ustreglo! Prireditelj je razdelil med razstavljalce nad 80 tisoč din nagrade in več pohvalnih diplom. Na Desnjaku so odprli gasilski dom Predzadnjo nedeljo so prebivalci Desnjaka slavili pomembno zmago. Odprli so novi gasilski dom. Na otvoritveni svečanosti se je zbralo številno občinstvo, pa tudi sosednji gasilci so prišli v goste. Po pozdravnem nagovoru tovariša Filipiča, ki je opisal delovno vnemo vaščanov pri postavljanju doma, so govorili zastopniki množičnih organizacij. Tudi član Okrajne gasilske zveze tov. Blagovič je čestital gasilcem in prebivalcem ter razdelil pohvalne diplome. Dobile so jih družine Ivana Ozmeca, Jožefa Blagoviča m Stanka Kocjana ter gasilci Milan Filipič, Stanko Govedič, Marija Vodopivčeva in Franc Fergola. Pohvaljeni tovariši so največ žrtvovali za gasilski dom. Ob zaključku slovesnosti pa je pevski zbor KUD »France Prešeren« s Stare ceste zapel več narodnih pesmi. Več let so gasilci zbirali sredstva in naposled s pomočjo frontovcev postavili svoj dom. Vaščani so pomagali s prostovoljnim delom in stavbenim lesom. Na gradbišču so prebili nad 2 tisoč ur in opravili 65 voženj. V domu je dvorana, ki meri 63 kvadratnih metrov. V kratkem bodo uredili tudi notranje prostore. Nedeljska slovesnost na Desnjaku in požrtvovalnost njegovih vaščanov potrjujeta, da se da tudi v naših vaseh marsikaj napraviti, če so ljudje složni in pripravljeni na skromne žrtve. Gasilce z Desnjaka pa naj bi posnemala vsa ostala gasilska društva, ki že več let čakajo, da jim bo ljudska oblast postavila društveni dom in ponudila orodje. Pokažimo najprej dobro voljo in svojo moč, potem šele pričakujmo tujo pomoči -jb Oh, naš nočni počitek ... večkrat vzdihujejo borečki vaščani, ko morajo poslušati kričanje mladih fantov, ki ponoči trkajo na okna ter zmerjajo in zasmehujejo starejše ljudi. Ali res ni nobenega zdravila za mlade razgrajače? Da jim zdravilo, ki so ga že enkrat dobili pri sodniku za prekrške, prav nič ne zaleže, so dokazali v zadnjih nočeh. Se vedno razbijajo in kričijo kakor takrat, ko so v Križevcih na gradbišču Avgusta Rumbaka populili stebre pri železni ograji in Jožetu Kosiju zmetali iz voza na cesto več težkih hrastovih hlodov. Morda jih bo le strožja kazen spametovala? Pa mladinska organizacija. Ali ne bi bilo prav, če bi mlade razgrajače opomnila, da se tako ne izkazuje spoštovanja do starejših ljudi? Nesreča nikjer ne počiva Kristina Gomzi iz Selišč je na drevesu obirala jabolka. Nesreča je hotela, da se je zlomila veja. Padla je na tla in dobila notranje poškodbe. Zdravi se v bolnici. Kc Splošna Kmetijska zadruga v Spodnji Ščavnici uspešno razvija svojo dejavnost V vrsto najboljših splošnih kmetijskih zadrug v ljutomerskem okraju lahko prištevamo tudi Kmetijsko zadrugo v Spodnji Ščavnici. To velja posebno za čas po zadnjem letnem zboru zadruge, marca letos, ko je vodstvo zadruge začelo polagati večjo pažnjo na razvoj in delo Odsekov. S povečanjem članskih deležev, z boljšim poslovanjem zadružne trgovine, z uvedbo odkupa drv — poleg odkupa živine in ostalih kmetijskih pridelkov; sl je zadruga ustvarila možnosti za nabavo raznih strojev, prevoznih sredstev in podobnih predmetov, kar bo omogočilo nadaljnji, pravilen razvoj zadružne dejavnosti na vseh toriščih. Tako je zadruga v tem kratkem času nabavila tovorni avtomobil, kupili pa bodo tudi traktor s plugom, kosilnico, krožno žago in prikolico za traktor. Zadruga se zadnji čas bavi tudi z odkupom sadja, kjer pa ji z višjimi odkupnimi cenami nepravilno posega v delo zadruga iz Radgone. Zadruga v Spodnji Ščavnici dobavlja sadje in druge kmetijske pridelke velikim potrošniškim podjetjem v Zagrebu, Splitu, Beogradu, Sarajevu in drugih mestih. Z neposrednim trgovanjem s svojimi odjemalci si ustvarja primeren dohodek, s katerim lažje in uspešneje razvija živinorejo in izpopolnjuje svoj strojni odsek. Za boljši napredek živinoreje sl zadruga prizadeva ustanoviti za svoje področje plemenilno postajo na posestvu KDZ Spodnja Ščavnica, kjer pa upravni odbor ne kaže pravilnega razumevanja za ta ukrep, čeprav zadruga le životari. Na okrog 60 ha obsegajočem zadružnem posestvu redijo le 4 krave, dasi so dani ugodni pogoji za rejo mnogo večjega števila goveje živine, saj je krmna baza razmeroma dobra. V KDZ Spodnja Ščavnica bodo morali pre- nehati s takim mišljenjem, pa tudi Okrajna zadružna zveza v Ljutomeru se bo morala bolj zavzemati za pobude zadružnikov. Kaj pa splošna zadruga za Apaško kotlino? Nedavno se je sestal iniciativni odbor za ustanovitev splošne kmetijske zadruge za celotno Apaško kotlino. Ta zadruga naj bi združila ves strojni park dosedanjih KDZ, obdelovala zemljo tudi zasebnim kmetovalcem in skrbela za nadaljnjo mehanizacijo v kmetijstvu. Zadruga bo tudi skrbela za razvoj živinoreje v tem predelu. Tako bo splošna kmetijska zadruga za Apaško kotlino z dobrim in pravilno usmerjenim delom gotovo v prid in zadovoljstvo vseh kmetovalcev. Nedvomno je treba zdravo pobudo zadružnikov Apaške kotline pozdraviti, saj hoče nova zadruga z delom odstraniti vse vrzeli, ki so doslej ločile zadružni sektor kmetijstva z ostalimi kmetovalci in se tako boriti za napredek in dvig kmetijske proizvodnje. Malo čudno pa Je pri tem stališče KDZ Apače, ki to pobudo spremlja z nerazumevanjem. Zadruga ima večja, rentabilna zadružna podjetja in se v tem noče odreči splošnemu trgovinskemu poslovanju, ki bi ga imela nova, splošna kmetijska zadruga, kar bi pa bilo zanjo vsekakor potrebno. Pred meseci ustanovljeno živinorejsko društvo do nedavnega ni imelo nobene zaslombe kot samostojna ustanova; v okviru nove splošne kmetijske zadruge pa bo svojo dejavnost gotovo uspešneje razvijalo. Apaška kotlina, ki je pretežno poljedelska pokrajina, pa bo z novo zadrugo dobila tudi večje možnosti za nabavo raznih umetnih gnojil, zaščitnih sredstev za rastline in podobno. -Jh še dve o gasilcih KORAČICE. — Naše gasilsko društvo je pred kratkim dobilo motorno brizgalno. Ta dogodek smo slovesno proslavili. Tokrat pa so bile pri nas tudi sektorske vaje. Nastopali so gasilci iz sosednjih vasi. Vse od leta 1948, ko smo pri nas ustanovili gasilsko društvo, so naši gasilci vežbali na orodju pršetinskega društva. Zdaj pa, ko so dobili novo brizgalno, so obljubili, da bodo pomagali tudi sosednjim društvom, ki še nimajo gasilskega orodja. Za novo brizgalno je dala nekaj denarja tudi okrajna gasilska zveza. LJUTOMER. — Gasilske desetine, ki so na sektorskih vajah dosegle najboljše tekmovalne rezultate, se pridno pripravljajo na jesenski gasilski nastop, ki bo 5. oktobra v Ljutomeru. Tokrat se bodo pomerile za naslov okrajnega prvaka. Na desetine članov in članic bo nastopilo s sekiricami, gasilci s področja Kapele pa se bodo postavili s simboličnimi vajami. Letošnji gasilski nastop bo ena izmed največjih gasilskih manifestacij po osvoboditvi. Po nastopu bo za Titovim domom srečolov, ki ga prireja mestni odbor Rdečega križa. Kc VAŽNO OPOZORILO DELEGATOM OKRAJNE PARTIJSKE KONFERENCE! V ponedeljek, 29. septembra 1952, t.j. na dan, ko bo v Soboti redna letna partijska kon. ferenca, bodo vsi popoldanski avtobusi, ki vozijo iz Murske Sobote, odpeljali šele ob 18. uri zvečer, da bo omogočena vrnitev delegatom na domove še isti dan, po končani konferenci. Ta čas — odhod iz M. Sobote ob 18. uri zvečer — velja za vse avtobusne smeri v Prekmurju. Lendava je dobila gasilski avto Pred kratkim je gasilsko društvo v Dolnji Lendavi prejelo novi gasilski avto. Novega gasilskega avtomobila se Lendavčani zelo veselijo, predvsem še, ker je avto domači proizvod, delo naših delovnih ljudi. Skrb za avtomobil je prevzel tovariš Safhauser, ki je mehanik in gasilec že 50 let. Ta dogodek je Lendavčane tako prevzel, da so sklenili zgraditi še nov gasilski dom. Pri gradnji doma so zelo aktivni in imajo že navoženo opeko, gramoz, pesek in pripravljene temelje, če bo šlo tako tudi naprej, bo nov gasilski avtomobil v letu 1953 že v novem gasilskem domu. Največ zaslug za vse pa ima seveda šolski upravitelj in predsednik OGZ Murska Sobota tovariš Frahm. L. Š. še enkrat: V Bučkovcih so se odločili za splošno zadrugo Na članek našega dopisnika B. A. iz Bučkovec, objavljenem v 35. številki našega tednika, nam je trgovsko podjetje OZKZ iz Ljutomera poslalo dopis, v katerem zanika nekatere njegove trditve. Dopis objavljamo s skrajšano vsebino; Dopisnik, ki hoče prevaliti vso krivdo za dokaj počasno organizacijo splošne kmetijske zadruge za naše podjetje, nam v članku očita, da smo v Buč- kovcih prodajali električno žico po višjih cenah kot so v navadi. Kako je do tega prišlo? Voditelji našega podjetja so se z direkcijo podjetja »Elektro« iz Maribora dogovorili glede nakupa žice za visoko napetost. Po tem dogovoru naj bi nam podjetje prodalo žico po normalnih cenah, mi pa bi mu za protiuslugo odstopili ustrezajočo vsoto deviz. Mariborčani so obljubo držali in nam izročili dogovorjeno količino žice, katero smo vskladiščili, to pa zaradi tega, da jo ne bi kdo uporabljal v druge namene. V jeseni lanskega leta je bil izvoz živine začasno ustavljen. Znašli smo se v zadregi za devize, katere smo dobivali le za izvoženo živino. Kako poravnati obveznost do podjetja »Elektro«? Ker so prav v tem času imele zadruge z bučkovskega področja na deviznem računu našega podjetja večjo vsoto deviz, ki so jih dobile za izvoženo živino, smo se z njimi dogovorili, da jim plačamo devize v naši valuti v razmerju 1:6. Področne zadruge so tako dobile doplačilo 18.38 din za kg izvožene živine. Naše podjetje pa, ki je bilo v stiski za devize, je zaračunalo zadrugam in posameznikom dobavljeno žico v istem razmerju. Ko je mariborsko podjetje uvidelo naše težave, je odstopilo od prvotnega dogovora, da bo plačalo dogovorjene devize po pariteti, ki je bila povprečno šestkrat nižja kot je sedaj. Zaradi tega je naše podjetje lahko znižalo cene žici od 390 na 65 dinarjev, t. j. za šestkratni faktor. To je tudi storilo, ne da bi zaračunalo odjemalcem nastale stroške pri prevozu žice iz Maribora. Tako je znova dokazalo, da podpira naše zadružnike in kmete v boju za boljše življenje. Skrajni čas je bil za to O razmerah v občinski mizarski delavnici v Apačah Tudi delavci občinske mizarske delavnice v Apačah so ocenili delo svojega upravnika Franca Žabote, ko so se na zadnjem zasedanju delavskega sveta temeljito pogovorili o poslovanju uprave. Skratka: povedanih je bilo mnogo kritičnih besed na račun upravnika, ki je tokrat molčal ali pa se spretno izogibal odgovorom na vprašanja delavcev. Kakor da jim ne bi imel kaj povedati! Toda apaške mizarje, ki slovijo širom naše domovine po svojih kakovostnih izdelkih, ni moči spraviti v kozji rog. To je moral sprevideti tudi Žabota. Najbolj so ga prijeti zaradi tega, ker ni hotel pokazati bilance o poslovanju podjetja v letu 1951. niti zapisnika okrajne revizijske komisije, ki je v preteklih mesecih odkrila več njegovih poslovnih grehov. Krčevito se je branil in trdil, da teh papirjev sploh ni videl. Sele na odločno besedo Novaka in zastopnika občinskega ljudskega odbora, zlasti pa delavca Vanbergerja, ki mu je dokazal, da je bilanco že osebno videl, je klonil in prinesel zahtevani zapisnik. Zdaj so delavci spoznali, kaj tiči za tem pisanim dokumentom. Na zasedanju so med drugim ugotoviti, da Žabota ni uresničil sklepa upravnega odbora, ki mu je na zadnji seji naročil, da naj odpove službo bivši knjigovodkinji Ačkovi, ki je morala v zapor zaradi širjenja lažnih vesti o ravnanju obmejnih organov naše Armade s civilisti. Čeprav se je izgovarjal, da Ačkova ni bila nikdar na tekočem knjigovodstvu, se vendarle ni potrudil, da bi jo vsaj tokrat odpustil iz službe. Prav tako je pozabil odpustiti sezonskega delavca Šebjaniča, ki je bil začasno najet za to, da bi opravil nekatera mizarska dela v soboški bolnici. In posledica? Podjetje je za 100 tisoč din prekoračilo plačilni fond. pri čemer mu grozi nevarnost, da bo moralo odpustiti par požrtvovalnih mizarjev. Žabotu pa so tokrat očitati napake, ki segajo v preteklo poslovno leto. Tako je pozabil izterjati nad 900 tisoč din dolga in plačati blizu 400 tisoč dinarjev, ki jih podjetje dolguje raznim ustanovam. Tudi 180 tisoč din tržnega dobička dolgujejo skupnosti prav po njegovi zaslugi. Sicer se izgovarja, da je denar porabil za nakupljene surovine toda delavci so mu povedati, da bi lahko z iz- terjanimi dolgovi poravnal vse obveznosti do državnega proračuna in ustanov, pa še ostalo bi mu nekaj težkih tisočakov za surovine. Vsi ti očitki bi prav gotovo odpadli, če bi se Žabota bolj zanimal za poslovanje podjetja. Pa ne samo to! Tudi službeno dvokolo je večkrat pokvaril, ko se je po več dni vozil pijan po zasebnih opravkih. Podjetje je moralo izdati več tisočakov za popravilo kolesa. Koliko dni je Izostal od dela, ne da bi se opravičil delavcem! Iskal Je postranski zaslužek in ga tudi našel. Tako je za neke ustanove nakupoval les in pri tem mastno zaslužil. In to mimo podjetja, v katerem prejema največjo plačo! Nihče mu tega ne bi mogel očitati, če bi se tako vneto brigal za nemoteno poslovanje v podjetju. Da to mu bile koristi kolektiva deveta briga, dokazuje tudi površno sklenjena pogodba s Francem Strahom, kateremu je podjetje izdelalo okna In vrata za novo stanovanjsko hišo. Ker stranka po izvršenem delu ni priznala v ustmenem dogovoru določenih obveznosti, je prišlo do pravnega postopka, v katerem je podjetje utrpelo škodo 74.000 din. Delavec Slaček pa je znal povedati, da bi bilo treba postaviti novo skladišče, saj je v zadnjem času izginilo nekaj lesa, ki je bil zložen v nezaklenjenem prostoru. Kdo bo za to odgovarjal, Žabota menda ni pomislil. Da njegovo pijančevanje presega vse meje, vedo povedati mnogi ljudje, iz bližnje okolice. Ko Je avgusta odšel v Radgono po plačo za delavce in se na poti proti domu mimogrede ustavil v apaški gostilni, se začne prva žalostna zgodbica. Tu je celo noč pijančeval. K sreči ga je prišla iskat proti večeru njegova žena, ki je potem, ko je videla, da se ga je spet pošteno natreskal, odnesla njegovo aktovko z 200 tisočaki gotovine na svoj dom. Ali je tokrat Žabota pomislil na svoje delavce, ki bi lahko bili spet oškodovani, če bi nekdo izkoristil njegovo neopreznost in se polastil denarja? Prav alkohol pa ga je spravil tako daleč, da se pred kratkim ni udeležil seje upravnega odbora, čeprav Je bil o tem obveščen tri dni poprej. Zato se ne smemo čuditi, da je na tem zasedanju marsikaj prikipelo na dan. o čemer Žabota poprej morda ni slutil. Delavci, ki so se že naveličali svojega pijanega upravnika, so zahtevali, da revizijska komisija konča s svojim delom in ugotovi nastalo škodo. Poravnati jo bo moral tisti, ki jo je povzročil z malomarnim delom. Kakor še nikdar poprej, je tokrat privrelo iz delavskih grl: »Ne dopustimo, da bi kdorkoli pljuval po naših žuljih in znoju!« Da bi le ta odkritosrčna beseda prodrla do predstavnikov oblasti, ki so dolžni upoštevati zdrave težnje apaških mizarjev. Ne gre, da bo večina ustvarjala, nekdo pa zapravljal! * Dve novici iz Križevec pri Ljutomeru Naše kulturno-umetniško društvo se že dolgo bojuje za svoje prostore. Najbolj je potrebovalo garderobo v prosvetnem domu. Že v začetku letošnjega leta je društveni odbor sklenil, da jo bo postavil s pomočjo vaščanov. Zbrali smo finančna sredstva, nekaj s prireditvami, precej pa so prispevala tudi krajevna podjetja. Najbolj' so se izkazali opekarji v Borecih z 28 tisočaki in trgovsko podjetje s 30 tisočaki. Precejšnja vsota še ni zadostovala. Zato smo zaprosili vaščane za les. Prijatelji društva so nam ustregli in pripomogli, da smo garderobo spravili do strehe. V kratkem bo tudi streha gotova. Nekaj lesa že imamo, nekaj pa nam ga bodo še pripeljali tisti vaščani, ki so ga sicer obljubili, pa nam ga še niso utegnili pripeljati. Upamo, da bodo obljubo držali in pohiteli, dokler je še čas za delo. Zgledovali naj bi se po pridnih opekarniških delavcih, ki so poleg nekaterih vidnejših članov največ žrtvovali za našo garderobo. Društvo je vsem darovalcem in pomočnikom zelo hvaležno za razumevanje, ki ga kažejo do ljudsko-prosvetnega dela na podeželju. -j- Po treh mesecih so se spet sestali člani našega avto-moto kluba. Na sestanek je prišlo tudi nekaj novih članov. Tovariš predsednik je na kratko poročal o delu kluba. V letošnjem letu so kupiti kamion, ki je trenutno v popravilu. Imeti so tudi strokovna predavanja o pridobitvah na področju tehnike. Organizirali so tečaj, ki ga je od januarja do maja obiskovalo 15 mladih vozačev. Se to leto bodo tečajniki stopili pred izpitno komisijo. Mladi tehniki so tokrat skleniti, da bodo namestili cestno razsvetljavo v Križevcih in Borecih. Vest je navdušila tudi ostale vaščane, saj je razsvetljava potrebna in koristna. Da je to res, sta dokazala tudi obrtnika Predlog in Pajnhart, ki sta obljubila vso pomoč, tako denarno kakor z delovno silo. Prepričani smo, da bo mladim tehnikom pomagal tudi občinski odbor in krajevna podjetja. Če bodo vsi tako navdušeno prijeti za delo, bomo v Križevcih kmalu svetili, če ne prej, vsaj do Dneva republike. -j- BELTINCI. — V velikem številu so se udeležiti proslave slovenskih brigad v Dolenjskih Toplicah tudi Beltinčani, saj je odšlo iz vasi nad 70, iz občine pa nad 200 ljudi. Odhod je bil kar slovesen; z okrašenimi vozovi so udeleženci kreniti proti Soboti in od tam dalje z vlakom. V Beltincih pa se je poslovilo od njih velika množica vaščanov. Se lepši pa je bil prihod nazaj, poln lepih vtisov in zadovoljstva. Posebno veseli in zadovoljni so biti vsi, da so lahko slišali in tudi videti maršala Tita. D. J. TEDENSKI KOLEDAR Petek, 26. septembra — Justina Sobota, 27. septembra — Radomira, Kozina in Damijan Nedelja, 28. septembra — Venčeslav Ponedeljek, 29. septembra — Miha, Mihael Torek, 20. septembra — Jelka, Hieronim Sreda, 1. oktobra — Velja, Julija Četrtek, 2. oktobra — Miran, Teofil Petek, 3. oktobra — Vitomir Sobota, 4. oktobra — Frančišek Nedelja, 5. oktobra — Dunja, Placid Sonca vzide 1. oktobra ob 5,59, zaide ob 17,44; dolžina dneva 11,45. Gibanja lune — Prvi krajec dne 26. septembra ob 21,31; ščip dne 3. oktobra ob 13,16. KINO KINO SOBOTA predvaja od 26. do 28. septembra angl. film „beli HODNIKI". Od 30. 6ept. do 2. oktobra amer. film ..MAŠČEVANJE RDEČE ČAROVNICE". KINO LJUTOMER predvaja od 26. do 28. septembra amer. film v naravnih barvah „DAMA V HERMELINU". KINO LENDAVA predvaja 27. in 28. sept. angl. film ..RUMENI METULJ". — 30. septembra predvaja amer. film ..ZAPELJIVKA IZ NEW ORLEANSA" KINO ORAD predvaja 28. septembra amer. film ,,VECNA EVA". MALI OGLASI POZORI Prodam kompletno polovično spalnico, žensko kolo, globok otroški voziček, 3.20 metra sivega kamgarna, štiricevni radijski sprejemnik. Poizve se v brivnici Kiral, M. Sobota. Prodam 8 ha posestva ob glavni cesti v okolici Maribora. V hiši elektrika. Slogovič Anton, Ivajnci. Razpisujemo plemenski sejem za bike, telice in krave, v torek, dne 30. septembra 1952, z začetkom ob 8. uri na sejmišču v Murski Soboti. Na sejem privedejo priznane bike in rodovniške telice starejše nad 12 mesecev ter plemenske krave. Prodaja živine bo organizirana potom dražbe. — Okrajna zadružna zveza Murska Sobota. KLUB ZA KONJSKI ŠPORT LJUTOMER priredi v nedeljo, 28. septembra 1952, ob 13. uri popoldne na dirkališču Cven zaključne jesenske dirke Vabljeni! Kmetijsko gospodarstvo Pod« gradje pri Ljntomeru, Vam nudi: sadna drevesca, jabolke odličnih sort, za sajenje na stalno mesto v jesen ali na spomlad. — Trsne cepljenke najboljših vinskih sort in druge kmetijske pridelke. — Za sadna drevesca. in trsne cepljenke že sedaj sprejemamo naročila. — Po želji dostavimo na dom kupca. — Cene po dogovoru. Okrajni sindikalni svet v Murski Soboti objavlja sklep o razpisu volitev v Okrajni zavod za soc. zavarovanje za okraj Murska Sobota 1. Volitve Okrajne skupščine zavoda za socialno zavarovanje za okraj Murska sobota bodo v nedeljo dne 26. oktobra od 7. do 13. ure v Murski Soboti. 2. V Okrajno skupščino zavoda za socialno zavarovanje M. Sobota se bo izvolilo 22 članov. 3. Za izvedbo volitev je imenovana okrajna volilna komisija iz petih članov. Sedež in naslov volilne komisije je na Okrajnem sindikalnem svetu v Murski Soboti. 4. Volilni upravičenci so vsi delavci, uslužbenci in vajenci ter osebni in družinski upokojenci; to je, vsi člani soc. zavarovanja. 5. Kandidatno listo postavljajo upravni odbori sindikalnih podružnic, društev upokojencev ali 10 odst. članov kolektiva. Kandidatna lista mora biti dostavljena pristojnemu volilnemu odboru deset dni pred dnevom volitev. Kandidatna lista ima lahko več kandidatov, vendar jih ne more biti izvoljenih več, kot je določeno. Okrajni sindikalni svet bo naknadno in pravočasno obvestil vse sindikalne podružnice, kateri kolektivi volijo samostojno člane Okrajne skupščine zavoda za soc. zavarovanje in kateri volijo skupno enega člana. Vse sindikalne podružnice bodo v teh dneh prejele tudi ostala navodila. OSS Murska Sobota Stran 4 »OBMURSKI TEDNIK« M. Sobota, 26. septembra 1952 PISMA VŰJECA BALAŽA Z VUJDRIMLAKE Zaj smo te onti pa itak venda denok enok fsi znavi pr deli! — Po tekih dugih razstavah smo se dugo ne mogli k temi spraviti, neki norlaki pa še zaj hodijo v Lotmerk glejat, či jih ne bi vzeli f tisti kumisjun za otpiranje butelk, f keren so delali noč no den najbole zmantrani derektori, opravniki no drüge debele keblače. — F Križefcih so se že tak streznoli, ka majo celo drüštvo proti alkoholi. Več cimentiranih pifcof se je zaoblübilo, ka do do boži ča pili samo vodo — drgači kaštiga 25 litrof vina! Pr srečolovi v Lukafcih pa je dva ot totih zadela takša sreča, ka je plača eden ne ven keko za spotrte glaže, drügi pa še hodi s podrapanim noson po vesi. Dere de drüštvo piló kaštigo, te še naj mene povabijo. Te mo lehko napravili zvezo fseh takih drüštef za celi okraj no lep protialkaholni tjeden. — Tan f Križofcih majo zmiron kaj posebnega. Po krüh si hodijo neki rajši v Verži, dumači pek pa svojega slabega nemre odati. Tüdi nekšo brbravo žensko majo samo za to, ka nosi dumače novice po celi vesi. Največ si jih pre naberma v oštariji, te pa jih še s svojim maslom zabela zavolo tote potrate de še lekič enok sidela pot lotmerškoj vüroj. Tudi križofski kartaši so flisik pr svojen deli — pa ne zabádaf. To negda so pre nekšega lückega človeka tijantan ot Apač za dvanajst litrof vina návčili ali morti odévčili kartaja. Či se tan moški tak lehko znajdejo, te so f sosidnem Veržeji ženske bolo pametne. To so pokazale tiste, kere so šle najprle na gasilski fejstifal v Lüblano, potlan pa so se zágnale še gor na Brezje, ka bi se rešile svojih gasilskih no negasilskih grehof. Dosta grehof pa majo tüdi neki požarniki — največ tan v Bolehnečecih, ge so sami srmáki duma. Ne ven, keko let že glejajo staro kobačo, svoj gasilski dum ne čakajo. ka bi jin nehšče postava vekšega no lepšega. Najbolšo motorno sprcófko v okraji pa majo skrito v nekši kmečki žitnici. Dere se bon enok tan mimo pela bon tisti spomenik vmajosti doj vzeja. ka do ga tüdi drügi vidli. Či smo že pr spomenikih, te van naj še poven ka jih že tüdi živin lüden postavlamo. To lehko vidite pri Miklaši. Nekša za mrtvo zapisano Frančika še živi, jeno sestro Katiko pa so fstrelili Nemci. Tüdi neke letnice so zmešane, morti je keri prle mra, kak se je naróda. Temi se smejijo celo sosidove krave; najrajsi se pasejo tan okolik no skrbijo flisik za to, ka de trava bole rasla. Drgači je spomenik lepši kak ovi f Cezajofcih, kerega so negda po vojski postavili precik na hitren s kamnof za ceste. Mislin, ka so si tan fstreljeni srmáki lepšega zaslüžili. Zdaj pa poglednimo še malo na zgornji kunec tan okolik Vujdrimlake! V Očeslafcih majo slatinsko zvirofčino; lepo je zajeta no opzidana. Lidjé hodijo ot blüzik no daleč ta po slatino. Ka bi opčina prišla malo do penes, so opčinski moži sklenoli, ka more fsakši za liter slatine platiti dinar, pa so ga tudi pridno pobirali, doklč si ne je precednik opčine zmisla, ka un ne de več plačüva za vodo. Zaj tüdi drügi nečejo platiti, pr zvirofčini pa še lehko vidiš novo klop za pobiraša ... V Ivajncih majo kmečko zadrüge, kera bi ščista v redi delala, či bi se poslovodja bole za jo briga no malo maje puce gleja. Prvo bi se jemi no zadrügi bole splačalo. — Tan so si lidje še zmiron f kečkah zavolo nesrečne štibre. Neki pravijo, ka je dobro meti dobre botre, strice no tetice, te platiš maje štibre. Najbole pa je, či si obenem kmet no delavec. Čeglih maš morti osen plügof zemle, še lehko dobiš Potrdilo za dišijo doklado. — Či se v Ivajncih degmajo, se pa pr Negovi radi majo. Zadrüžniki se na svojih sejah no sestankih fčista vnemar objemavlejo — okolik vüh. Morti je tote lübezni jihof špecial kriš, ven jin že vre v lagvih no keblačah. — Okolik Radgone straši nekši Človik, keri je prat za prat pri kmeči zadrügi f slüžbi pa še zmiron naküpüvle jabuke za nekšo drügo, že davno pokojno otküpno podjetje — najbržé pa bole na svoj račün. Morti je meja negda san svoj štacün tak kak tisti, keri slüžijo pri kmečki zadrügi na Spodji Ščavnici pa so jin negda f stari Jugoslaviji zrasli štacuni po vesnicah kak glibaje po deži. Ka ne mo tudi totokrat pozabili na naše jagre, moren povedati to, ka so tan na Spodnji Moti dobli novega lofskega ču- vaja. Jako rat strela, samo bole na mačke no cucke okolik kuč pa na boge grlice kak na lisice po šumah no vrane f koruzi. F samen Lotmerki se zdaj svajüvlejo zavolo kvantirof f novi opčinski hiši. Dva kumisjuna spravlala boge štuntnare vün no notri, tüdi takše, keri že majo zčista v redi kvantir pa bi radi še lepšega. Morti Van bon še letos lehko poveda, kak de se to ta svaja za vekšo »samoupravo« kunčala. — Či bi se keri ot totih štuntnarof hteja f svoji nevoli obesiti, naj si küpi kolač krüha. Či ma srečo, najde v jen zadosta špagovine. Toga je pre kriš lerpajb, keri premalo spi, ven ne dela samo f pekarni. Zato se jemi tüdi f šoli dremle. Fčasih je pre kakši kolač tüdi ležiši, kak bi smeja biti, ka ga leži poješ. — Či je pekofski lerpajb zmirom zaspani, nemreš toga reči za tistega človeka, keri skrbi v okraji za dobro semeje. F kancliji ne spi, to lehko fsakši den vidiš. Najbržé pobira negi na tereni okolik Kostaja praprotovo semen, ven ga lehko odavle za drage peneze. Faleši so stoli, či jih ne zaferemaš v Lotmerki, pač pa tijantan f Črnobli. Tan platiš za stol z vožjoj vret 923 dinarof, duma za voglon pa 1931 dinarof. Te pa naj še gdo reče, ka Prleki ne znajo dobro račüniti! Resen znajo, ven jih viči tudi naša banka. Či prideš gda ta, je tan že puno lidi. Fsakši računi, gda de što ot sprifanih račünarof zračuna jegof račün pa gda de te ali priča na ret. Neki čakajo rajši f sosidni oštariji pri Prleki — tan pa račune samo z rokava steplejo. Najbole so Prleki računili, dere so se spravlali tadoj v Dolenske toplice. Otfudali so ga naprle z domačih bregač — najprle so tudi prfudali ta — 750 lidi no 25 muzikantof. Zato so pač Prleki! — V nečen pa so se z račünon zmešali: dumačega vina jin je prle sfalilo, kak so prišli ta, te pa so se pre pri samen cvički jako kislo držali. To jin rat vervle vüjec Balaš. KMETIJSKI SVETOVALEC Napolnimo silose Ne bomo govorili o važnosti in pomenu silosov, ki bodo prav letos, ko primanjkuje krme, odigrali posebno važno vlogo. V teh par vrstah bi hoteli živinorejce opomniti, da naj izkoristijo vse obstoječe silose, da naj gradijo enostavne in cenene silosne jame in izkoristijo vse vire za napolnitev silosov. In naposled nekaj praktičnih nasvetov. Preden pristopite k polnjenju silosov, jih preglejte in odstranite iz njih vse ostanke in ne. snago, operite stene in dno. Vsako okvaro in razpoko na stenah popravite, ker je to večkrat vzrok, da se silaža kvari. Le tako pripravljen silos smete polniti. Drugi pogoj za uspelo kisanje krme so rastline, oziroma njihova mešanica. Silažo lahko pripravimo iz vseh rastlin, ki jih pokladamo v svežem stanju. Vedeti, pa moramo, katere rastline se lahko in hitro kisajo in katere nimajo teh lastnosti, pa jih moramo zato mešati s prvimi Ker se samo iz škroba (sladkorja) tvori pri kisanju mlečna kislina, ki konzervira krmo v. silosu, velja načelo, da če imajo rastline čim več škroba, tem lažje in hitreje se kisajo, čim manj pa škroba in več beljakovin, tem težje se ensilirajo. Zato moramo take rastline vedno mešati z rastlinami, ki imajo dovolj škroba. Kratek pregled krmnih rastlin z ozirom na količino škroba in beljakovin: 1. Koruza, sladkorna pesa; 2. Sončnice, krmski ohrovt, zelje, sirek, repino in pesino listje; 3. Trava iz navadnih travni- kov, repica, krmška žita, krompirjevka, fižolovka; 4. Detelje, mešanica detelj s travami, mešanica metuljčnic z žitaricami (grašica z ovsom, ržjo itd.), soja, lupina; 5. Lucerna, trava iz močno gnojenih travnikov. Iz prve in druge skupine lahko kisamo rastline same, medtem ko iz tretje do pete moramo rastline zaradi vedno večjega odstotka beljakovini mešati z rastlinami iz prvih dveh skupin ali pa dodajati škrob v drugi obliki (melasa). Mi jih bomo mešali. Posebno važno Je, kdaj je te rastline najprimernejše kisati. Toda na to se danes ne moremo ozirati, ampak jih bomo jemali take, kot jih na jesen imamo. Ko smo zagotovili in pripravili pravilno mešanico rastlin, začnemo polniti silos. Rastline bomo očistili nesnage (gomoljaste oprali), odstranili nagnite in jih nato po najhitrejši poti spravili v silos. Zaradi prej omenjenih načel moramo rastline enakomerno mešati. Posebno moramo paziti na to, da bo material dobro zrezan s sla- moreznico. To je bitna okolnost, ker se tako silaža lažje zbije, posebno v kotih ob stenah ter onemogoči razvoj in delovanje škodljivih (ocetnih in maslenih) glivic. Kisanje pa teče pravilno in hitro. Zaradi sesedanja krme v silosu, je priporočljivo dograditi leseni nastavek, ker se tako ne izgublja skoraj četrtina koristnega prostora v silosu. Ko je silos poln moramo zagotoviti, da bo neprodušno zaprt. Le tako se nam silaža ne bo pokvarila. V ta namen se silos polni samo 25 cm pred vrhom. Po polnjenju se torej nameče od 5 do 10 cm debelo plast plev ali zrezane slame, nato pa črvsto nabije ilovica v 20 do 30 cm debelem sloju. Ilovico nad nabijanjem 'močimo, da je kompaktnejša in da se boljše prileže k stenam. Površino lepo zgladimo. Ilovnati pokrov stalno opazujemo, ker se zaradi sesedanja in sušenja ilovice pojavljajo često razpoke, ki bi lahko postale nevarne zaradi propuščanja zraka. Vse razpoke je potrebno sproti zamazati, Silaža sedaj vre in je v 6 do 8 tednih zrela za krmljenje. Ko začnemo krmiti odstranimo ilovnati pokrov in zaščitni sloj plev, ter jemljemo silažo iz cele površine. Silos lahko ostane med krmljenjem vedno odprt s tem, da se silaža vsakodnevno troši. Zrak ne more v globlje sloje, da bi se silaža pokvarila. Mraz ne škoduje silaži, ker je še zaprta v silosu. Silaža je dobra, če je ustroj rastlinskih delov popolnoma ohranjen. Diši prijetno kiselkasto in med prsti daje občutek malo vlažnih uvelih rastlinskih delcev. Če pa je silaža pokvarjena, izginejo točni obrisi lastnih robov in drugih rastlinskih organov, duh je ostro kisel bolj neprijeten kot prijeten, včasih zatohel in zaradi gnilenja tudi odvraten. Med prsti je taka silaža spolzka in sluznata. M. S. TO iN ONO okrog občinskega praznika na Tišini Priprave za »Prekmurski teden« so razgibale tudi tišinsko občino in vznikle v krajevno organizacijo 1. občinskega dneva — kot so ga na zvali sami Tišinčari, za kar je dal pobudo občinski odbor OF. Kdor pozna Tišino pa je zadnji teden pred občinskim praznikom zavil skozi vas, je bil gotovo nemalo začuden. Tišinski zadružni dom spada med največje zgradbe v vsej občini, vendar je s svojo nepokrito streho grdo kazil obličje vasi, kar je slehernemu pričalo da v Tišini ni vse v redu. Priprave za I. občinski dan na Tišini pa so zravnale odnose med Tišino in Tropovci, kar je pripomoglo tudi k hitrejšemu in plodnejšemu delu pri tišinskem zadružnem domu. Odbor kmetijske zadruge si je zadal sklep, da do I. občinskega dneva spravi zadružno dvorano pod streho in uredi prostor za zadružno trgovino. Da je bil sklep tudi v resnici izvršen, gre vsa zasluga vaščanom Tišine in Tropovec, ki so priskočili na pomoč z vpregami in navozili potrebne količine gramoza. Tudi na drugih toriščih je bilo delo kaj živahno. Pevci so se pridno pripravljali za nastop, kljub vsakodnevnemu kmečkemu delu- so redno prihajali k vajam, ki so večkrat trajale pozno v noč. Mladi so že v juniju ustanovili TVD »Partizan« in so se tako že v okviru društva pripravljali za občinski dan, podobno šahisti in gasilci. Slednji so se zelo vestno pripravljali, in to. več gasilskih čet. Živinorejski in kmetijski strokovnjaki so že pred tem pregledali živino v hle- vih in izbrali najboljšo za razstavo. Tako je vsa občina pričakala 10. avgust z vidnim veseljem in resničnim pričakovanjem, da bo dan prikazal marsikaj zanimivega. Vse priprave so bile končane že v soboto zvečer; dvorana pokrita, trgovinski lokal urejen, ves prostor okrog doma lepo okrašen. V nedeljskem jutru 10. avgusta je bila najprej odprta poljedelska razstava v zadružnem domu, kasneje pa Se živinorejska razstava. Posebno kmetijska razstava je bila okusno urejena, za kar gre zasluga domačim študentom, ki so del svojega dopusta z veseljem Žrtvovali v pripravah za razstavo. Posebno vzgledno so delali tovariši Erja- vec iz Borejec, Hauko iz Rankovec in Lejko iz Trokovec, z njimi pa seveda tudi nekateri kmetovalci, kot Farič iz Borejec, Titan iz Kupšinec, Hauko iz Rankovec, Rajbar iz Tropovec, upravnik drž. posestva na Petanjcih Grmič in drugi. Na sami kmetijski razstavi pa so imeli najlepše razstavljene predmete kmetovalci Hauko iz Rankovec, Gregorec Alojz iz Petanjec, Prelec Alojz iz Murskih črnec, Farič Ferdo iz Borejec, zadružni ekonomiji Borejci in Murski črnci in državno posestvo Petanjci. Vsi navedeni so prejeli priznanja. Kmetijska razstava je v malem prikazala vse s področja kmetijstva v občini, od raznih žitaric, trav, krompirja in ostalih pridelkov do poučnega dela z umetnimi gnojili, škodljivce kmetijskih pridelkov in podobno. Razstava pa je prikazala tudi pridno delo naših kmetic, ki so na pobudo občinskega odbora AFŽ tekmovale z vrtanki. Vrtanke — priljubljeno prekmursko pecivo — vsakdo pozna, kako zelo se pa spoznajo na njih pripravo, so na razstavi dokazale žene iz Tropovec. Kljub slabemu vremena so kmetovalci prignali na živinorejsko razstavo 65 goved in štiri prašiče. Komisija je živino razvrstila v razrede od drugega do tretjega Najboljšo oceno je dobil bik rejca Stefana Perkiča iz Gradišča, med kravami pa krava rejca Franca Mesariča is Satabovec in telica Bahfi Ludvika iz Kupšinec. Z najboljšim žrebcem (bil je uvrščen v I. razred) se je predstavil Ivan Klonfar iz Murskih Petrovec, ki je prignal tudi najlepšo kobilo. Najboljše plemenjake merjasce pa je privedel Ludvik Kumin iz Sodišinec. Živinorejska razstava je prikazala, kako se dobri kmetovalci borijo v vsakdanjem gospodarjenju, da ohranijo in vzredijo res lepo plemensko živino. Prenekateri kmetovalec je šel z obiska razstave s sklepom, da bo v najkrajšem Časa zamenjal svojo jalovo živino In se na prihodnji razstavi tudi sam pokazal kot umen in napreden gospodar. Neka dvainosemdesetletna kmečka ženica je ob odhoda z razstavišča rekla, da kaj takega kljub svojim letom že ni videla. Res, razstava je marsikomu vzbudila misel, da bo le treba nehati z zastarelim načinom gospodarjenja in se oprijeti naprednejših in koristnejših oblik. KAJ PA OSTALE PRIREDITVE? Vzporedno z ogledom razstave in ocenjevanjem se je odvijalo tekmovanje oračev. Udeležba tu sicer ni bila zadovoljiva, lahko bi bilo več tekmovalcev. Nekateri prijavljenci so izostali, bodisi zaradi slabega vremena ali pa zaradi nedelje, morda pa tudi Jz bojazni, da bi' stabo orali. Naj večjo udeležbo so pokazali kmetovalci iz Rankovec, zastopani kar po štirih oračih; Vučkič mlajši, Hauko mlajši. Sinic in Ficko. Najlepše je oral Hauko, najhitreje se je na koncu brazde obračal Vučkič, v hitrosti pa je prednjačil Sinic. Najboljšo oceno v splošnem pa je dobil Pertoci, iz Trokovec, kateremu je pripadla, tudi prva nagrada. Kravja vprega je tekmovala le ena, ki pa ni mnogo zaostajala za konjsko, in sicer je bila to vprega kmetovalca Ficka iz Rankovec. Tekmovanje oračev je pokazalo, kako za dobro oranje ni odvisno vse le od živine in orodja, temveč ima delež pri tem tudi oseba, ki ravna s plugom. Tekmovanje oračev je gledalo veliko število ljudi, ki so na obratih tako obdali orače, da so ti le komaj obrnili svoje vprege. Vsakogar je zanimalo, kdo bo najboljši; med vsemi pa je bil viden mlajši rod. Po tekmovanju oračev so nastopili, gasilci, vendar ne vsi. Tako so iz tekmovanja izostale gasilske čete iz Kupšinec, Satabovec, Murskih Petrovec in Gederovec. Verjetno so bili njih člani slabo pripravljeni in se zato niso upali pokazati na občinskem tekmovanju. Nekatere čete pa so tekmovale kar s več desetinami, tako tišinska z dvema in petanjska s tremi. V prostih vajah so bili najboljši gasilci-pionirji iz Petanjec, ki so s skladnimi gibi nudilli res privlačno sliko. Zaostajale niso tudi gasilke iz Tišine. Pri polaganju cevi so se izkazali Tropovčani. Škoda le, da jo slabo vreme preprečilo nadaljnji nastop gasilcev. Veliko zanimanje je vladalo za šport« -na tekmovanja, ki so se zaradi slabega vremena vršila šele popoldne. Dopoldne je bila odigrana le tekma v odbojki med člani-mladinci TVD »Partizan« iz Tišine in Cankove, kjer so zaslužno zmagali gostje z rezultatom 3 :1. Da jo bila tekma privlačna, dokazujejo številni gledalci, ki so ostali do kraja ob mladincih, kljub hudemu nalivu. V do« mačem moštvu se je odlikoval Kos iz Petanjec. Popoldne so bila tekmovanja v tekih, metih in skokih. V teku na 100 m je bil prvi Gabor iz Tropovec, na 200 m Vrabel iz Tropovec in na 400 m Kolmanko iz Tropovec. V teku mladink na 100 m je bila najboljša Katonova iz Tropovec. Tako so v vseh tekih odnesli prva mesta mladinci iz Tropovec. Mladinec Ficko iz Tišine je vrgel bombo 54 m daleč, Plahut iz Tropovec pa 52 m. V skoku v višino so dosegli: Ficko iz Tišine 148 cm, Činč in Katona pa 145 cm. V skoku v daljavo je bil najboljši Katona s skokom 476 cm, za njim sledita Flegar s 472 cm in Stare s 432 cm. Na splošno je športno tekmovanje pokazalo veliko voljo in borbenost mladincev, - kar je obenem jamstvo, da bo v tišinski občini uspevalo društvo za telesno vzgojo »Partizan«. V ostalem popoldanskem sporedu je številno občinstvo prijetno presenetil in razvedril mešani pevski zbor, ki je zapel Sest pesmi. Kasneje je zbor nastopil na večeru pevskih zborov v So« boti. Na Tišini je zbor nastopil v polno zasedeni zadružni dvorani. To nam lepo dokazuje, da si naši ljudje želijo podobnih prireditev, obenem pa so s tako številno udeležbo pri nastopil dali pevcem zasluženo priznanje. Za uspešen nastop pevcev pa si je veliko prizadeval tudi pevovodja tov. Žižek, mlinar iz Petanjec. Prizadeti pa so bili tega dne tišinski šahisti. Čakali so na dvoboj tovariše iz sindikata Okrajnega ljudskega odbora iz Sobote, katerih pa ni bilo od nikoder. Prvi občinski dan na Tišini bo gotovo ostal v prijetnem spominu slehernemu domačinu in gostu, prireditelji pa so sklenili, da bo občinski dan odslej postal vsakoletna prireditev tišinske občine, v kateri bo vsako leto prikazan razvoj in napredek občine. Dobre in slabe strani letošnje prve naše prireditve nam bodo že prihodnje leto gotovo pokazale, da bomo pod okriljem občinskega odbora OF prirerili še lepši in popolnejši občinski prazni- R. R. Drobni nasveti KAKO SPOZNAMO SVEŽE MASLO. Dobro sveže maslo nima preveč kričeče rumene barve, je nalahno sladko in nima nobenega tujega okusa. Na jeziku in med prsti se lahko topi. Kričeče rumena barva masla je vedno znak, da je z nečim pobarvano. Taje mastne dodatke v njem spoznamo tudi po tem, ker je bolj trdo in se drobi med prsti. Dobro čisto maslo plava na površini, če ga denemo v posodo z mnogo vode; če potone pomeni, da je zmešano z drugimi maščobami. Maslo, ki pri taljenju poka ali se ustvarjajo na njem penaste grudice, ni čisto. To je včasih znak, da je pomešano z beljakom. Palko Dolinec: Balada o Janezu Copatarju (Zastarela pravljica z nezastarelim naukom.) Nekoč je živel mož, ki so mu vile sojenice že ob rojstvu nalile čašo z vsemi dobrotami tega sveta, vmes pa kanile samo eno kapljico pelina. Tista kaplja je bila v primeri z ostalimi tako drobna, da bi je človek niti ne opazil, vendar je Janezu Copatarju naredila toliko bridkosti, da je zaradi nje obupal tudi nad enostranstvom. Zgodilo pa se je tako-le: Janez Copatar je bil ugleden mož, povsod cenjen in spoštovan. Svojo suknjo je vedel tako dobro obračati po vetru, da se je ni oprijel niti najmanjši prašek. Bil je povsod zraven, kjer se je dalo dobro zaslužiti in ni bilo treba sneti belih rokavic. Takih mest je bilo tistikrat vse polno in na ta način je Janez žel tudi tam, kjer ni sejal. Ko je imel toliko imetja, da bi mu zadostovalo za troje življenj, se je začel ogledovati po dekletih. Posebno so mu ugajala dekleta iz »boljših« kro- gov, katerim so se na nohtih in ustnicah poznali sledovi prismuknjenosti in so pokazale moko samo za posipovanje obraza. Ker je bilo takih žensk precej, se je Janez Copatar tudi oženil. Naredil je gostijo, kjer se je jedlo in pilo tri dni in še četrtega pol. V tem času pa je Janez porabil več ko polovico darov, ki so mu jih ob rojstvu dale vile sojenice. Čaša se je počasi praznila in od vseh kapljic, ki so pomenile veselje in srečo, je že nekaj manjkalo. Nedotaknjena je ostala samo še kaplja pelina. Ljudje pravijo, da vse tisto, kar si imel v mladosti preveč, manjka v poznejših letih, posebno pa v zakonu. Ta ljudska modrost se je uresničila tudi pri Janezu in to kmalu po medenih tednih. Nekega dne je s strahom opazil, da je njegova boljša zakonska polovica izredno ljubezniva. Ta ljubeznivost mu je bila sumljiva, kajti vedel je, da so žene ljubeznive samo takrat, ko nosijo v srcu neko željo, ki jo lahko uresniči samo mož s polno denarnico. Zaradi tega je bil zelo previden, toda ko je padlo nekaj vročih poljubov, je bila prva zakonska kriza premagana in žena je z lahkoto dobila vstop v njegovo srce. »Ljubček,« je dejala, »izpolni mi eno željo. Veš, rada bi imela avto. Saj mi ga boš kupil, kaj ne, da ga boš?« Še preden je prišel Janez do sape, so spet deževali poljubi. če kdo misli, da je ljubeznivi ženi mogoče odreči kako prošnjo, se bridko vara. Takega junaka na svetu še ni bilo in tudi Janez ni hotel biti. Drug dan je kupil ženi najmodernejši avto in ker k temu vozilu spada tudi šofer, je vzel v službo še tega. Ženina ljubeznivost pa se je z vsakim dnem stopnjevala. »Janez, kupi mi lepo biserno ovratnico!« »Janez, kupi mi...« »Janez, kupi...« »Janez...« In Janez je izpolnil ženi vsako prošnjo. Mošnjiček, ki je bil nekdaj lepo rejen, se je počasi tanjšal in ko je nekega dne žena prišla z novo prošnjo, ni bilo v njem niti ficka. Medtem pa je začel pihati nov veter in ker je Janez zamudil ugodni trenutek, da bi obrnil suknjo, mu je začela gniti setev tudi tam, kjer jo je začel sejati. Prišlo je celo tako daleč, da je prišel Janez prvič in poslednjič na dan s svojim predlogom. »Nimava več denarja,« je potožil ženi. »Ne preostaja nama nič drugega, kakor da spet prodava avtomobil.« Ženo so prijeli histerični krči. »Si znorel?« je zavpila. »Avtomobil bi prodajal, spomin na najino ljubezen? Ne, s tega ne bo nič. Hišo prodaj!« Janez je ubogal ženo. prodal hišo in dokler je bilo kaj denarja, je bil deležen vseh dobrot zakonskega stanu. Ko pa je denar pošel, mu je žena dala zelo ljubezniv nasvet: »Janez, prodaj svojo zlato uro.« »Janez, prodaj svojo...« »Janez prodaj...« »Janez...« In Janez je izpolnil ženi vsako prošnjo. Prodal je vse reči, ki so imele kakršnokoli vrednost, samo da je žena lahko obdržala avtomobil, biserno ovratnico in še tisoč drugih reči. Ko pa je Janezu zmanjkalo vse in ni imel več ničesar prodati, pa mu je nekega, dne zmanjkalo tudi žene, z njo pa je zmanjkal avtomobil, biserna ovratnica in še tisoč drugih reči. To se je zgodilo ravno tisti dan, ko ni bilo v čaši, ki so mu jo ob rojstvu dale vile sojenice, niti sledu več o kaplji pelina. Naslednja leta je Janez Copatar živel kakor je pač naneslo. Belih rokavic sicer ni imel več, vendar je spoznal, da se da tudi brez njih živeti. Bil je zadovoljen s svojim novim življenjem in tudi kruh, ki si ga je prislužil z lastnimi rokami, mu je izredno teknil. Medtem pa so leta tekla in ko je Janez porabil vse darove vil sojenic, se ie nekega dne pri njem oglasila dobra starka Smrt. Prijela ga je pod roko in ga kakor otroka peljala s seboj. Janez se ni prav nič branil, kajti vedel je, da je to edina zvesta žena, ki vse življenje misli na človeka. Ko sta zapustila zemljo in se napotila proti oblakom, se je Janez začuden ustavil. »Kam me vodiš?« je vprašal svojo spremljevalko, ki je ves čas skrivnostno molčala. »V nebesa greva,« mu je odgovorila Smrt. »Tam so že vse pripravili za tvoj sprejem. Pri glavnih vratih te z avtomobilom čaka žena, ki je pred teboj umrla. Sama te bo popeljala na vrtove izvoljenih.« »Kaj, tudi moja žena je v nebesih?« »Da,« je Bil kratki odgovor, »Pohiti, kajti jezila bi se, če te bo morala dolgo čakati.« Janezu je udarila vsa kri v glavo. Pogum, ki mu je manjkal vse življenje, se Je začel šele zdaj prebujati v njem. »Pozdravi mojo ženo,« je dejal prepadeni Smrti »in ji povej, da imam samo še eno obleko, te pa ji nočem, dati na razpolago niti v nebesih.« Pustil je dobro starko Smrt vso začudeno pod oblaki in se odločnih korakov napotil nazaj proti zemlji.