„adMru«. 10 pr»*i"koV. daily except Saturday«, So»*/* snd PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE 1'redniAki in upravnttki prostori: M67 8. UwmUle Ave. Office of Publiratio»: SS67 Mouth Lawndal« Ave. Telephone, Rockwell 4904 .YEAH XXIX Unto je 96.00 Jaauary U. I Mi. «t Um »ml-vtttc« Art «I C«—r— <4 Marek «. UT». CHICAGO, 11.1... I'ONDElJKK, 6. JULIJA (JULY «1, 1936. Subwr.pt.on »00 Yenrly STKV.—NUMHKK 132 narodov |(n0rirala< neguSev ape _jjilo za financiranje obrambe Abesi-nije odklonjeno APITULACIJA PRED ITALIJO ¡{catva. 5. jul.—Skupščina Li-Dirodov je včeraj «prejela jI učijo za odpravo Hankcij fašistični IUI i j i, ignorirale prošnjo »besinskega negu-U posojilo 50 miijonov do-v, da bo nadaljeval oborožen proti Italijanom in—mol-^ prešla preko vprašanja _nja aneksije Abesinije po jI Večina delegatov malih ae je sramovala škanda-procedure in odšli so iz |Dn senzacionalna incidenta motila skupščino, ki je bila ¡ttko do vratu v konfuziji. V ae je na časnikarski gale-ustrelil v prsi čehoslovaški mki poročevalec Stefan Lux protesta proti persekuci-Judov v Nemčiji, včeraj je Arthur Greiser, nacijski isedntk senata v Gdanskem, pred svetom Lige naro-in v brutalnem tonu zqhte-da Liga narodov umalne itrolo nad Gdanskem, oziro-da odstavi svojega tam-ijega komisarja Seana Lea-Irca, ki se odločno upira cijakim nasilnostim. Svet Li-narodov je ignoriral Greiser-uhtevo, Greiser ja so pa rski poročevalci zunaj hodniku ia^vižgali. 4. jul. — Medtem, ko Liga narodov pripravlja, da Vmrtno obsodbo" nad A-noijo. je Haile Selazije, cesar cesarstva, položil zadnjo 9jo karto na mira V noti, ki je naslovil Ligi, zahteva jav-llti*ovanjeo dveh resolucijah, ju je predložil skupščini Lige lov. |Ena od teh poziva v Ligi natisnjene države, naj od-wjo priznanje aneksije Abe-uj« po Italiji, ki je bila izve-u i oboroženo silo, druga pa ftoje prošnjo, naj države dar (Abeniniji posojilo $50,000,000, to lahko vodila obrambo in-ralno^ti afriške države. V »ji noti Selazije naglaša. da je [" moment, ki zahteva jasno v n no izjavo od zastop-v Ligi narodov včlanjenih »v, ali pripravljeni prevze-^r-vomwt v smislu določb ■»kega kovenanU, ki so ga •a!: I -V,, j, , BV0j0 noto naredü ™ poteza,, toda mnenje pre-Jj*. «i» nc Ik> ničesar dose-finančne pomoči za •»•o Ahesini je je izključena, t. lujakj ne bodo skušali zagate, v katero jih »P^vil .Vlazije |n iskali bodo * formulo., da opravičijo pre-Vakcije proti lUliji, Ujn°4'rirnavajo, da je Se-^tratfgija povzročila no-v zvezi z likvidaci-'•'»■mskega vprašanja. J*1 ^«Ijivih virov se ,, ' r,'*io »ankcije proti drf-avi preklicane 15. Ju-. ; ■ ■ —tal posebni od-^•".rarodov n» svoji seji, " Pnznanj» »neksije A-f* prišlo na dnevni ¡'rMnJi «eji Lige na-«rtvori v septembru. Valera, predsednik r'.ke držav«, je s »vo-v katirem je dejal, "IJ*, »ko Lita narodov' a H<*aj v Afriki, vzne-Glavno pozor-vHi razmeram v E ' <*a n»j ulj laži ti strah nove «vetome * " mala drfta-ki n* ^uti. da umv-' ' j* AU.inijo. ne - )+ pta*al irski Acceptance for Mailing »t a|>ecial rate of postage provided for to section 1108, Act of Oct. S, 1SIT, authorised on June 14, 1918. Domače vesti OMafci Chicago. — Gl. urad SNPJ in uredništvo Pros vete so sadnje dni 'obiskali John Pleterski, far-mar in predsednik društva 603 SNPJ v Samsuli, Fla., s ženo. sinom in sinaho, John Dollar z ženo iz Radleyja, Kana. in Otto Te-kautz z ženo iz Clevelanda. Obiskali so nas tudi sledeči delegat-je JSZ iz Ohia in Pennsylvanije: Jos. Snoy, J. Skof, Anton Nago-de, Nace 2lembergar, Frank Matko, Marko Tekavc in Joseph Drasler. Operacija in drugo North Chicago, 111. — Thomas Serše, Član društva 14 SNPJ, se je moral podvreči teiki o-peraciji dne 1. julija. Nahaja se v Terezija bolnišnici. — Miss Mary Goriiek, članica društva 14 SNPJ, Je bila pripoznana kot ena najboljših učenk v tukajšnji srednji šoli in kot nagrado je dobila prosto učenje za štiri leta na illinoiski univerzi. Zakasnela vest o nagli smrti OnnaJinda, Pa. — Dne 27. a-prila t. 1. je v tej naselbini umrl Matija Suštaršič, star okrog 70 let in doma iz Zagorja pri St. Petru na Krasu. Rojak Lovrenc Vrh ga je našel na tleh ob postelji in vsaka pomoč je bila pre-kasna.* Umrl jeffv nekaj minutah, ko so ga položili v posteljo. Is Clevelanda Cleveland. — Zadnje dni je u-mrla Nežka 2enj, roj. Rejc, stara 60 le in doma iz Kovačevro-da od Gore nad Idrijo. V Ameriki je bila 22 let hi tu zapušča modta, sina, dve hčeri in sestro. — John Komatar je bil obveščen, da je v Bistrišici pri Stranjah pri Kamniku umrla njegova mati v starosti 72 let. r-jem, pomočnikom državnega av-ditorja in dobil je zagotovilo, d» bo Chicago takoj dobilo $800,000 iz državnega sklada kupčijskega davka. Ta vsota bo zadostovala za financiranje oskrbe reveže v v prihodnjih dveh tednih, potem pa bo morala Čikaška relifna u-prava iskati nove vire dohodkov, a vprašanje je. kje jih bo dobil». Državna legi«latura je na svojem zadnjem sanedanju določila samo dva milijona dolsrjev za naniče-vanje revežev v juliju v vseh o-krajih države Illinois. - Cikaške relifne avtoritete ao izjavile, da je bilo v maju 92.-006 čikaških družin na relifni listi, v juniju pa se je število znižalo na 87,702. U' Francoska zbornica izključila faiUta Pariz, 3. jul. — Jean Chiappe, desničar s Korzike, prijatelj far šistov in bivši policijski šef v Parizu, je bil včeraj izključen iz francoske zbornice. Zbornica mu je razveljavila njegov mandat s 282 proti 198 glasovom na obtožbo komunistov, da je bil Chiappe izvoljen s sleparijami. V njegovem volilnem okrožju se bodo vršile nove volitve in Chiappe je zagrozH, da bo ponovno kandidiral in vrne se v parlament. Ta poraz je desnico tako razkačil, da je odkorakala rz ¿borniče. predsednik, ampak odgovora ni dobil. "Situacija zahteva rešitev e-vropakih problemov," je nadaljeval Valero. "Napeti moramo vse sile za ohranitev miru v Evropi, reformirati Ligo narodov tako, da bo v resnici zaščitnica svetovnega miru." Valero je dalje posvaril veie sile, da male državice ne bodo vedno njih orodje, da se bodo uprle, ako jih bodo velesile potiska, le v vojno, kadar bodo interesi velesil v nevarnosti. Man ud Rivas Viču na, repre-aeotant čilejnke republik«, je v svojem govoru namignfl. da bodo države latinske Amerike iz-«topile ii Lig* narodov. Povoden j v Texatu; 23 oseb utonilo San Antonio, Tez. — V far-marskih okrožjih južnega Texa-sa je zadnje dni naatala katastrofalna povodenj, ki je povzro- obenih stavk ni treba, pravi Lewis Kampanja v jeklarski industriji je lahko m^rna Wanhington, John L. Lewis, darske unije in za organiziranje lavcev v indu danes v svojem Odgovoru na izzivanje jeklarskih magnatov izjavil, da jeklarsk) delavci si ne žele nobene stavne, je pa to želja jeklarskih barfnov, ki že huj-skajo v ta namen. Organisacija jeklarskih mag- SPOPAD S TRU-STOM JEKLA ' BO RESEN BOJ /Pet milijard dolarjev stoji proti železni * sili delavstva 8. jul. — sednik roja kampanje1 larskih de PRED PREIZKUŠNJO Ijski uniji, je MOCl Washington. — (FP) — Po šcatnajstih letih se sopet obeta vroča borba v jeklarski industriji, v največji trdnjavi "openša-parstva". Jeklarski trust je le natov American Iron A Steel In-, T^J*!™^1 stitute je sadnje dni objavila v v listih, da se bo boril do ^irsj kapitalističnih dnevnikih vseh večjih ameriških meHt vslik o-glas, v katerem svari jeklarske delavce pred "zunanjimi elementi, ki prinašajo msdor in nepotrebne stavke mednje". Lewis pravi v svojem odgovoru: "Ako pride do kakšnega stavkovnega konflikta v jeklar: ski industriji, bo prišel edino zato, ker bo provoclran t nasprotne strani. Odbor za industrijsko organizacijo se je trdno odločil, da bo vodil to kampanjo na popolnoma legalen način in v soglasju pravic in «vobodščin, ki jih daje federolns ustava. Mi nimamo nobenega namena, da bi iskali kakšen konflikt ali fizične nasilnosti". Odbor za industrijsko unijo bo najbrže ignoriral pozive ekseku-tive Ameriške delavske federacije. katera hoče. da voditelji tega odbora pridejo pred njo in se zagovarjajo na obtožbo, da pospešuje joj^dualsi^un^ Kanada zaprla relifna taborišča Vlada obljubila zaslužek brezposelnim Ottawa, Kanada. 4. jul. — Norman Rogers, minister dela, je naznanil satvoritev vseh taborišč, v katere je vlada poslala brezposelne delsvce. V svojem naznanilu pravi, da taborišča niso več potrebna, ker je v lads preskrbels zaslužek vsem, ki hočejo delati. Evakuacija taborišč se je pričela 1. marca in doslej je že 14,-291 brezposelnih dobrto delo v privatnih industrijah. 8amo kanadske železnice so uposlile H,-863 mož, ostali pa so dobili delo v tovarnah In na farmah. čila, kolikor je doklej ugotovljeno, smrt 23 oaeb. Vsled močnega deževja je reka Gnadalupe narasla in se razlila preko 20,000 a-krov ozemlja v okraju De Witt Farmarji so utrp*li veliko škodo. nosti proti organiziranju delav cev po — "sutianježih". Proti kampanji Odbora za industrijsko organizacijo bo postavil ves ogromni imperij, pet milijard dolarjev. Hujskanje proti "sunanjsm vmešavanju" je seveda le blufa-rija. £e samo besed» "unija" je v kraljestvu jeklarskih baronov tabu, prepovedana od vsega začetka, odkar je J. P. Morgan, o-če sedanjegs J. P. Morgana, u-stvaril jeklarski trust. Ta beseda je prepoved»n». pa naj prihaja od zunaj ali snotraj. Trust jo je v preteklosti pobijal in se boril proti organiziranju delavcev z vsemi sredstvi. Jeklarski trust je bil eden prvih podjetnikov, ki je sistematično organiziral črno listo; bil je med prvimi podjetniki, ki H i« poslužil "sunanješev", to je Pin-kertonove detektivske agencije za razbijanje stavka. To se js zgodilo v znani jeklarski stavki leta 1BS8 v kjer je tekla delavska kafcor tu di pobojniška kri v potokih. Prav ta stavka je Pinkertona postavi la na noge in naredila is njega ljubljenca vseh nasprotnikov de lavske organizacije. Z vsakojakimi metodami se je trust boril uapešno proti unioni-zrnu dolg« denetletja, do danss Samo enkrat, takoj po zaključku svetovne vojne, je bil napravljen luskok na to "openšaparoko" tr dnjavo. toda tudi ta naskok js truiit uspešno odbil. Zdaj stoji pred novim preizkusom moči. prod preizkusom ve likanskega bogastva in avtokrs cije ns eni in prod jekleno voljo in solidarnostjo organiziraneega delavstva na drugi strani. Da u nije. ki tvorijo Lewi»ov (M)x>r ca industrijsko organizacijo in v katerih je volja za rašlrjenje in povzdigo delavskega gibanja — da te unije, ki tudi nl»o brez »redstev, ne bodo onehale prej, d» dosežejo svoj cilj ali pa se u msknejo z bojišča poražene, Je gotovo. Uspeh te kampanje je važen tudi za druge «IHsvce, organiti rane in neorganizirane. Ako bi alj« aa t. sira«.! številne žrtve praznika neodvisnosti Avtne kolizije zahtevale največ življenj Praznovanje ameriške neodvisnosti je zahtevalo največje število žrtev v zadnjih petih letih. Samo v avtnih nesrečah je bilo ubitih 208 oseb v 36 državah. 90 oseb je utonilo, druge tragedije v zvezi s praznovanjem 4. julija pa so aahtevale življenja 87 oseb; skupno število žrtev anaša 84«. najvišje število od I. 1981, ko je bilo 483 oseb ubitih. Streljanje s pokal kam i je zahtevalo primeroma z drugimi leti nizko število življenj—aamo enajat v treh državah. Število bo nedvomtfo večje, ko bodo vse države objavile poročila. Krvavi fašistični • fi »•• i v Franciji Cez 60 ranjenih v risu Pa- Pariz, ft. jul.—Francoski fašisti, večinoma študentje In druga mladina, so danes izzvali krvave izgrede v Parizu In več drugih mestih Francija, ko so demonstrirali proti sklepom levi«» čarske vlade. V spopadih s policijo in levičarji je bilo čes 60 oseb ranjenih In ns stotine aretiranih, I «gradniki ao razdejali več pari ških kavarsn. Izgredi so se vršili tudi v NI-mesu, Doualu In Ajx-en-Provencu, kjer je bilo osem oseb ranjenih. Zandar ji ubili 15 kmetov na Poljskem Veliki izeredi med stav-ko težakov Lvov, Poljska, 4. jul. — Pet najst stavkujočih težakov je bilo sadnje dni ubitih in veliko število ranjenih pri Isgredlh med kmeti in žandarji, ki ščitijo stav kokase na velikih po»estvlh v tej okolici. V Rudi so stavkujočl težaki pregnali dva stavkokaaa, nakar je žandarmerija streljala na težake In padlo je oaem ubitih In deaet ranjenih. Drugs krvava bitka je izbruhnila v okolici Pr xeworska. kjer je bilo sedem U» žakov ustreljenih. p iz »Mike med MavkSrji ia Ma*«*azl fred tovarn« Black A Decker Klertrir Ce. v K eat s. O. Delniiha druiba obtoiena sleparij New York. — Kederalna vele porota je obt oš i I» delniško kor-(toracijo National Inventment Tranwcript, Inc in devetnajst voditeljev te družbe kršenjs fe-deralnlh zakonov aoper švindla-rije z delnicami in dofenicaml. Obtožnica «e glani, da Je korpo racija oaleparil» 14.000 delničarjev Z» skupno vsoto pet milijonov dolarjev. Nenavadna vročina v A las k i kuha Eskime Some, Alaak». — To m« sto je »amo 14fi milj oddaljeno od vernega ledenega |iasa. toda letošnje poletje M človek aodll, da «e nahaja nekje v Ariioni ali Ts-xa»u, Po enem b*dnu neprt-ata-rieg» H*lev»nja je aadnje dni pritisnila vročina, kakršne &e ni bilo v teh krajih V) do 40 let Dn* «1, Julija Je toplomer kazal Nft stopinj. Kakimi, ki niso vajeni lake vročine, silno trpe in dan za dnevom se valjajo v vodi. Val vročine Je prignal cele oblake komarjev, ki so strsšna nadlogs za ljudi In živino. NESREČNA KUBA V PESTEH BELEGA TERORJA Wall street ponovno tri-umfiral v zatiranju kubanskih mas VLOGA AGENTOV 'DOBREGA SOSEDA9 Nawaaia.—Pred marcem 1986 js bilo na Kubi organisiranih nad pol milijona delavcev v močnih in bojevitih unijah. V dobi liberalnega režima Graua San Martina, ki je nasledil str-moglavljenju krvniškega M» chadovega režima, so naglo vstajale delavske organizacije tudi na sladkornih plantažah in je število vseh organiziranih delavcev ob času padca Grauvo-ve vlade znašalo bllsu milijona. Danes ni na Kubi nobenega sluha o kakšni delavski organi-saciji. Kolikor jih še obstoji, so vse pod semljo. Delavski voditelji in sploh val opoaiclonal-ci sedanjega belega terorja, sa katerega je odgovorna In ga odprto podpira ameriška vlada, so preganjani kakor poeestni psi. Morilske tolpe poročnika Batista, ki Js v zatiranju kubanskih mas prevzel vlogo Ma-chada, ustrele vsakega, ki se drzne protestirati prot i domačim in ameriškim tiranom. Deiavskl voditelji, kolikor Jih ni bilo postroljsnih aH vrženih v temnice, se skrivajo po tajnih kotih Kuba In imsjo s svojimi družinami najbolj slučsjnostns stike. Pred Batlatovlml teroristi bele Is enega v drugo zakotno stanovanje, tako da hiti njih družine ne vedo, kjs so. Večina teh ljudi je bilo v pro šlem letu v saporih pod sno ali drugo pretveso. Vsi soTudi o-kusili v Ječah barbarsko muče-njs, ki gs k večjsmu poznsjo le politični jetniki na barbarisi-ranem Balkanu. Vsi tudi dobro vedo, ako še kdaj pridejo v roke Batistovim pobojnikom. da bodo "na begu" dobili kroglo v hrbet. Na ta način, katerega poana le Hitlerjeva Nemčija, Js bilo zadnje čase na Kubi umorjenih le večje število nasprotnikov režima. V zelo kratkem ¿asu Je Wsll street popoinoms triumfiral v ponovnem zasužnjenju kubanskih mas. Zatrte niso docela le delavske organisacije, mar* več tudi vsako liberalno življenje. Nad-nesreč no Kubo vlada črni teror kakor Je v najhujših {Irieh M ar bedo ve diktature. In za to strahovlado Je v prvi vrsti odgovorna ameriška vlada. katere agentje v ameriškem poslaništvu so po strmoglavlje-nju trinoškega Machada toliko čaaa zahrbtno in odprto splet-karili in delali mahlnacije, da je Kutm dobila tako vlado, kakršno žrle wallstrsetaki bankirji in ameriški Javnonaprav-ni Interesi, ki |>o»edujejo 80% bogaatv» «»toka. Oba smerlšks ptMilanika, Welles in 4'affery z državnim departmentom vred sta igrala machiavelsko politiko toliko <*a*a. da «ta is porotnika Mat lata napravila agenta Wall atreeta in diktatorja Kube liivši M od rešeni k Kube" je da ne« oaovražen pri kubaiUih manah kakor Je bil nekot le Maehado. In po pravici. N» v e«t i i m» atotine umorov In ne um« (Kinov no zaaužnjanje Kube Za to svoje izdajstvo kubanskih mas je deiašen raskoš nlh gostij v ameriškem poslaništvu, ksmor ims dohod vs»k čas Agentje "jenkiškega" imperializma »o ga znali pot I pa t i sa pravo žilico. Zdaj Je njihov pokorni slug», In »menški imperialist! so Hatistu lahko hvsležni. Takoj po strmoglavljenju Machadov«-ga terorizma »o «poznali, da potrebujejo vojaškega človeka, ki (Ifeljs as t. H rasi.j PS08VST* PROSVETA THE BNLIGHTENIIBNT cl. am lo m lastnina »covbiimul nasodne roorosMK iBWiorm Ore m « HMbM * U- N« Ntru/ilu : M Mfi»lr«f «rt®». (»»••■ flliili » »• M M M M«. (S.M M 1-1 kto. Il-W •• »*»* » fMmm la CW* ri* M mU. M*» •»«»»-< M.J m 1» ■ _ f i m*«, hr iv mta «mm»« ••4 C*u4 It.W |«rr rw. ClMrM* CéaMB 19+*. Imrwm* «wUte !».«• »" »—• I pm t« ■•••»•«••Ik h">«rM WMM lirt««». Wl - »~4rf>*l*»Ji« u » •»«*>«. èm prlluiil twltmno m4 »rtiel» »tU M« k* r«Ur»#4. ütW Mrk m .W>rV». k« Woenal. Roosevelt je prvi pred«eznal to veliko ekonomsko in socialno resnico in jo javno pribil! Lincoln je bil edini pred njim. ki je odkril — pravijo, da iz dopisovanja « Karlom Murk »oin — elementarne drobce te resnice. « m pa k Kooftevelt je Ael veliko dalj. Ali Imi tudi ameriško delovno ljudstvo zdaj * poznalo? Ali bo razumelo in «prejelo to resnico? Ali I »o zdaj «pregledalo in videlo, da so imeli >niciali«ti prav, ko so to resnico pripovedovali, pripovedovali, pripovedovali? Vprašanje čaka odgovora. . In kaj zdaj? Mar naj to pomeni, da naj zavedni» delavstvo Amerike prepusti socialistično gibanje Koo*evrltu, da on reAi v«a delavska, vsa »orialna vprašanja? Absurdnost! Franklin Delano Roosevelt ne mor«* biti nolien_ M oJ te«. (Vpr»v »pninavi resnic« in iskreno. teli, da bi se delavcem bolje it'mIiW» — ni *«• priM do apoznanja, da Je za , pravo reAitev sitcialnegs vprnutnja in za do-«« go prave ekonomske svobod«* |x»trelM*n —-nov socialni red; čeprav spoinava. ni Ae spo-znal glavne resnice, da je i»o»tulirano "i«ka* n)e *rr+e" nemogoče v okviru privatnega kapitalizma, da je« nemogoča \sa demokracija Ce |'s kdaj «|M»ana Ae to. kar )«• mogoče, dasi Je teftko mot.no — ga IkhIo njeirovi "prijatelji" prej |HMlali v |x>koJ. Am«*riàki delavec naj vzame, kar mu Roosevelt ali kdorkoli da, ol«en«*m naj pa «|»oxnava tudi on na la«tno pest in naj nadaljuje svojo zahtevo ta |M»polno demokracijo in |M>|mlno socialno pravilnost! GlAfcovf iz naselbin Potovanje i Indijancem But te« Moot. — PreUkli ao ie trije tedni, odkar *em aapustil mestece Helper v MormoniJi In se podal na pot s potnttkim vlakom v Salt Lake City, kjer sem ostal tri dni, z namenom, da si bom poiskal kakAno delo. Toda v omenjenem mestu ni industrij, kakor je te znano, zato tudi ni dela v njem, posebno ne za novo-doAleca. Sel sem v posredovalnico za delo. Sicer je bilo nekaj del na razpolago, a ao jih hitto vzeli o-ni, ki ao dotične stroke veAči. Največ se je dobilo delo za pomivanje posode, torej za pomi-vače, dalje za kuharje fn strežnike z mesečno plačo od $40 do $66. Ce dajo hrano zraven ali če je posebej, mi ni znaao. V posredovalnici so imeli tudi par mest za ovčje pastirje v državama Wyoming in Idaho a plačo $60 na mesec. Ker sem videl, da sem Ae srečaj takega belem kakor fi ti", je rekel. Razložil sem ipu to m ono in z zanimanjem je po- ftluAal. Ae več pa je govoril. Dejal je, da kadar govori z belci "stoprocentneži", da ga zavi4a-jo, ker je Indijanec. Omenil je, da je te veliko fliAal o Slovanih in če je res, kar mi bo povedal Pravil Je, kar je sliAal, nato sem ga seveda o zmotah povčil. O-menii sem tudi potrebo organiziranja vseh delavcev, kajti brez organizacije se delavstvo ne more boriti proti svojim sovražnikom in izkoriAčevalcem. Strinjal se je z menoj. Razumel me je in omenil razne kapitalistične pijavke, ki ae redijo na hrbtih delavstva. Rdečekožec je dejal, da Indijanci dobijo od Strica Sama toliko, da se preživijo in ae smejo svobodno gibati. Vozijo ae na avtobusih kakor belci. Imajo ae dobro, če so pa lačni, gredo v bri- se drugega dela ne dobi v po- be po srnjake. To pa belcem ni sredovalnici. sem stopil do avto- dovoljeno, le Indijanci imajo to busne postaje in si kupil vozni pravico. In če jim ne bi dovolili, listek v Butte, Montana. znano je dejal, da si bi pa sami vaeli, bakreno okrožje. j kajti nJiin znane V8e «oteske Med vožnjo sem opazil, da na *t*ze v Skalnatem gorovju. večjih krajih gradijo ceate skozi državo Idaho. Ponekod Irraj-Aajo ovinke, v drugih pa Izpelja-vajo nove in to po bližnjici. NaA avtobus se je često moral ogniti daleč proč po robati poti, da se je tako kot parni k ognil morskim čerem, kadar ga butajo morski valovi in ga grozijo razbiti. Videli smo zanimive kraje in pri-rodno lepoto. Videli smo tudi traktorje, ki ao jih obratovali delavci. V enem kraju sem v eni .sami vrsti naAtel kar dvajaet traktorjev. Iz tega se da sklepati, da se je v dotičnih krajih delo odprlo. Toda za koliko časa. tega pa nihče ne ve. Peljali smo se naprej, skozi državo Idaho, ponoči, zato niamo mogli mnogo videti. Bua je bil zaseden do zadnjega sedeža. In na vsaki postaji sem opazil v vseh busih, da so polni, ko prihajajo in ko odhajajo. Ljudje zelo potujejo, tako moAki kot ženske. V nekem mestecu so nai bua zasedli Indijanci — torej pravi stoprocentni A mer i kanci, ne pa oni "stoprocentneži", ki se radi tem le bahajo v avojo lastno korist. Ker je bilo v bufeu vse zesedeno, je voznik postavil majhne sedeže kar po sredi avtobusa. to pa tako, če bi kateri potnik hotel iz busa, bi moral ko-račiti preko glav Indijancev. Pe-jali «o se pa le od ene do druge postaje na neko veselico in tam «o izstopili. Po preteku ene ure smo spet priAli v neko malo mestece, kjer je prisedlo par Indijancev. Sedež poleg mene je bil slučajno prazen in tako je eden vstoplih Indijancev priaedel k meni. Naj prej me Je vpraAal, če «me pri sesti. Seveda sem ga povabil, naj se posluži praznega sedeža Sedel je in me motril kakor cigan. Kmalu se je med nama razvil pogovor. Povedati sem mu moral od kod prihajam. Ko sem mu povedal, da iz države Utah. mi je ponudil roko in dejal, da sem njegov brat Rekel je, da jaz nisem mormonec, ampak Slovan. Sevoda a< m ae nemalo začudil nad njegovo uganitvija Pojasnil je, da je arečal te mnogo ljudi, in Slovane ter druge spozna po njihovih obraxih. fte nadalje jo poizvedoval, kako dolgo sem v Ameriki. Petnajs. let. Govoril je glasno, da so ga vai z napetimi ulesl |KNtluAali Veliko je povedal o svojih lju deh, o bojih z belci, o srnah in jelenih, bizonih in antelopih ter o drugi divjačini, fte danes najdejo okostja velikanskih tiva li, ki «o nekoč romale po seve r«»za|kadu ameriAkega kontinen ta. Vsega Je bilo tu pr««d več le U na izbiro. Veliki l|Ldijanci velike zverine, seveda pa tudi do-fttl mesa. Danes nI vsega tega. se je hudoval. PriAli so beli ljudje iz drugih delov sveta in vse pobi I. pobili .. Indijance m di\jači no — vse kar Jim Je priAlo na pot. "In kaj imajo sedaj ti bel ci?" je dejal moj indijanski sopotnik. "Kno veliko «tradalnico. Iz katere «e ne znajo umazati. Moj rdečekotni sopotnik je želel vedeti, če čitam knjige o in dijan«kih plemenih. Sem li vi del filmske «like, ki kažejo Indi Jano* ? Dejal je. da ni«em tak kakrAni so o«Uli beli ljudje. "Ni- NaA avtobus je uatavil pred postajo, moj rdečekožni sopotnik se je poslovil in izstopil. Frank Krofl. Glas iz Montane Eaat Helena, Mont. — Dasi nimam posebnih novic, ae po dolgem času zopet oglasim. Delavske razmere so nekako srednje, vendar pa lahko rečem, da so mu-o bolje kot so bile. Rudotopllni-ca obratuje bolje kakor je pred enim letom. Delo je težko vsled silnega priganjastva. V današnjih časih je povsod tako, da iz-preAajo iz čim manjAega Ateviia judi čim večje profite. Eden Člo- Objavijena ruska ustava ima trinajst poglavij. V prvem poglavju obravnava socialno zgradbo države, ki se označuje kot socialistična dria-va delavcev in kmetov in Ji 'j* gospodarska podlaga socializem. v ek mora narediti aa dva, da je vač dobička za kompaaije. Prihodnjo jesen bomo imeli naše puAkv v rokah, to Je glasovnice. Fantje, delavci, vai z eno besedo glejmo, da bomo volili le take, ki ae borijo za Mavca in njegove interese. Ko pride do pogovorov, je vsak kandidat tako dober Obljublja vsevprek, koliko bo naredil za delovno ljudstvo, ako bo izvoljen. Ljudem o-blj ubija gradove — nad oblaki in deveta nebesa. Toda, ko je izvoljen, te niti ne pogleda. On zna, da je revnega delavea lahko preveriti. Zato pa bodimo trdni in volimo le take može, ki z delavcem odprto drže in so za delavstvo že kaj naredili. In to so le delavski kandidatje. Vse drugo ne pomeni nič. Saj smo se lahko že čestokrat prepričali, da so delavski "prijatelji" poetali delavski nasprotniki v zakonodajah. Kadar gremo na voliAče, moramo to imeti v vidiku. Naj tudi omenim, da bo društvo Slovenski lovec 143 SNPJ imelo 12. julija piknik na istem prostoru ko prejànja leta. Vstopnina za ženske bo 15 centov, za moške pa 25 centov. Imeli bomo vsega dovolj za suha grla in prazne želodce In tudi dobro godbo. Vabljeni vsi prijatelji in znanci.— Antdn Mihelčič, 143. Pojasnilo Moon Ran, Pa. — Dne 29. junija je bilo v Prosveti pomotoma zapisano KSKJ, namesto JSKJ in izpuAČeno je bilo ime SSPZ. MichaeJ Jerala, 88. Zahvala Oakmont, Pa. — Iskreno se zahvaljujemo druAtvu št. 461 v Onnalindi, Pa., in prijateljem za izkazano naklonjenost in simpatije o priliki smrti naAega dragega očeta Johna Zalarja. Mre. Senkinc. NOVA RUSKA USTAVA Zemlja in svet, produkcijski po-močki "kakor tudi glavna veČina stanovanjskih stavb v mestih n industrijskih krajih" je državna last. Poleg državne in lastnine kolektivnega gospodarstvi ,e zakonito dovoljeno tudi privatno malo gospodarstvo kmetov in obrtnikov, ki osebno dela-o in izključuje izkoriščanje tuje sile. — Razen tega je osehna astnina državljanov, njih dohodek od dela in njih prihranki, njih stanovanjska hiša in pripadajoče gospodarstvo, njih gospodinjstvo in gospodinjski predmeti, kakor tudi predmeti za o-sebno porabo in komfort zakonito zaščitena. Delo se smatra vob-če kot dolžnost.; Drugo poglavje obravnava zgradbo države. Sovjetska unija je zvezna država, ki sestoja iz ruske, ukrajinske in beloruake sovjetske republike, iz Aserbei-džana. Georgije, Armenije, Turkmenije, usbetskih, tad/.itiš-kih. kazaških in kirkiziških sovjetskih republik. V knmpetcneo Unije sovjetskih socialističnih republik spadajo vprašanja zunanje. politike, skupnega gosprdar-stva, bank. prometa in določitev glavnik muel gospodarstvu in U-pravc. — Vsaka republika ima svojo ustavo. Ima svobodno pra- Rev. Claude WOUune, katêre-ga so pobojniki v službi bombažnih plantažnikov v Arkanaaau ugrabili in preteplL I vico do izstopa iz Sovjetske unije. Poglavje 3 obravnava najvttje organe unije. Ti so: najvišji svet, ki ga tvorita dye zbornici, namreč unijski svet in svet narodnosti. Unijski svet volijo vsi državljani in pride en poslanec na 800,000 prebivalcev. Svet narodnosti obstoja iz desetih poslancev vsake unijske republike, po pet poslancev vsake avtonomne republike in po dva poslanca vsa kega avtonomnega ozemlja. Obe zbornici se volita na štiri leta Zakon velja kot sprejet, če ga sprejmeta obe zbornici. Če ni e-no t nos t i v mnenju, posreduje poravnalna komisija, in ie tudi ta ne more vplivati na enoten sklep obeh zbornic, se najvišji svet razpusti. Najvišji svet voli sam svoje predsedstvo, ki šteje 87 Članov. Predsedstvo ima približno pravice predsednika republike, i-menuje vlado, odloča o vojni in miru itd. Poglavje 4 obravnava najvišje organe unijskih republik. Analogno celotni državi ima tudi vsaka posameznn zvezna država svoj najvišji svet. Poglavje 5, 6 in 7 obsezajo določbe o organih vliuk»celotne unije. — Vlado tvori svet ljudskih komisarjev. Tudi posamezne unijske republike imajo enake vlade. Poglavje 8 obravnava krajevne organe državne oblasti, to so sveti v okrožjih, okrajih, mestih In vaseh, ki se volijo na dve l. vod* mmnewm penígera fihanj« in rev. (ierald K. Smith. I «mg** naslednjik v vodstva "delilcev" * ■ tri fe. ^meurk^tt^ Izpremembe v rodbin^ pravuvjtusiji Tuji listi poročajo, da so~v R^ij; - načrt zakonika o rodbinskem prj ^1 nedavno objavilj. Načrt je zanimiv nj* znatno izpremembo mnogih, diuT/S nih uredb. ' ^ v«ij«■ Novi zakonski osnutek je razdelil „ dele. Prvi del se nanaša na umetni sedaj je ruski zakon dovoljeval fcni čelnega vidika, daai ao ga izkui*li oml^ A propagando in z odstranjevanjem vSC^ katerimi so žene utemeljevale tako uhuJTt vzroki so bili največkrat socialnega vil Zena se je pa morala poslužiti zdravnikaTu nttnioi. Mazaštvo je bilo strogo kazno?«! i (prej ao najbolj upoštevali zdravstveno mdib cUo. Zdaj po novem zakonskem oanutku J. upošteva, kakor poroča "Neue freie Prt« adravstvena indikacija samo v primeru d* materino življenje v nevarnosti. Med tem I navedeni liat socialne indikacije sploh nt 0na nj«. pa "Prager Presse" naknadno uj?. - Med *"vko r-„ J V Minnesoti sta bila dvs stavkarj» ub«u JJ ranjenih v boju s kompsnijskimi Plttsburghu, Pa., je bilo devet ^ . Jenih v zapor od treh m« ^ jV *-radi izgredov pred tovarno — It ud ar j i v Kansasu so izvojevsi« pod novo upravo svoje -t- V Chicagu je zasUvkalo 1**> « ' delavcev. Spetorma vopm. — Frea«*> š» je nemško obrambno črto pri ^ *» «tež. ao ujeli cel nemški f Akih ujetnikov V teku zsvrr naraslo na lft.000 in nemške «^V Sontmi znaša)#«M*0. no črto komunikacij avstm-^"" 0I okolišu Lvova in premagal. At , —' nem bre*n D«f«»tre. dva gorska vrha aa tM*' 6. JULIJA. Vesti s Primorskega zaradi bolezni v času od 16. aprila dalje tudi naslednji Slovenci in Hrvati: pešci Ivan Kovačič iz Šent Petra na Krasu, Karel Vid-mar is Idrije, Ernest Pavletič is Roča in Peter Hrvatin iz Viinja-na v Istri, topničarja France Ličar iz Ajdovščine in Ivan Mohor, eanitejec Ludvik Kogej iz Spodnje Idrije ter avtomobilist Andrej Batič is Postojne. CrpoTifrka fašistična organizacija, ki deluje po vseh krajih, kar jih obsega črnovrška občina, je imela pred dnevi svoj občni sbor, na katerem je tajnik Cil-lia poročal o delovanju organizacije, v kateri sodelujejo tudi vsi tamkajšnji obmejni miličniki. Organizacija deluje šele 8 let in šteje v celoti 125 rednih članov (predvsem miličnikov, uradnikov, občinskih nameščencev, trgovcev in obrtnikov). Mladinski fašij ima 85 Članov, a le 60 de lujočih, obe "dopolavorovski' društvi v Črnem vrhu in Godovi-ču pa 260 članov. Zanimivo je, da je v Vshodni Afriki 25 črno-vrških fantov, med njimi 21 mla-deničev, ki so bili prisiljeno včla njeni v omenjeni mladinski organizaciji. Otok Brioni je prežel v last jii pa še ne eno leta Za- 'države, ki ga je kupila za 10 mi-ao prevzeli otroke v oskr- Hjonov lir od istrskega zavoda za zemljiški kredit. Hkratu je nesreča z grabna trnovski m planoti _ rizn^eu. ^ * __ Ostalo pet sirot Mea. 9. junij» 1936. 7 «rt- fcrfp«* se v okoHci Go-,mt/ena u druga Na sto-US je še po vojni postalo ''posledic svetovne vojne, Lubjevsled tega ostalo za Sposobnih. Vse topa sa-.2* kruha, ki siga sku- 0l nabiranjem starega ieleza finskih ostankov pridobiti, i neffeča, ki je odjeknila t na okoli, pa je doletela pre-i teden v Trnovem na trnov-„fainoti družino Lipicar. Pri \nju starega železa so na-na Je nerazstreljeno grana-gkuiali so jo odpreti, da bi it nje smodnik. — Toda je hotela, da je granata „ 50-letnega očeta Evge-icarja, njegovo ženo Vik-j^gtaro 40 let in 7 letnega Evgena. Trupla je popolno-slo. ija je še toliko večja, ker je ostalo še 5 nepre-nih otrok, od katerih ima >jii komaj štirinajst let, H08VBTA I organi pa so videli, da so ta voz junija 1M6. — V reških speljali pred — privatno atano- zaporih je bilo preteklega meae- vanje dr. Bodija. In tako je bilo ca nad MO oseb zaprtih. več ali tihotapatvo odkrito. manj samo zaradi suma tifcotap- ftpanski poslanik je bil odpo-atva, prekoračenja meje ali pa klican in se je še vmU v Spani-prenašanja tivil iz proste eone. jo, <|r. Rodi pa Je pobegnil. Po-Ljudje se pač otepajo lakote in begnii ^ s tako lahkoto, kakor bede kakor vedo in znajo, Itorlpač iahko pobegnejo ljudje, ki drugega iahoda itak nimajo več I oaleparijo državo za milijone, na raapolago. Kar je kje še kaj Ce kdo, ki prezeba, vzame dve dela, pridejo v poštev samo pri- kili premoga s šelezniškega vabljeni Italijani, nikakor pa ne, gone, m0ra 4>»tk po zakonu ob čeravno tudi vrlo potrebni doma- sojen na najmanj tri mesece! čini, ki so povsod zapostavljeni VELIKA TIHOTAPSKA AFERA V BEOGRADU Dr. Bodi je oalaparil driavo za milijone, zato se s njim postopa drugače: poklicali so ga na policijo, ga isprašali, nato pa mu [tarasiH prijazno šeljo, nsj sara-di preiskave ne odide iz Beograda. Seveda je dr. Bodi kavattr-sko obljubil, a ¿as eno uro se je Zapleteni jugoslovanski titutar-1 že peljal s brsim vlakom proti ni poslanik v Moskvi dr. Bodi, šušaku, kjer je smuknil lepo na šef protokola v zunanjem ml* italijansko stran, is Italije pa v nlstrstvu in še mnogo drugih Švico, odkoder se lepo smshljs. uglednih oseb.—Sleparije s di- Dokazano je, da je vtihotapil plomatakimi listinami. - Dr- na ta način mimo carine za tet žava oškodovana za milijone, ke milijone dmgacanoati, poaeb —O aferi se nI smelo pisati 14 no dragih persijakih preprog, in ^-h7.móT« rZZ^ZT^Zmi»i" """T"-Uro"bM"»"1 >ri ljudje in pričeli so z injem prostovoljnih darov srečne otroke. te se vračajo samo popolnoma izčrpani 1 junija 1936. — Kljub da je Italija zaključila v d vojno in svoje vojne ope-e, ne pošilja vojaštva, ki se ji Um doli, še domov razen »Ijcev. Težko bolne in i ali lažje ranjene so vse pri-deloma po bolnicah južne ke, deloma po zasilnih bolni-| izven Italije. Domov pa pole duševno in telesno po-izčrpane, take, ki niso eno uporabo več. Na Bov-|ita se vrnila iz Afrike dva nesrečneža in sicer Mlekuš rojen leta Idil, doma iz lice pri Bovcu in Leopold c, rojen leta 1911, doma iz Zadnji je bil dodeljen ne-oddelku v prvi liniji zara-ki je bilo na njega na-eno a cenzurirano in je drugim vsebovalo tudi tale t: "Saj sem ti rekel, da bi |bolje, če bi šel Čez mejo". O-enjena sta telesno tako iz-i, da nista za nobeno delo, rno p& tako močno, da kaže-pa tam znake blaznosti. ISKI KRAJINI USPEVA INDUSTRIJA, KI DELA ZA VOJNO__ liva poročila italijanskih čaHOpiMOV it, junija 1936. - Tržaški m prinašajo izredno zani-poročila o stanju industri-»knenskih provincah pod d. Seveda ne manjka v teh 'lih v prvi vrsti naglaševa-d» je vse to rezultat proti-borbe Italije in nje-iromr* notranje gospodarji. Tako ugotavlja časo-^Je, da je industrija, ki «v«i i vojnimi pripravami «""Ija državi vojne pred-' v zabra lanskega leU pono-" -a ? (l.-lom in zaposluje ' «li-lavcev. Ravno i-a je trditev, da 3? ""iu-trjja v Julijski ' tliliir^lH in 116 dvignila »ta. Vi-r ni več konkuren-m Jugoslavije. Vendar m o dvi-«ndu trije v Julijaki ; ^Jd.UvMvo» prsv nič im «e redno N4 l"»magi* pri vsem d*, da je ta trgovina bila prav ru. "Pravda" je bila zaradi te- za prav Bodijava. ga poročila zaplenjena. Sele zdaj g preprofami je zalagal dr. so smeli jugoslovanski listi pri- Bodi Ua najdena tudi skoraj nemogoče, če niii — vi- v neki beograjski banki, kamor soka glava. In to tihotapstvo je jih ja saatavil trgovec Nečajev vodila ugledna beograjska ose- aa Biki dolg. Zdaj pravijo celo. ba. Bil je to dr. Bodi, od Jevti- da osješki ruski emigrant Neča-čeve vlade postavljeni titularni jev, ta trgovec s preprogami, poslanik v Moskvi. Seveda je po-1 sploh ni nič v sorodstvu z Bodi-slanikoval dr. Bodi v Beogradu, jevo šeno, rusko emigrantkinjo, ker pač Rusije Jugoslavija še ni in da je prav Bodijava iena priznala. No in vabil je k sebi glavno gibalo vse te sleparske visoke osebe, imel kup znancev druibe. V sadevo je zapleten tu-in zaveznikov na odločujočih me- di bivši šef protokola v zuna-strh in za prijatelja je štel tudi njem ministrstvu Nedeljkovič. španskega poslanika na beograj- Dr. Badi ia Nedeljkovič sta bila skem dvoru. Tega je n*>ros!l, ob odkritju afere upokojena in da mu je izdal potrdilo, da bo zal jugoslovanska javnost je mora-svoje potrebe, za špansko posla- Ia čakati 14 dni, da je zvedela, ništvo uvozil v driavo 800 ali zakaj sta bila ta dvs "ugledna" 900 kg pohištva, preprog In dra- In visoka uradnika upokojena gotin. Španski poslanik mu J* to tako hitro, podpisal, dr. Bodi ali kdo je še Prav sdsj jsvljsjo beogrsjski pripisal k Številki spredaj eno |i«ti, da njih poročevalci ne dobe številko, tako da se je potrdilo nobenih informacij več na poli-glasilo na 6800 kg. Pošiljke na ciji o tej aferi, ker policijska ob-poslaništva iz tujine pa so cari- last ne mara dajati nlkakih po-ne proste. Carinske oblasti takih jaanii in poročil, ker se baje vas pošiljk sploh ne odpirajo. afera Širi s tako naglico v tako In tako je uspelo tihotapiti viseks kroge, da je pač tr*e poldrugo leto cele pohištvene molčati. vozove dragih utvari ns naslov španskega poslaništva. Zdaj so O aferi bomo še poročali. Vsekakor potrjuje tudi in naroČil zadnji pozdrav svoji ieni, ki ga je ho* tela ravno naslednji dan obiskat inv je bil Boršič tega obiaka zelo vesel. Učakal ga ni. « Smrtna nesreča pri Trzinu Spet je delo na električnem daljnovodu Velenje - Ljubljana zahtevalo človeško irtev. Zgo. dilo se je to v pondeljek 15. t. m. dopoldne. Mirko Matičič, HM-letni delavec Kranjskih de-ielnik elektraren, doma v l)obu pri Domžalah, se je odpravil pleskat električne dolgove na daljnovodu. Razumel pa je očitno napačno, na katerem daljnovodu naj pleska. Matičič se je spravil namestu na drog velenjskega daljnovoda na sosednji vod, ki je bil tedaj obremenjen z 20,000 volti. Nič hudega sluteč, prepričan, da je tok odklopljen, se je oprijel iloe—in tisti hip je bil Matičič mrtev. Obvl-sel je na drogu in truplo mu je skoraj popolnoma zoglenelo. Bil je star 38 let, oženjen (n oče štirih otrok. 200,000 Din škode je povzro čil požar, ki je nastal v velikem mlinu posestnika in mlinarja Franca Trančarja v Trnovski vasi, ki leži blizu Sv. Bolfenku v Slovenskih goricah. Mlin je bil moderna stavbe c najnovejšimi mlinskimi stroji, zgrajeno šele pred dvema letoma. V noči od 15. na 10. junija je nastal v mlinu požar, ki je uničil vse poslopje do tal, pogorelo pa je tudi mnogo žita iiv moke, tako da je vse škode nad 200,000 Din. Zu 100,000 Din je bil zavarovan. Požar je zanetila — kakor domnevajo — požigalčeva roka in naj-brže prav ista, ki je zažgala Trančarju tudi prejšnji mlin pred dvema letoma. Pri gašenju je na nekega gasilca padel goreč težek tram, da je dobil gaai-lec težke poškodbe in se zdravi v bolnišnici. Orožniki vodijo preiskavo, a doslej še niso ugo- S popa d z jeklarskim trustom bo resen boj (NaSaUvvaaj* • I. itrsuL) zmagal mogočni dolar nad pravico, avtokrscija nad demokraci-jo, ni dosti upanja na razvoj u-nionizma tudi v ostalih masnih industrijah, kjer so vstale nove induatrijske unije. To se predvsem tiče avtne, kavčukarske in nekaterih drugih industrij, ki smatrajo jeklarski trust za varuha "industrijske svobode", to je nemotenega Izkoriščanja delavstva. V interesu slehernega delavca, organiziranega ali. ne-organlsiranega. je, da podpre to kampanjo v jeklarski industriji. Na tehtnici je faktlčno vse » meriško delavsko gibanje. Boj, ki se je pričel, bo mogoče trajal več let Unije, ki so v ozadju te ksmpanje, tudi niso znane kot o-mahovalke, marveč so med najmočnejšimi delavskimi organizacijami. In vse bojevite. Trust, ki ima na svoji strani federalne sodišče, katers pravijo, da jeklarska Industrija ne spada v meddržavno trgovino; trust, ki se roga vladi, če po svojem delavskem odboru pravi, da imajo delavei pravico o organlsacije, je nsšsl •vi «i 11 Iv ohoru 111 Industrijsko orgsni- niskih delavcev I »"•*» bojevnika. Tega se tudi zaveda, ker drugače bi ne iskal podpora pri jav-Dolga stavka končana I nostl ~ pri kapitalističnih listih—s dragimi oglasi. Tudi ns Toledo, O. — Mednarodna I bi preplavljal Jeklarskih delav-bratovščina ladjegradnlšklh de- <*v s svojo brošuro "Men Who lavcev in polagalcev parnih <»- Make Steel". Prav tako bi po dol Patrick J. Lady (levoj,, pohabljen vojni veteran, in načelnik Zmaga ladjegrad- VI je naznanlla konianje stavke ** ne priallll dslav-protl Toledo Shipbuilding kor- <*v na nedeljsko delo, kakor se poracijl, ki je izbruhnlla pred J® to sgodllo zadnjii v Brscken-treml mesecl, V tej stavki so Mdgu in McKlsportu, Pa., kjw bili zapleteni tudi člani unij strojnikov, elektrikov in tesar jev, so bili izstreljeni prvi streli ta kampanja ns masnih shodih. Kljub temu pa sta bila oba uspe- J. A. Franklin, predsednik án*- Govornike Je poslušalo okrog bratovščine, je Izjsvll, ds je ^000 ljudi. družba pristala skoro na vse Zadnja volitve v kompanijsklh zahteve stavkarjev. Nova p* I unijah *ga truataso tudi poka- godba določa zvišanje meada, • Jf skrajšanje delovnih ur in |». M^i i^nt sa pravo u boljšanje delovnih pogojev. Bratovščina Js okllcala stav nijo, ker Je bilo Izvoljenih mnogo pristašsv Jeklarake unije A- ko 2fi. marca, ko se kompanlja ¡^»«"f^ °f ni hotela pogajati z njenimi wi Tin Workers. In ta sen- representad! glede sklenitve I f1?*1?. P*6*10 <rJ,>tl nove pogodbe. V konflikt ja in carinski organi le sledili zadnji afera stavke, ki smo jih ie po- tovili, kdo bi bil požlgsloc. Iz po- kriatsllsirsti dvesto organizator- ki Je poslala svojega reprezen- . . tanta v Toledo In ta je končno h? * X? Juk «.ia mi J».)..!. « kdo dal življenje, toda na njih '^tli! Klk>vsh^a bodo stopili drugI. In pred stavkarjl. /.njim J« «odetovai ...... ..r. tudi mestni mirovni odbor, ki je bil ustanovljen po veliki stav to alio, ki je pripravljena dati tudi ilvljenje sa veliko stvar, al bo jeo,, u.ia,,ov,je, -vav. polomil zob« tudi ki avtnih mehanikov pred dve-|tru-tt ma letoma. Ves čas stavke je bila ladjedelnica zaprta. Všlemtšarji zahtevajo povračilo Chicago. — Veleklavnlškii Nesrečna Kuba v pesteh belega terorja (Nadaljevan)« s 1. rtreal.) bo znsl zstreti delsvsko gibanje, družbi Swift k Oo. in Oudahy I ker v nasprotnem slučaju W bi-& Co. sta vložili tožbo, v kateri le njih Investicije v nevarnosti, zahUivata povračilo vsote, ki vsaj pU M kuj»anskega delav-sta Jo plačali federalni vladi v stva ns mogli poljubno izkori-obliki procesneira davka predno |**tl. Ker so v intrigah In poje vrhovno sodišče ubilo farm- tnavanju Človeških lastnosti ve-ski zakon AAA. Prva zahteva Maki, niso imeli prevelikih tež-$,t5,(KM),000, druga pa $12,000,- koč pri dosegu svojega namena. (HM). On tak* klavnišks družbe so prillks za razbitje delavskega tudi naznanile da bodo vložile gibanja Je prišla pred dobrim t<> /1»,000 klavniškim drui bam. Načelnik federalnega po-I j rdeli keys apartments je ta ke lansko pomlad. Te stavke se Je delsvatvo poslužllo kot zadnjega sredstva proti smotra-nemu zatiranju In uničevanju delavskih organizacij, Mtavka Je bila «prvega doeela politične- krat izjavil, da je «odišče lega- gM gnačaja. Naperjena Js bila lizlrslo nsj večjo tstvlno v zgodovini, ksjti procesni davek nI no plsčsle klsvniške druibe, temveč fsrmsrji, ki m prodsll živino družbsm In pa kontu menije, ki ao morsll plačevati vi I je rene za meso. Kongres, ki proti llatlstovemu režimu, katerega so delavski voditelji odprto prikazovali kot agenta a-meriških imperlalistov. V nekaj dneh je bib po vsej Kubi psralisirsno absolutno vse delo. Teds J ps sta Batista in sme- je slutil, ds bo vrhovni tribunsl riákí po«lanik Csffery spustila rszflsnll fsrmski zakon za ne-uslsvnegs, Je uključll v zakon soldslenko nad kubannke mase. Olsvne vodiuljs, okrog osem po provizijo, ds ni noben procenor itevllu, Je HatiaU dal en«»- je igodlis nesreča to je kar molčal. Ker pa molk Soproga predsednika K tUAmr, prav s zidarske« odrs prlleUls M t(lhUvil, nenadoms talki mslurka, v ks JV f teri prenašajo mslto, prav ns i glavo BfiHMčti. ki gs je težks posoda si>ila na tis Glavo mu 1 je vso zmečkala, na tilniku Je t zasijala velika rana is katere je pre pljonnila kri v curkik. Prtsko Janezku Rumenjaku se )e hrt rasiesel »t«raz in s Jezika mu )* ušlo: "iHeir šili m tovariši, teietoaiéao so AOfTWAJTV CA PKOIIVtTOl J« treba dveh. upravičen do povračila, če ne more dokazati, da Je on v resnici plačal pr ocean I davek. Oče Hi nln "Očks, zakaj pa ima žlrafs tako dolir vrst 7' "Ker smuks llstjf ns dreve- sih "Zakaj Je (>a listje tako viso- ko?" "|>m tw žirafam ni treba »klsn-jati." e It nt ruških mM Nek«-ira dne je rekla mala Kr na «vojemu bratu; "Ko Itom velika, se liom puro» čila z Mark«»m "Im w prehitro", Je menU njen atarejši brat atavno ustreliti. Ko Je bilo konec msaskrs, Je lešalo na ulicah sli kjerkoli sto uMtih, stotina ranjenih Jn Ječ« so m pričele polniti z drugimi žrtvami, lielavske organisaeije so bile enostavno proglašen« sa ilegalne, njih uradi razbiti In premoženje zaplenjeno. Zdaj vlada na Kubi —- mir. mir belegs («rorisma, ksUrega Je prineala Mooa«vsllova politika "doiirt-sa auseda"v Tudi investicije amariških imperlalistov v vsoti nad milijardo dolarjev ao varne. "Cuba libref" ja bila poražena in pogniena po — "dobrem aoa«duM. Tudi prav," je odgovoriU Kr-U poroko] na make užaljeno. "Uom pa sra-ven še Borisa vzela." Moji nervozni moteni »a iztegnili »voje tipalke in takoj se me je polastila brezsmiselna slutnja, da velja njen obisk meni. Navsezadnje sem bil skoro na tem. da bi jo ogovoril vpratal ako koga iAče, ako teli moje pomoči, ako naj jo spremim domov, ako jo smem vzlic svoji lo slabi obleki ičititi po teh Umnih ulicah; toda v meni je bila nedoločena bojazen, da bi lahko kaj stalo, čaio vina ali P»r kron la izvottka, jaz pa nisem imel absolutno nič več denarja; moji brezupno prazni tepi »o me vse preveč težili in Uko nisem imel niti poguma, da bi jo premeril malce ostreje, kadar sem iel mimo nje. Glad se je te zopet naselil pri meni, od si-noči zvečer nisem jedel ničesar; to sicer te ni bilo dolgo, često sem moral vzdriat po več dni ; zdaj pa sem pričel opasno sUbeti, nič več nisem mogel Uko dobro bradati ko prej. en sam dan me je zdaj česUkrat omamil in ako sem izpil samo poiirek vode, mi je ie prihajalo slabo. Temu se je ie pridružilo, da sem ponoči prezebal, da sem popolnoma oblečen, kakor sem sUl in hodil, legal v posteljo, da sem vsak večer hodil spat, tresoč se od mrzlice in da sem tekom noči malone odrevenel od mr»sa. SUra odeja ni mogla več zadrževati prepiha In zjutraj sem se vzbudil od tega, da mi je radi ostrega ledenega zraka, ki je prihajal od zunaj, nos skoro zmrznil. Po cesti grem in razmiAljam, kako naj ukrenem, da bi se vzdržal nad vodo, dokler ne dovršim svojega prihodnjega članka. Ko bi imel vsaj kakino svečo, bi poskusil tudi ponoči nadaljevati; to bi mi delo za par ur pospežilo in zjutraj bi lahko zopet stopil do "Glasnika". Brez vsakega pomisleka sUpim v kavarno, iičoč svojega mladega znanca z banke, da si preskrbim deset vinarjev za svečo. Pustili so me neovirano, da sem iel preko vseh sob; ie sem mimo tucata miz, kjer so jedli in pili kramljajoči gostje; dospel sem čisto notri v kavarno, v "Rdečo sobo", ne da bi naiel svojega mota. Potrt in srdit sem iel spet na cesto in sem se napotil v smeri proti gradu. Pri živem saUnu, saj je pa tudi bilo te od sile, da moje zoprnosti niso hotele imeti ne konca ne kraja! Z naglimi, burnimi koraki, ovratnik suknje uporno privihan navzgor, pesti stisnjene v hlačnih iepih, Uko sem iel in zabavljal vso pot nad svojo zvezdo nesrečno. 2e sedem, osem mesecev ne ene resnično brezskrbne urice, jedva za kraUk Uden dni najpotrebnejšo hrano — nato je spet potrkala stiska na moje duri in me stisnila za vrat. V vsej svoji bedi sem bil vrhUga osUl ie poštenjak, ha, ha, poiUnjak do nohtov! Bog me vari, kakšen bedak sem bil! In pričel sem si pripovedovati, kako sem imel slabo vest ker sem nekoč H sns Paulijevo odejo ponesel k za-sUvijaku. Zasmejal sem se prezirljivo nad to svojo občutljivo pravlcoljubnostjo, pljunil zanič! j Ivo na cesto in nisem naiel besed, ki bi bile dovolj krepke, da bi dovolj zasmehljlvo izrazile mojo budalost. To naj bi se ml zdaj zgodilo! Ako bi U trenuUk naiel na ulici prihranjeni vinar kakega iolarčka, poslednji vinar kake vdove — mirno bi ga pobral, vUknil v iep, ukradel s čisto mirno vestjo in prespal vso noč nato mirno kot vreča.' Saj vendar nisem zaman toliko pretrpel, moja potrpežljivost je bila pri kraju, bil sem pripravljen na vse. Sel S4*m tri, itirikrat krog gradu, se odločil nato, da stopim domov; napravil sem ie ovinek v park in se napotil potem po Karla Ivana cesti domov. Hilo je krog 11, ure. Cesta je bila precej temna in vsevprek so romali ljudje, tihi pari in krsmljajoče gruče. Napočila je velika ura, las, ko s<* vrii tajno počenjati je in pričenjajo veaele dogodivščine. Sumeča krila deklet, kratki, polteni smehi, valujoče prsi, težko so-pihajoče dihanje, daleč spodaj na ulici glas, ki kliče "EmaH. Vsa ce«U močvirje, iz katerega se dvigajo vroče pare. NehoU sem preiskal svoje žepe za dvema kronama. Strast, ki trepeče v kretnjah slehernega, ki gre mimo, Umna razsvetljava pli-novih svetiljk. celo tiha, naaičena noč, vae to je pričelo, da bi me zgrabilo — U zrak, ki je napolnjen s iepeti, objemi. trepeUjočimi priznanj i. napol izgovorjenimi besedami, pridušenim ječanjem. Tam v veži tropa mačk, ki se ljubijo z glasnim mijavkanjem. In jaz nisem imel dveh kron! Bilo je beraško in ničvredno brez primere, da sem bil Uko obubožan! Kakšno ponižanje, kolika brezčastnoat! In spet sem moral misliti na poslednji prihranek uboge vdove, ki bi ga ukral. na čepico ali robec ioUrčkov, na malho beračevo, ki bi jo ponesel brez pomisleka k cunjarju in se za izkupiček zanjo poiuno nažrl in napil. Da bi se potolažil in oškodoval, sem pričel razkrivati vse mogoče hibe na Uh veselih ljudeh, ki so polzeli mimo mene ; skomignil sem z rameni in gledal omalovažujoče nanje, ko so prihajali paroma mimo. Ti zadovoljni, sladkosnedi študentje, ki so menili, da zakrive evropsko razvratnost, če udari kdo kako šiviljo po bo-Kih! Ti gizdalini, ti bančni uradniki, vele-trgovci, cestni levi, ki ničesar ne zametu jejo. Pljunil sem daleč preko ceste, ne meneč se za to, da bi lahko koga zadel; bil sem srdit, poln prezira do Uh ljudi, ki so se mi pred očmi pri-žemali drug k drugemu. Dvignil sem glavo in občutil blagoslov, ker lahko potujem po snažnih potih. Pred parlamentom sem srečal dekle, ki se je izzivaje ozrlo vame, ko sem prišel ob njeno stran. "Dober večer!" sem rekel. "Dober večer!" ObsUla je. Hm! Ali hodi mar Uko pozno sama na iz-prehod? Ali ni opasno za mlado dekle hoditi ob Uj uri po Karla-Ivana cesti? Ne! Ali je nihče ne nagovarja, ne žali, ako povem naravnost, ali je nihče ne vabi, da bi šla ž njim domov? Pogledala me je začudeno in razbirala v mojem obrazu, kaj naj pač mislim. Nato mi je hipoma segla pod roko in rekla: "Tak pojdi val" Sel sem ž njo. Ko sva dospela mimo lz-voščkov, sem obstal, se oprostil njene roke in dejal: "Cujte me, deU moje, jaz nimam niti vinarja." In s Umi besedami sem hoUl iti svojo pot. Spočetka mi nI hotela verjeti; ko pa je otipala vse moje žepe in ni našla ničesar, se je ujezila, vzravnala glavo in mi rekla "itor". "Lahko noč!" sem rekel. "Stojte še! Ali so to zlata očala, ki jih imaU?" "Ne!" "Potem idiU k vragu!" S Umi bpmdf I —m šel. -— Tik nato je prihiUla za mano in me zopet poklicala. "Vseeno greste lahko z mano!" Čutil sem se ponižanega od te ponudbe revne pocestnice in sem dejal "ne". Prepozno da je, obiskati moram še nekoga, ona pa si takšnih žrtev tudi ne more dovoljevati. "Pač; zdaj hočem, da gresU z mano." "Ampak jaz ne grem pod takšnimi razmerami." (DalSs iMIIIJ Carol Twemova: Mož, ki je poljubil neznanko Avtobus je zsvil na kritiiče Hotrhkinsove in Beverlyjeve ceste v Chicagu. V tistem hipu je skočil mlad, elrgantno oblečen g«M|Hxi v avtobus, se sklonil k nek» mladi dami in ji pritisnil vntf In dolg |x>ljut) na sveže rde-če ustnice. Potniki ho presenečeni skočili pokonci — deklica ae je m«'dlo branila, toda krik, ki gs je hotela* izdaviti, je uduiil nrzriančev poljub. KoJ prihodnji trenutek j** neznanec deklico izpustil in t dvema dolgims skokoma ujel vrsta, ne da tn ga pri njegovem begu utegnili zadrlati jsrtniki, ki jim je začudenje popolnoma <»mrtvi-čUo ude. Kakor mačka je skočil s po*U*dnje stopnic* in izginil v mnoiici. Potniki so se šele ta-krst dodobra zavedli pred rim», sti elegantnega tujca; začeli wi se viievprek pogovarjati in uiri lepem In vpričo tujcev Uko prisrčno poljubil. Dotlej ga ie ni bila nikoli videla, toda videla ga bo še. to si je pri priči vtepla v glavo. I)a, ie ga bo videla — toda takrat mu bodi Bog milost-Ijiv! V brk mu bo povedala, kak-Ana nezasliiana nesramnost je njegovo dejanje . . . Kar meni nič tebi nič zagrabiti tuje dekle za glavo in jo javno poljubiti, to pač ni junaitvo, ki bi se z njim mogel gentleman ponašati ... Za vrat gs bo prijela in ga peljala k bližnjemu stražniku, da — res g» bo! Ali ga bo mar res? Z»> kaj medtem ko si je izmiiljala peklenske muke za Uga predrznega. jo je začelo nehote zanimati. kskien je neki bil. Saj rea. . . . Čeden je bil. lepo oblečen elegantno celo . . . svež moški obraz, majhne črne hrčke, kak-Anih ient in dvajset let mu bo menda. — Saj ga je vendar dobro pogledala, ko je vstopil In se ustopil pred njo. Čeden, zares čeden mladenič je bil. V kratkem opoldanskem odmoru je stekla Konte v banko in na poita. Prosilka ne kuje (naštevanja!" Tujec se ni oglasil. In čeprav •e take reči dogajajo samo še v romanih, Rosie vendar ni mogla pozabiti 'predrznega' tujca. Vsako jutro, ko se je peljala v pisarno. je mislila, da ga bo vendar arečala v avtobusu. Zaman. Kakor da bi se bil v zemljo pogrez-nil. Rosiji je bilo že resnično žal za denar, ki ga je izdala za oglas, ko bi si pa lahko zanj ku pila že čedno oblekeo. Nekega jutra pa, ko se je spet peljala v pisarno, so ji oči zdajci obstale ns "Chicago-Newsu". ki ga je čital njen soeed. Kar verjeti ni mogla svojim očem, toda na glavi časnika je blestel velik na pts čez itiri stolpce: "Mož, ki je poljubil tujko. Nov velik uspeh našega hrabrega detektiva Jer-ryja Blooma. — Kako je izsledi In Ujel razvpitega gangeia Mer cantyja in njegovo tolpo. — Poljub v avtobusu it. a-27186." Rosie je prebrala samo napis, zakaj njen soeed Je držal čase v avtobusu poljanama ni vedela, kaj Je trira ču bil tujko, naj ne'javi pod značko Uipala na glas povedati, (laka napotila, da jo Je kar na 4'Velika sr*ča' poštno ležeče, glav-1 Ko je naposled «vtobu* obstal, Donai, Francija, v začetku ju ni j a 1936.—Zgodaj zjutraj je še in vendar že sedim pri radiu in poslušam Radio Pariš! Velikanska sUvka v tovarni Citroen in Renault. Delavci so usUvili stroje in zasedli vse tovarniške ob-jekU. Delavci so izvolili svoj sUvkovni odbor, komisija gre k ravnatelju, da mu predloži svoje zahteve. 40urni tednik, 14-dnevni letni plačani dopust, pri znanje organizacije in delavskih zaupnikov, kolektivno pogodbo povišanje mezd, odpravo šikan in kazni, odpust iz službe Uga moj stra in onega preddelavca, nobenih preganjanj sUvkujočib po izvršeni sUvki itd. itd. Cez pol ure nadaljuje radio: Plamen sUvke je zajel tudi tovarno N. N. ter grozi, da bo zajel vso Francijo. Proti večerju mi javlja glas iz etra, da je stavkujočih že čez pol milijona. "Kaj pa mi?" amo se izpraše-vali. Ali nam je res tako dobro, da nimamo prav nobenih želja? Tudi nam v rudnikih bi se prilegla večja mezda in skrajšani delovni čas od 48 na 40 ur tedensko in tudi plačan dopust, da bi vsako leto vsaj enkrat brez ekrbi vdihavali sveži zrak." To je šlo od ust do ust. Popoldanska izmena pride iz jame. So-drugi! Nihče ne gre domov! Vsi osUnemo tukaj in izvolimo odseke. Med Um alarmiramo so-druge iz jutranje in popoldanske izmene. SUvkovni odbor prevzame vodstvo pokreta in skrb za red in mir v obratu. Svojci so obveščeni, da naj prinesejo večerjo svojim možem, bratom, očetom in sinovom. Prinašanje opojnih pijač je prepovedano, ker treznost je prvi pogoj za dosego uspeha. Kjer je treznost, je tudi disciplina, kjer je disciplina, je tudi solidarnost, in kjer je solidarnost, Um je kruh. Do sedaj smo živeli zato, da delamo, za naprej hočemo delati za to, da bomo živeli, to je naša parola! Ko so brezposelni in starčki v naselbini zvedeli, za kaj gre, so bili takoj vsi na nogah in pripravljeni, da nam pomagajo po svojih močeh. Sli so na kmete in s svojim zadnjim drobižem nakupili slame, jo prinašali pred podjetje, da smo si mogli napraviti skromno ležišče. Solidarnost, ki gane tudi najtršega človeka. Ob zori je plapolala nad glavnim vhodom rdeča zastava naše organizacije z zlatim napisom: "Proletarci vseh dežel, združite se!" Zbrali smo čas po tebi V* Sledi vroč poljub igralci. NisemT^T" skozi ograjo. Fpet druga: "Ka- bi jo igrah , J*? < ko prazno je vse, samo ženske Treba je iti naprej < dam napis pred rudn^" jour d'hui grand bal" (i velika veselica). In re« igra. Postojiva mal0 p, se štirje gospodje. Blii*^ hodu "Kam greste, Z' ženir?' "Ven!" 'Pr«^ nico od stavkovnega o "Protestiram!" "Gospod jaz sem v službi in upam ¿Tl ste razumeli kot inženir J! disciplina, saj jo tudi vi* 1 zahtevate!" Med tem pridT ni zaupnik, poteplje službuje vratarja po rami rekoč- B sodrug!" Potem se obrne inženirju in njegovim spr valcem, rekoč: "Lahko | toda drugič ne pozabit« disciplina!" Moj prijatelj" dregne s komolcem in se mi] menljivo nasmehne: "Ali ti del: Narobe prav ..Soku] je že precej nagnilo in traka bilo misliti na povratek, bi bila najrajši potovala ! prej, ker res prelepo je . potovanje. Čeprav tujec, ljenec, se čutiš tu kot' med brati in sestrami, kaj ztlali smo (čeprav malo a ne prepozno), da smo vsi i ki!" Pripomnim naj še, da v Franciji tudi enkrat niti v i slučaju ni bila potrebna vencija orožništva ali in da ni bila prelita niti krvi, čeprav je bila to kot jo menda zgodovina pomni. Revolucija demok stavka prekrižanih v Delavski Politiki. in otroke vidiš in nobenega moškega, pa še naše sosede (saj veš, tisU, ki dela v tekstilni tovarni), ni domov od včeraj. So menda tudi začeli štrajkati. Časopisa tudi nisem včeraj dobila, tudi štrajkajo." Druga poseže vmes: "Moj delavski časopis je pa prišel, ker Um so delavci plačani kakor se spodobi, in če bi bili vsi naročniki delavskih časopisov in organizirani, pa bi danes ne bilo treba zajtrka sem nositi!" Osramočena se je obr-nila proti svojemu možu in rekla: "Prav ima ženska". Potem smo imeli shod na dvorišču in smo sklepali o nadaljnjih ukrepih, dokler se ne doseže sporazum med nami in podjetjem. Sklenili smo, da osUne vsaka izmena na svojem šihtu, t. j. jutranja zjutraj, popoldanska popoldan in nočna ponoči. In Uko je imela vsaka izmena 16 ur prosto; služba ni «bila težka, stražili smo vhode in objekU, vedno samo par mož, drugi so bili žogo in se igrali večkrat kot otroci. Enemu so prinesli od doma gramofon, drugemu harmoniko itd. Ker sem bil 16 ur prost, sem se še z enim sodrugom Slovencem na kolesu odpeljal iz Norda na Pas de Calais (60 km), kajti tudi Um so Slovenci. Pe ljala sva se mimo tovarn, sUvb-nih podjetij, elektrarn, premogovnikov, povsod slike: Pri vsa kem vhodu rdeča zasUva, skozi vraU naju gledajo razigrani obrazi deklet in fantov in zrelih mož in naju pozdravljajo: "Bon jour, Kamerades!" (Dober dan, sodrugi!) Velika gnječa ljudi nama zapira pot. Stopiva s kolesa. Prerineva se skozi ljudi do vrat rudnika. Rdeča in narodna zastava vihrata nad vhodom Na dvorišču igra ista godba Godba utihne. Prične se igra Glej, rudarji so res imenitni Dober odgovor On: "Res ne razumem, se ljudje ženijo: papigo 4 vendar že za 30 frankov!" Ona: "Vidiš, spet stemoiki boljšem od nas: osla ne dobi pod 300 frankov!" NAROÖITE SI DNEVMK PROSVETO P» sklepa lt. rate« konvencij« m lahka naroči aa Hat Prwuta k i tej« eden, 4ra, tri. Mri aH pat Ona»? ts m» ¿mlin« k «i mnU PraaraU stan« aa vsa anako, aa flaaa ali m¿1bm HM n «as Mm ■ ninn. Ear pa ilaai i« plača)« pri aawaMata $1 J« u tedaik. m Jta k it«)« k narséainL Toro) oo4aJ ni moka, rett, da )« lbt predrti m §. N. P. I. List Proorota Jo vala lastnina In fotoro )o ? rsU *nM i lat U M rad «tal Mat vsak Za SdrnL driaro in Kanada HJt t todaika in. t ladalko la......................141 t tednik« In............... 1JI B tednlkor in.............. nM Za Bvropo je. Iipolnito spodnji kapo«. prtMtte potreba« noto deoerj» al ftrdar r planin in si narotite Proorote. Ust. ki j« vala lastnin*. Pojscnflo:—Vae loj kakor hitro kateri teh «Ubot proatke biti tel Za Ocoro la Ckka«« J». 1 tednik In............ t tednika la........... t tednik« to........... 4 tedalko la........... I tednikov la.......... ........$•* PROS V BT A. 8NPJ, 2(57 So. Lawadalo Ara. Cklni», H Prileieno poêUjam nnroénino sa Hot Prosrete raste I......... Ol-. .....¿L droit r» k— Naatse ...........................•••«•••«••••••• U rta ri te tednik in gm pripiiite k aioji aaroéniai od «lad«*» drnilaat .CL draHrs It.......1 CL dmUrs IL.....H Cl inštfi It.... Cl dm*« it .... Se tisti večer sta se pogumni Jerry in Rosie se&Ia. "Ali ste Ae zmerom hudi name, ker sem va.n tako nepričakovano In brez dovoljenja poljubil?" je vpraAal stasiti Jerry drobno dekletce. Uf, uAena bi vam bila najraj-Ai potrgala. Potlej se mi je pa zdelo, da ste čeden in brhek dečko i>a sem odJMa v uredništvo "Tribune" in naročila oglas . . ." "Bal sem se, resnično sem se bal, da mi nameravate izkopati oči, ko sem prebral oglas. Zato se tudi javil nisem. Zdaj pa — vsaj tako ne mi Zdi — ko niste . , nič več hudi name. zdaj vam lah- dv.oriífIu 4,n 12 tUoč, * ko po pravih povem, da nisem Ae nH" "Internationa l. Bila je r«>s internacional, kajti peli smo jo Slovenci. Francozi, Poljaki. i e o • «aoeeeeeee« > o o a o e o < V ooooooooooooeoeooo«« IMMMI .Drib es TISKARNA S.N.P.J SPBEJEMA VSA se na dedu sem in tja in je komaj ča- kala trenutka, ko bo avtobus obstal pred veliko palačo, kjer je bila v sluibi. Čeprav jo je hudo mučila ielja. da hi soseda prosila za časnik, se tega vendar ni nikoli poljubil tako sočnih ustnic. kakor so vaAe." "Nikar se mi ne prilizujte, saj molkim dsnaAnji dan ni nič verjeti!" je priduAcno dahnila Rosie. "Ne mrtite vseh v en koA. Priznam. da je postal svet lahkomiseln in puhel, toda verjemite mi, da v svojem poklicu res ne tratim časa a praznim ljubimkanjem." "I*pega se delate ko vsak! Italijani, Nemci. Belgijci in od sonca obigani Marokanci, pel jo je vsak v svojem jeziku, a me-lodija je bila ena. Za me je bil to najveličastnejši dogodek v 39 letih mojega iivljenja. Tako je napočil nov dan. lep. veličasten. £ene in otroci so pri-naAali zajtrk. PosluAal sem po govore svojcev: "Ali te je kaj zeblo ponoči?" "In tebe je bilo kaj strah, ker si bila sama da Nič vam ne verjamem! Toda za ma?" "Kaj pa otroci, so zdra-to. ker ste ujeJi takAnega nevar- \ vi?" .Spet tam mlada poročenka: nega morilca, saaluAite *e en ... "Oh. Marcel kak o mi ji dolg- v tiskarsko obrt spadajoča Tiska Ila za veselice In abode, fW»k*. knjige, koledarje, letake itd. v •,oven"keB, "ii^ alovaAkom, češkem, nemlkem, angleškem VODNTVO TISKARNE APEMRA HA Û^ 8.N.PJ., DA TI8EOVINK NAK