M eteIko V slovenskem slovstvu. 7. Dobrovsky, rcs začetnik boljega jezikoslovstva slovanskega, je I. 1809 pervič in I. 1819 drugič dal na svetlo svojo izverslno slovnico »Lehrgebaude der bdhmischen Sprache" (8. XX. 326). Spremenil je bil nekoliko česki pravopis, lotiti pa se vseslovanskega si ni l)obrovsky ni Kopitar ne derzne. Metelko skuša tedaj po cirilici za slovenski jezik napraviti priuierne čerke. Vddi ga vzlasti polglasnik, in zgodaj je mdgel kako poskušnjo na Dunaj poslati Kopitarju, ker mu le-ta v dopisu z Dunaja 9. jan. 1821 graja za polglasnik nasvelovano znamnje — « —, ktero se mu zdi, kakor pravi, ,,hoedus inter oves". Kakor na Kranjskem Metelko, je snoval to misel na Stajarskem duhovnik Peter Dainko, kteri je v Radgoni I. 1822 spisal in v Gradcu 1. 1824 na svetlo dal slovnico ,,Lebrbucb der Windischen Sprache" (8. 344). Prenaredil je bohoričico — s, sh, f, fh, z, zh, — nekoliko po cirilskih pravilih, pa nič kaj lepo. Razun teh je rabil e za e, in y za ii. Pisal je v tej novi abecedi — Dajnčici — nckaj knjig sam, pridobii si nekoliko družnikov, pa le malo, in ni bilo brati, da bi se bili o njej kaj bolj prepirali, ter je skoro potihnila. Med tem pa je Metelko po cirilici za slovenščino zloži! abecedo latinsko, ter po Dobrovskega slovnici spisal posebno za jezik slovenski: aj Lehrgebaude derSlovvenisohenSpracheim Kiinigreiche IIIyrien und in den benachbartenProvinzen. Laibach. Bger. 1825. XXXVI. 8°. 296. Pervi, ki je po Dobrovskitovem nauku spisal slovnico druzega jezika slovanskega, je bil A. Jaroslav Puchmayer, kteri je sostavil svoj ,,Lehrgeb;iude der Russischen Sprache" (Prag 1820. XLI. 8°. 288), in koj drugi je bil x\lp(elko, kteri jo je zložil za jezik slovenski. Pozneje je spisal V. Hanka poljsko (I. 1839) in J. P. Jordan scrbsko za severne ali Iužiške Serbe (1. 1841), pa že nekoliko drugače. — Slovenci so bili pervi, ki so veseli pozdravili Dobrov- skega Slavina pa Slovanko; in Slovenci so bili med pervimi, ki so po njegovi izverstni česki dobili izverstno slovnico slovensko. Dasi po česki podobi — je slovnica ta vendar izvirna, Metelkovo pervo, pa tudi naj slavniše dclo. Res je, kar ime pravi, poslopje (Lehrgebaude), po kterem se je treba dolgo sprehajali in bistro ogledovati, da se človek soznani z njim do dobrega. Bil sem v četertem gimnazijskem razredu, ko sem si jo omislil. Dostikrat sem jo potem pregledoval, preiskoval, tudi zvesto prebiral, a smem reči, da še vedno v nji dobim kaj novega pa dobrega. Kar so tu in tam razlagali in razpisovali jezikoslovci pozneje, to ima sim ter tje povedano že Metelko ob kratkem, v jedru ali v osnovi, in še tiči v njej marsiktero dobro, doslej ncizluščeno zerno. Da je slovenski jezik v besedi in pisavi tako čist, pravilen in dosleden, veliko bolj od drugih slovanskih, bvalaza to gre naj več Metelčici. Dobrovsky je vsem Slovanom, Metelko posebej Slovencem pervi razredil glagol v znanih šest verst. Kolika dobrota je že to! — Ločiti se ima vendar slovnica sama. na sebi in oblika njena ali čerkopis. Cerka je sicer umerla, duli jezikov pa, ki ga uči slovnica, ostane dokler živi narod ter govori jezik slovenski. Po tej knjigi je woče perve in naj bolj čislane slovnice" postal tudi ,,oče sedanjih slovniško izobraženih Slovencev". — Brez Metelkove slovnice in Metelkovega učenja, pravi Jeran v ,,Zg. Danici" 1. 1861, bi slovenščina menda nikoli ne bila dosegla tolike čistosti in popolnosti. Vse, kar je pozneje slovniškega pisanja, ima Metelkovo slovnico za podstavo, in kdor koli se je želel dopolno izučiti slovenščine, se je mogel lotiti tudi Metelčice. — In res je tudi, kar piše Levstik v BNovicaha 1. 1862, da se je od 1.1825 mnogo popravil naš književni jezik, ali vendar izmed vseh slovnic, kolikor nam je od tedaj spisanih, nobena Metelčice ni dosegla, nikar že presegla. — Prav tako je pisal sedanji pervi slovničar Janežič že 1. 1854 v svojem ,,PregIedu slovenskega slovstva* (str. 143): nZnied vsih slovnic, ki so bile pred njo in za njo spisane, se nam svetli kot edino neprecenljiv biser, njena krepost ostane stanovitna. Vsi poznejši slovničarji so skoziinskozi dobili luč od njenega Ieska, in njihove slovnice so le izsnutki iz tega v resnici mojstrovsko izdelanega poslopja, ali pa so spisane za posamezne stranke, ki so jih naši časi zbudili. Ta slovnica ima lasten čerkopis, ki pa ni nikdar splošne veljavnosti dosegel . . . Slovnica je skoz in skoz z globoko preniišljenostjo sostavljena; zatorej se je je pa tudi težko iznčiH. XTaslednjič vendar poda sladek vžitek poterpežljivemu bravcu; golo\o bo njegov jezik čist, gladek in Iahkorazumljiv, kar se mora od vseh spisov, ki so po pravilih te slovnice spisani bili, očitno izreči". Ker slovnice ne mislim posebej popisovati, naj povem le sploli, da ima v predgovoru nekoliko o Slovanih in Slovencih po Dobrovskitu in Kopitarju; I. brizinski spominek ,,Glagolite po nas redka slovesa" v pervotni obliki, v metelčici in latinski prestavi; slovanske narečja po Dobrovskega razredbi; kranjsko slovstvo ob kratkem, kranjske slovnice bolj na tanko, ter vzrok knjigi sanii in nje obliki. V slovnici razlaga najprej čerke in njih glasove, kako se strinjajo in spreminjajo, ter naglašujejo. Prav dober in koristen je nauk, kako se besede skladajo, po pervotnih glasnikih in zlogih v treh redovih, kar namestuje nekaki slovar, kako se obrazijo po končnicah in sostavljajo po predlogih. Umetno je oblikoslovje ali nauk, kako se sklanjajo in spregajo besede, in skladnja z mnogoterimi zgledi. Po tem kaže, kako naj se prav slovenijo nemški izreki in pregovori, ima nekoliko slovenskih, in naposled nektere Eaopove basni. Ker je bila slovnica ta že poprej napovedana, se ve, da so je težko pričakovali iskreni pisatelji slovenski in slovanski, in res mikavno je brati, kako so jo sprejeli terpresojevali na pr. Slomšek, Jarnik, vzlasti Dobrovsky, Kopitar, Safafik in drugi slovanski veljaki.