Cerkvica na gori.
(Po Seidlu posloreuil Sv. P...ar.)
Stoji na gori cerkev,             Samotnej cerkvi strele           Minuli so ti časi,
Stoji pozabljena;                   Zanašajo samo,                      Umolknil božji glas,
Oddaljena od sveta,               Zbiraje si verhunce,              A diih pobožui veje
Tak' blizu je neba.                Ki jo obdajajo. —                 Še v cerkvici ves čas.
Na nje stopnicah, ktere         Lehko, da b'li so dasi,           In ko razpadla bode
Pokriva mah zelea,               Ko mnogo potnikov —         Cez mnogo dolzih let,
Ppčiva redko loreo                Pevaje svete pesni                 Celo na razvalinah
Od yihre pripoden.                Nosilo je daror.                    Duh božji Tel bo spet.
Zvonoyi zar'javeli                  Al nij jih več na goro          Zaraste tudi trava
V zvoniku davno že              Do bele cerkvice,                  Sip in peščena tla,
Visijo tiho; časih                  Le plašni ptički svoje           Poreče vsaka bilka,
Nevihta je maje.                   Pojo tu pesnice. —               Da tii je cerkev b'la.