LETO V. ŠT. 38 (232) / TRST, GORICA ČETRTEK, 19. OKTOBRA 2000 SETTIMANALE SPEDIZ. IN A.P. - 45% - ART. 2 COMMA 20/b LEGGE 662/96 - FILIALE Dl GORIZIA ISSN 1124 - 6596 CENA 1500 LIR/0,77 € NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUZITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 g AH, POMLAD JE ŠLA OD NAS... ■ Nedeljske volitve v Sloveniji so za nami. Čeprav uradni izidi še ne bodo znani pred koncem tedna, pa lahko vseeno potegnemo dovolj jasno črto ob neuradnih rezultatih volitev za parlament v Ljubljani. Kot znano, so se na teh volitvah (tretjih po osamosvojitvi Slovenije) pomerile v glavnem sile laično-levičarskega in kr-ščansko-demokratičnega oz. desnega bloka. Med prve stranke spadajo zlasti LDS (s prvakom Janezom Drnovškom), nato ZLSD (postkomunistov z Borutom Pahorjem na čelu) pa še nekaj obrobnih sil. Drugo stran pa sestavljajo krščanski demokrati (SLS+SKD) Franca Zagožna, Nova Slovenija premiera Andreja Bajuka in zunanjega ministra Lojzeta Peterleta ter socialni demokrati (SDS) Janeza Janše. Do zdaj smo imeli že vlade ene in druge smeri. Prvi (Peterle) je sledila koalicija obeh velikih formacij (Drnovšek in Peterle in drugi), vmes potem laično-levičarski blok (Drnovšek), nato letošnje poletje spet pomladne stranke (Bajuk, Peterle, Janša...). Vse to kaže na nekako politično nestabilnost. Veliko bi se dalo napisati zlasti o nekaterih izbirah posameznih vlad, a to za sedaj opuščamo. Kaj zdaj? Rezultati nedeljskih parlamentarnih volitev v Sloveniji so torej pokazali na vidno zmago Drnovškove Liberalne demokracije Slovenije. Tako se je slovenski volilni zbor odločil za ponovno vlado levosredinske usmeritve in torej zaton desne sredine. O podrobnih izidih volitev poročamo sicer na drugem mestu. Kaj lahko zaenkrat o vsem lem zapišemo? Jasno je, da je bil tak izid parlamentarnih volitev v nekem smislu pričakovan, vendar pa ne s tako večino za nekdanjo vladajočo stranko LDS. Verjetno je za vse to razlogov več Sami smo še v zadnji številki pisali o nepotrebnem in škodljivem razkolu v vrstah pomladnih strank, ki je gotovo vcepil nejasnost in negotovost, pa tudi zmedo v vrste volivcev tabora s krščanskim predznakom. Gotovo je vse to v določeni meri ostalo tem slovenskim volivcem nerazumljivo, zaradi česar je padlo zaupanje v te stranke oz. njih voditelje. Zlasti nespametna pa je bila ta poteza, tik pred bližajočimi se volitvami, ko bi nasprotno morala biti kohezija med temi silami še večja in krepkejša. Zgodi se tudi (kar se je že kdaj pokazalo tudi v Italiji), da je združitev dveh sorodnih strank sicer zaželena, da pa lahko ne prinese pričakovanega volilnega uspeha, zlasti če je le-ta le malo pred volitvami. Tako se je npr. v prejšnjih šestdesetih oz. sedemdesetih letih zgodilo v Italiji, ko so so Nen-nijevi socialisti in Saragatovi socialdemokrati nekako umetno povezali v združeni stranki PSU. Marsikje se je namreč pokazalo, da je združena stranka odnesla na volitvah slabše rezultate od prejšnjih ločenih posameznih strank. Za današnjo slovensko družbo v matični domovini je tudi zelo pomemben tisk, zlasti dnevni. Po ukinitvi Slovenca je ostal tabor, ki se odraža v prej omenjenih pomladnih strankah, brez lastnega dnevnika. stran 3 ANDREJ BRATUŽ Morebiti nas bo letošnja misijonska nedelja povabila izstopiti iz ozkega geta skrbi in odpreti malo širše horizonte mišljenja... S hvaležnostjo se spominjam vseh, ki nas podpirate iz zaledja z velikodušnostjo na duhovni in gmotni ravni. To nas opogumlja pri našem delu in naporih za širjenje Jezusove blagovesti na črni celini in drugod, kamor nas je postavila Gospodova roka. Številnim dobrotnikom se iz vsega srca zahvaljujemo in v teh dneh še posebej mislimo na vas in vaše skrbi. Naša molitev je edina pot hvaležnosti. IZ PISMA MISIjONARjA DANILA LISJAKA SLOVENCI ODKLANJAMO RESOLUCIJO O IZVAJANJU ZAKONA 482/99 SOŽITJE JE RECIPROČNO SPOŠTOVANJE PRAVIC Sredi prejšnjega tedna je konzulta za "mestno etnično manjšino" (kar naj bi za gori-ško občino bila slovenska narodnostna skupnost) priredila tiskovno konferenco, s čimer je hotela odgovoriti na zadnje izzivanje večine, ki vodi goriško občinsko upravo. Poleg predsednika dr. Damjana Paulina so se srečanja s časnikarji udeležili tudi predstavniki civilne družbe, in sicer predsednik Sveta slovenskih organizacij Sergij Pahor, predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze Rudi Pavšič in goriški predsednik SKGZ Livio Semolič. V središču pozornosti je bila resolucija sedanje večine goriškega občinskega sveta, po kateri bi se zakon 482/99, kar zadeva slovensko manjšino, izvajal le v štandreškem rajonu. Prisotni so vprašanje osvetlili z različnih zornih kotov, vendar so soglašali, da je resolucija za naše slovenske ljudi poniževalna in v bi- stvu izzivalna. Zakon 482/99 namreč nikogar ne diskriminira in daje jezikovnim manjšinam možnost, da ohranijo svojo narodno identiteto, da uporabljajo materni jezik v vsakdanjem življenju in da vzgajajo otroke v jeziku, ki ga govorijo njihovi starši. Prisotni so tudi soglašali, da resolucija, ki jo je predložila sedanja večina goriške občinske uprave, predstavlja višek protislovenskega razpoloženja, ki ga žal tudi skuša udejanjiti. Vemo, da je desna sredina že jasno pokazala, kako si zamišlja odnose med italijansko večino in slovensko manjšino v goriški občini. Pri tem mislimo med drugim na regulacijski načrt oz. na zadnje posege na območju Štan-dreža, na probleme s slovenskimi napisi na oglasnih deskah v Podgori ipd. Veljaki desnosredinske politične opcije nekaj razglašajo, na ravni stvarnih posegov pa ravnajo popolnoma drugače. V tem pogledu naj ugotovimo, da je občina Gorica ena izmed dveh občin ob državni meji, ki sta se izrekli proti zakonu za zaščito slovenske manjšine, o katerem je v teku razprava v senatni zbornici. Če pomislimo, da bomo prihodnje leto v Gorici praznovali tisočletnico prve dokumentirane omembe Gorice, so obeti, da bomo pripadniki obeh v mestu živečih narodnosti tvorno sodelovali pri primernem obhajanju tako pomembnega jubileja, precej slabi. Sožitje namreč zahteva, da se ljudje med seboj spoštujejo, k čemur sodi v našem primeru tudi in predvsem recipročno spoštovanje jezikovnih, kulturnih, skratka narodnih pravic. Na tiskovni konferenci je bilo jasno povedano, da slovenska manjšina v tem pogledu nikakor ne more pristati na kompromise. Zakon 482/99 se mora pošteno in pravično izvajati na celotnem ozemlju občine Gorica. Kakršnakoli omejitev bi bila nezgodovinska in nestvarna. Glavnina slovenske narodnostne skupnosti namreč živi v mestnem središču, kjer imajo svoj sedež najpomembnejše slovenske ustanove, šole in organizacije, oba kulturna domova itd. Poskus takšnega izvajanja zakona 482/99, kot ga predvideva resolucija, je tudi zgovoren dokaz, kaj nas lahko čaka po odobritvi zakona o zaščiti slovenske manjšine v Italiji, saj vemo, da predvideva zelo podobne ukrepe za določitev območja, na katerem naj veljajo zaščitne norme. To pomeni, daje politična volja krajevnih upraviteljev odločilna, o upraviteljih pa dobro vemo, da niso naklonjeni slovenski manjšini. Pravice, ki se priznavajo manjšinski skupnosti, pa gotovo ne morejo in ne smejo biti predmet izsiljevanja in izigravanja. -----------Ej NEURADNI IZIDI DRŽAVNOZBORSKIH VOLITEV V SLOVENIJI Stranka Odstotki Poslanci Poslanci 1996 LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 36,25 34 25 SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE 15,85 14 16 ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV 12,11 11 9 SLS + SKD SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 9,57 9 - NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA 8,64 8 - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE 5,14 4 5 SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA 4,37 4 4 STRANKA MLADIH SLOVENIJE 4,34 4 - NARODNE SKUPNOSTI - 2 2 OPOMBA: Volilna udeležba 70%, 1996. leta 73,70%; SLS je leta 7996 imela 79 poslancev, SKD pa 10; NSI je bila tanovliena tik pred letošnjimi volitvami, kar velja tudi za Stranko mladih Slovenije; za predstavnika italijanske oziroma madžarske narodnostne skupnosti v slovenskem parlamentu sta bila potrjena dosedanja poslanca Roberto Battelli (1.302 glasova) in Maria Pozsonec (12.807glasov). Breda Susič DOGOVOR MED SPRTIMI Matjaž Rustja PRIMERJAVA POLOŽAJA SLOVENSKIH MANJŠIN m Jože Horvat / intervju EDVARD KOVAČ GORIŠKA SREČANJA S KOROŠKIMI ROJAKI Jurij Paljk DRUŽINA JE VELIK BOŽJI DAR! Marjan Drobež SPET DIPLOMATSKI STIKI Z ZRJ Ivan Žerjal OB 1400-LETNICI KOPRSKE ŠKOFIJE Marjan Drufovka NEKATERE FINANČNE NOVOSTI Alojz Tul RUSKI CAR RAZGLAŠEN ZA SVETEGA Peter Szabo SLONI IN IDEJE 1 ČETRTEK 19. OKTOBRA 2000 ZASEDANJE V EGIPTU ZA REŠITEV KRIZE DOGOVOR MED SPRTIMI ČETRTEK 19. OKTOBRA 2000 NA ZASEDANJU V BIARRITZU KOŠTUNICO SPREJELI Z "ODPRTIMI ROKAMI"' Novoizvoljenega predsednika ZRJ Vojislava Koštunico so predsedniki držav in vlad Evropske zveze, zbrani na srečanju v Biarritzu, sprejeli z "odprtimi rokami". Medtem je EZ izpolnila objubo, ki jo je bila dala pred predsedniškimi volitvami v ZRJ, in odpravila sankcije proti Srbiji. Evropska komisija je hkrati že odobrila prvo moč, katere vrednost znaša 200 milijonov evrov ali 400 milijard lir. Francoski predsednik Chirac je v imenu začasnega predsedstva Koštunici dejal, da bo "EZ naredila vse, kar je v njeni moči, da se ZRJ povrne ne le v demokracijo, ampak tudi na pot, ki pelje v njen dom, to je v Evropo". Koštunica pa je poudaril, da bo "jutrišnja Srbija porok za mir na Balkanu". V pogovoru s časnikarji je novoizvoljeni predsednik tudi govoril, kako namerava spremeniti celo imeZRj, tako da bi tapostala "Republika Srbije in Crne gore", kar naj pomaga k postopnemu odprav- ljanju težnje po nastanku dveh neodvisnih držav. Pristavil je dalje, da so letalski napadi Atlantske zveze povzročili ogromno škodo; zaradi sankcij, ki so trajale osem let, pa je v Srbiji zdaj mnogo brezposelnih. Potrdil je , da ne namerava izročiti Miloševiča haaškemu sodišču, češ da bivši predsednik nima "politične prihodnosti" in da sodelovanje z omenjenim sodiščem ni ena prednostnih nalog njegovega političnega in državniškega programa. Toplo se je zahvalil vsem, ki so v tujini podpirali Demokratično opozicijo Srbije (DOS), pri čemer pa je omenil le Francoza Chiraca in Vedrina (zunanjega ministra), torej predstavnika začasnega predsedstva EZ, in Nemca Hom-bacha, ki je koordinator Pakta stabilnosti. Povsem pa je prezrl zlasti Italijane Amata, Di-nija in Visca, ki so sredi prejšnjega tedna prileteli skupno s številnim odposlanstvom v Beograd in obrazložili vrsto načrtov, katerih izvedba bi stala skupno 300 milijard lir. Na srečanju v Biarritzu je bil tudi Javier Solana, ki je trenutno zadolžen za zunanjo politiko EZ, med bombardiranjem Srbije pa je bil glavni tajnik Atlantskega zavezništva. Koštunica je časnikarjem rekel, da "stasi s Solanom stisnila roki". Na srečanju s časnikarji je Koštunica govoril srbsko, a je na prošnjo ameriškečasnikarke nadaljeval v angleškem jeziku, pri čemer se je izkazalo, da ta jezik zelo dobro obvlada, saj je govoril tekoče in brez kakršnekoli zadrege ter zlasti z dobro izgovarjavo. Med novostmi z Balkana gotovo zasluži pozornost odstop bosanskega predsednika Izetbegoviča. L. 1995 je s Tudjmanom in Miloševičem podpisal v Daytonu mirovni sporazum, s katerim seje o-hranila državna neodvisnost Bosne in Hercegovine. Izetbe-govič je star 75 let in je odstopil iz zdravstvenih razlogov. ----------DL PO DEMOKRATIČNI REVOLUCIJI KAJ ČAKA SRBIJO? To, česar niso zmogli bombe Atlantskega zavezništva, sankcije Združenih narodov in pritisk zahodne diplomacije, je uresničila začuda nenasilno ulica. Od 9.3.1991, ko so študentje ob vzklikanju gesel proti Miloševiču prvič priredili pohod prek savskih mostov, kjer jih je pričakala policija, jih razgnala s tanki, solzilci in gumijastimi izstrelki - padli sta tudi prvi dve žrtvi - se je na Terazijah in drevoredih okrog beograjskega parlamenta zvrstilo nešteto demonstracij sicer neenotne opozicije in študentov. Verjetno je Miloševič računal, da tudi v četrtek, 5. oktobra, zbrani stotisoči ne bodo šli do konca in da bo, čeprav s težavo, ohranil oblast vsaj do zapadlosti mandata junija prihodnjega leta. Toda uštel se je, srbskemu narodu je zavrelo po 13 letih režima, ki je obljubljal Veliko Srbijo in raj na svetu, v resnici pa nudil poraženo, vedno manjšo, obubožano, lačno, po vsem svetu zasovraženo Srbijo. Res je, da srbski narod od Kosovske bitke dalje slavi poraze in jih zavija v mit, toda v stoletjih so potujočega pripovedovalca epskih pesmi zamenjali elektronski mediji, ki niso mogli kljub strogemu režimskemu nadzorstvu v nedogled zakrivati resnice. Obračun je - kot kaže - vsaj z režimom dokončen. Po 50 letih bolj ali manj slične vladavine, ki se je v zadnjih 10 izrodila v neke vrste šovinistični socializem, skregan z vsemi sosedi, naj bi se pričela tranzicija približevanja Evropi in utrjevanja demokracije. Juristu Vojislavu Koštunici gre priznati, da je izvedel neboleč državni udar in da ni po "balkansko" odpravil z Miloševičem in njegovimi. Pred seboj ima celo kopico težkih nalog od vzpostavitve dialoga s Črno goro in Albanci na Kosovu pa do obnove družbe in gospodarstva. Pa tudi sestaviti novo vlado nikakor ne bo lahko, saj imajo Miloševič in njegovi večino tudi v novem parlamentu. Jasno se bo moral tudi izreči o memorandumu Srbske akademije znanosti in umetnosti, ki je v 80. letih teoretično razvila idejo pisatelja Dobriče Čosiča, po kateri je Srbija povsod tam, kjer živijo Srbi. Zamisel o veliki Srbiji naj bi tedanji srbski politični razred z Miloševičem na čelu uresničil. Koštunica spada v isto generacijo kot Miloševič, saj je le nekaj let mlajši. Svojih nacionalističnih čustev ne skriva. Upajmo, da v zameno za Miloševičev šovinistični socializem ne bomo dobili Koštuničevega novona-cionalizma. SAŠA RUDOLF NOVI GLAS UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 341 70 CORICA, RIVA PIAZZUTTA 18 TEL 0481 533177 FAX 0481 536978 E-MAIL noviglas@tmedia.it 34133 TRST, ULICA DONIZETTI 3 TEL 040 365473 F A X 040 77541 9 E-MAIL nglasts@tin.it GLAVNI UREDNIK: ANDREI BRATUŽ ODGOVORNI UREDNIK: DRAGO LEGIŠA IZDAJATELI: ZADRUGA GORIŠKA MOHORJEVA, PREDSEDNIK DR, DAMJAN PAULIN REGISTRIRAN NA SODIŠČU V GORICI 28.1.1949 POD ZAPOREDNO ŠTEVILKO S TISK: TISKARNA BUDIN / GORICA NOVI GLAS JE ČLAN ZDRUŽENJA PERIODIČNEGA TISKA V ITALIJI - USPI IN ZVEZE KATOLIŠKIH TEDNIKOV V ITALIJI - FISC LETNA NAROČNINA: ITALIJA in SLOVENIJA 70.000, INOZEMSTVO 110.000 LIR, ZRAČNA POŠTA 140,000 LIR POŠTNI TEKOČI RAČUN: 10647493 CENA OGLASOV: PO DOGOVORU Usoda Bližnjega vzhoda visi na nitki. Po več kot dveh tednih spopadov med Izraelci in Palestinci, po hudi napetosti, ki se je konec minulega tedna še stopnjevala s pravo vojno ofensivo Izraelcev proti nekaterim palestinskim postojankam, je nadaljnji razvoj dogodkov pristal v rokah sedmih mož, ki so se v ponedeljek sešli v Sharm El Sheikhu. Na vrhunskem srečanju so se zbrali egiptovski predsednik Mubarak, izraelski premier Barak, palestinski voditelj Arafat, jordanski kralj Ab-dullah II., voditelj evropske diplomacije Solana, generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan in ameriški predsednik Clinton. Položaj je bil že tako obupen, da si nihče ni upal oditi na pogajanja optimistično razpoložen. Nasprotno. Do zadnjega sploh ni bilo gotovo, da bo do srečanja prišlo, saj je predvsem Arafat okleval, češ da dnevni red, ki so ga postavili Američani, ni dovolj jasno določen. Izraelski premier se je v istem času že zelo konkretno pogajal o sestavi nove vlade narodne enotnosti. V njej bo menda sodelovala tudi Sha-ronova konservativna stranka Likkud, ki nasprotuje kateremukoli kompromisu s Palestinci. Oblikovanje nove koalicije bi verjetno dokončno pokopalo vsa prizadevanja za ponovno oživitev mirovnega procesa, saj so Palestinci jasno postavili svoj "aut-aut": Barak naj izbere ali Palestince ali Sharona! Do dokončne odločitve pa pred začetkom pogajanj v Egiptu ni prišlo, saj bi sicer verjetno vrh propadel že na samem začetku. Pogovori so bili že ob danih pogojih zelo težavni, saj se sprta državna voditelja nista hotela pogovarjati direktno, pač pa je moral med njima BREDA SUSIC Najtrši oreh je predstavljal drugi cilj, in sicer določitev mehanizmov, s katerimi bi preverili odgovornosti za spopade. Arafat je zahteval med- tl ki posredovati ameriški predsednik Clinton. Taje sploh o-digral nasummitu najvažnejšo vlogo, med drugim tudi z neprikritim izsiljevanjem, da bo predčasno zapustil vrh. Grožnje so očitno delno zalegle, saj so se pogovori po začetnem pesimizmu le nadaljevali pozno v noč, kar je pogajalcem in svetu vlilo novega poguma: Clinton je svoj odhod preklical, pogovori so trajali 16 ur in se nadaljevali tudi v torek zjutraj. Izraelska in palestinska delegacija sta zbliževali svoja stališča ob dvostranskih pogovorih z o-stalimi visokimi diplomatskimi predstavniki. Ti so si zastavili samo tri cilje: zaustaviti val nasilja na zasedenih ozemljih, preveriti odgovornosti za začetek spopadov in oživiti mirovni proces. narodno preiskovalno komisijo. Barak pa je temu odločno nasprotoval in pristajal le na komisijo, ki bi jo vodili A-meričani (v njihovo prijateljstvo namreč Izraelci polagajo veliko zaupanje). V opoldanskih urah, po zaključnem plenarnem zasedanju, je le prišlo do pozitivnega premika. Predsednik Clinton je javnosti sporočil, da so na vrhu dosegli dogovor. Ta predvideva obvezo obeh sprtih strani, da takoj prekineta nasilje in da že čez dva tedna obnovita mirovni proces. Izrael bo odstranil vojaške zapore in ponovno odprl letališče v Gazi. Sestavo preiskoval ne komisije pa bodo določile Združene države Amerike in Organizacija združenih narodov. ČLOVEKOVO DOSTOJANSTVO V OSPREDJU LISTINA TEMELJNIH PRAVIC EZ Zasedanje predsednikov držav oziroma vlad evropske petnajsterice se je v soboto, 14. t.m., končalo z odobritvijo Listine temeljnih pravic Evropske zveze, ki bo uradno proglašena v letošnem decembru na vrhunskem zasedanju v francoski Nici. Zasedanje je bilo v mestecu Biarritz, ki je znano po svojih morskih kopališčih in je v Biskajskem zalivu. Biarritz ima kakih 30 tisoč prebivalcev, ki so povečini Baski. Zato je med tem srečanjem bilo tudi nekaj neredov, s katerimi so Baski hoteli opozoriti evropsko in svetovno javnost na svoje nerešene probleme. Listino temeljnih pravic bosta pred srečanjem v Nici uradno odobrila Evropska komisija in Evropski parlament. Popolnoma odprto pa je vprašanje, kako to vsekakor pomembno listino vključiti v pogodbe, ki urejajo evropsko zvezo. Znano je, kako si je zlasti Nemčija odločno prizadevala, da bi listina o temeljnih pravicah postala tudi sestavni del zakonodaje, ki ureja obstoj in delovanje EZ. Listina bi s tem postala tudi zakon in ne bi bila le skupek načel, to je dokument politi-; čne narave. Začasni predsednik EZ, Francoz Chirac, je dejal, da se bo s to zadevo bavi-lo švedsko začasno predsedstvo EZ, ki bo nastopilo na začetku prihodnjega leta. Poznavalci razmer pa menijo, da bo dokončna odločitev po vsej verjetnosti padla čez štiri leta, kar pomeni, da bodo novo ustavo Evropske zveze pro-! učevale ne le sedanje države članice, temveč tudi države ' kandidatke za vstop v evrop-| sko integracijo (med temi naj bi bila tudi Slovenija). ! Listina ima šest poglavij, i Na prvem mestu je človekovo dostojanstvo. To je "nedo- takljivo in gaje treba spoštovati in varovati". "Vsak človek ima pravico do življenja. Nihče ne more biti obsojen na smrtno kazen". Na drugem mestu najdemo poglavje o svobodi, to je "pravico do svobode misli, vesti in vere, pravico do izobraževanja, dela in lastnine". Na tretjem mestu obravnava listina vprašanje enakosti." Vsi ljudje so pred zakonom enaki. Prepovedana je vsakršna oblika diskriminacije. EZ spoštuje "kulturno, versko in jezikovno različnost". V poglavju o vzajemnosti ali solidarnosti je govor o "pravici do stavke, o pravici, da se delavec zaščiti pred neupravičenim odpustom z delovnega mesta, o pravici, da je vsakdo deležen socialnega skrbstva in socialnih storitev". Kar zadeva državljanske pravice, je rečeno, da "ima vsak državljan EZ aktivno in pasivno volilno pravico na volitvah v evropski parlament." Zadnje poglavje poudarja, da" je treba vsakega obtoženca i meti za nedolžnega vse dotlej, dokler se njegova krivda ne dokaže na zakonit način". I ——— DL AKTUALNO DEŽELNO TAJNIŠTVO SSk INTERVJU / EDVARD KOVAČ ETIKA, LEPOTA IN LJUBEZEN V ŽIVLJENJU SODOBNIKA Dr. Edvard Kovač je teolog in filozof, ki predava na Teološki fakulteti in Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, toda po en semester v letu tudi raziskuje in predava na katoliški univerzi v Toulousu. Izdal je več knjig, letos pa je pri Mladinski knjigi izšla zbirka esejev z naslovom Oddaljena bližina, za katero je pred nedavnim prejel ugledno Rožančevo nagrado. Izročili so mu jo na Rožančevi domačiji pri Komnu. To so zelo berljivi eseji o ljubezni, etiki, lepoti in sploh razmišljanja o sodobni družbi, njeni krizi in njenih vrednotah. Zanimivo je, da je zbirka razprodana, kar se slovenski knjigi pogosto ne godi. NEVAREN PRECEDENS Prisotni na seji deželnega tajništva Slovenske skupnosti so prejšnji teden razpravljali o novostih, ki prihajajo iz Rima in zadevajo zaščitni zakon za našo manjšino. SSk pozitivno ocenjuje poseg, ki ga je imel v senatni komisiji senator narodne stranke Tirolcev (SVP) Armin Pin-gera, saj je v svojstvu predstavnika narodne in ne ideološke stranke zagovarjal stališča SSk. Jasno je povedal, daje zakonsko besedilo, ki se pripravlja na odobritev v senatu, slabo in bi ga bilo treba izpopolniti. Danes pa to ni več možno, saj bi tudi najmanjši popravek pomenil pokop zakonskega osnutka. S tega vidika so tisti, ki so odgovorni za potek in vsebino zakonskega besedila, krivi, daje bila storjena velika strateška napaka. Danes lahko sprejemamo besedilo le takšno, kakršno je, saj so popravki nemogoči. Kaj nam lahko prinese slabo in nedorečeno besedilo, lahko jasno vidimo v goriškem primeru, kjer je slovenska narodna skupnost odvisna od politične volje krajevnih u-prav. Res je sicer, da gre v tem primeru za zakon 482/99, vendar je tudi jasno, da predstavlja občina Gorica zgovoren precedens tistega, kar se bo zgodilo po eventualni o-dobritvi zakona za slovensko manjšino. Ne nazadnje predvideva "naš zakon1' zelo podobne parametre za določitev teritorija. Amandmaji, ki jih je s tem v zvezi SSk predstavila v poslanski komisiji, so bili umestni, saj so si prizadevali, da bi bile občine točno napisane v zakonu. Do tega ni prišlo, rezultati pa so vidni. SSk izraža veliko zaskrbljenost nad gori-škim primerom, ki se bo lahko ponovil v marsikateri drugi občini, med katerimi je lahko tudi občina Trst. Kako bosta novi občinski svet in večina, ki bosta izšla iz spomladanskih volitev, odgovorila na omenjeni zakon? Ohlapno in šibko besedilo našega zakona bo nedvomno prineslo politična izigravanja in izsiljevanja in premikalo izvajanje našega zakona v nedogledno prihodnost. Na seji tajništva SSk je bil tudi govor o bližajočih se parlamentarnih volitvah. Prisotni so izrazili prepričanje, da SSk ne bo podpirala kandidatov, ki ne bi bili izraz glavnine slovenske manjšine, ne bo pa niti podpirala takih imen, ki bodo izšla iz italijanskih strankarskih soban. Glede tega bi bilo dogovarjanje v manjšini nujno. S 7. STRANI AH, POMLAD To pa je velika vrzel, ki se kaže potem tudi v političnih odločitvah bralcev. Danes skoraj v enoglasje naravnani slovenski dnevniki žal ne nudijo bralcem osnovne politične kulture, pa tudi objektivne informacije in pluralizma idej, ki bi ga naša družba pričakovala. In vse to se tudi daljnoročno negativno obrestuje. Bližnja prihodnost bo gotovo pokazala, kakšen bo razvoj dogodkov. Prišlo bo do nove vlade in verjetno tudi koalicije, ki bo v naslednjem mandatnem obdobju vladala republiki Sloveniji. Vsekakor pa bodo morale tudi sedaj opozicijske pomladne stranke bolje organizirati svoje vrste in poživiti politično delovanje ter v večji slogi nastopati za boljšo bodočnost Slovenije. JOŽE HORVAT Ob tem, da ste prejeli nagrado, poimenovano po uglednem, pred desetimi leti umrlem slovenskem pisatelju Marjanu Rožancu, je zdaj tu, se mi zdi, še eno zadovoljstvo: nagrajena knjiga je razprodana. Četudi gre za naklado 1000 izvodov, pa je to za slovenske razmere razveseljiv dogodek. Bralci torej čutijo potrebo po branju, kakršna je vaša zbirka esejev? V življenju je veliko presenečenj. Najprej je bilo presenečenje nagrada, ki seje nisem nadejal in sem je bil tudi zato zelo vesel. Vesel iz več razlogov, a glavni je ta, ker ima ime Marjana Rožanca, ki je bil moj prijatelj in vzornik, pa tudi zato, ker sem se znašel v družbi literatov, saj sem si že od mladostnih leti želel biti tudi pisatelj, a me je življenje potem peljalo drugam, v študij filozofije in teologije. Novo presenečenje pa je, da je knjiga razprodana. Ko sem pomislil, zakaj, se mi je zdelo, da zato, ker v tem trenutku stopa v prostor, ki je nasičen s polemikami in različnimi nasprotji in so si ljudje očitno zaželeli branje, ki bi pozitivno izhajalo iz življenja samega in govorilo o veselju in radosti, živeti prijateljska razmerja, kar človeka pelje onkraj njega samega in mu zbudi hrepenenje, s čimer premaguje tudi stiske in trpljenje. To pomeni, da eseji želijo govoriti o človekovi eksistenci, toda odprto, dialoško; s tem odgovarjajo na potrebo današnjega trenutka, ki ga občuti tudi slovenski človek, razumnik. Eseji sicer niso ravno lahko branje, zahtevajo soustvarjanje, toda želja po ustvarjalnosti, kar pomeni poe-sis, je tudi na našem slovenskem obzorju. Slovenska javnost je danes polna polemičnih spopadov in ostrih idejnih soočenj. Ali tudi sami čutite prevlado te hrupne javnosti in se zato toliko raje umikate v drugačno, mirnejšo refleksijo? Človek je tudi družbeno bitje in kot tak čuti odgovornost do družbe, v kateri živi. Toda dejstvo je, da je tudi osebnostno, eksistencialno bitje, se pravi, da se želi srečati s samim seboj in z drugim v neki globini. Ali, če vzamem primero iz zgodovine filozofije: dolgo smo menili, da po Aristotelu človek doseže svoj višek ali zrelost, ko postane politično bitje. Toda če se z njegovimi besedili seznanimo pobliže, uvidimo, da višek in pravo polnost človeškosti, kot je zapisano v njegovi Ni-komahovi etiki, vidi v zastonjskem ali podarjenem prijateljstvu. Danes se zdi, da v prej omenjeni javnosti skoraj ne srečamo več vrednot, ki so tri osrednja tematska jedra vaše knjige: ljubezen, etika, lepota. O odsotnosti vsaj nekaterih izmed njih so nekateri literati govorili že zdavnaj, v sedanjem času pa gredo še naprej in menijo, da se bo pač "treba navaditi živeti brez ljubezni" (Tišina). So to pojavi nihilizma, o katerem prav tako govorite v knjigi? Mislim, da takšne črne slike v zgodovini civilizacije niso kaj novega. Mogoče današnji čas želi biti nekaj posebnega in je narcisoidno zaverovan vase, in edina stvar, ki jo v poveličuje v sebi, je lastna tragičnost in odsotnost ljubezni. Toda če pogledamo svetovno literaturo, je občutek ničevosti, spoznanja, da ni več nikogar, ki bi bil pošten, da ni več prijateljstva - to občutje eksistencialne zapuščenosti, zaradi katere nima več smisla živeti - vse to najdemo že v Svetem pismu, kjer psalmist toži, da poštenega človeka ni nikjer več. Ta občutek je torej globoka eksistencialna drža, toda ravno iz te zapuščenosti vznikne upanje, zlasti še takrat, ko se človek odpre drugemu. To srečamo pri psalmistu, ki se najprej huduje na svoj položaj, a potem vseeno uvidi, da je nad njim tisti, ki ga on sam ne vidi, in ga vseeno povsod spremlja. Ta črni pol poezije, proze in dramatike je danes viden v svetovni in tudi slovenski literaturi; drugi je tisti, kjer - kot sem zapisal v knjigi -tudi v mlakužah rastejo lokvanji in se torej tam, kjer ne bi pričakovali, pojavi iskra novega, lepega. Ta pol v literaturi in umetnosti verjetno ni bil toliko prisoten, skušam pa ga tudi sam predstaviti. Zdi pa se mi, da ga v nekaterih delih naše literature lahko zasledimo, pri čemer mislim na Draga lančarja, l