Ofosee-: Skrb za plemene moške živali. - Kako obdelovati domače trte, da se jih ne loti trtna uš. — Predenica na detelji. — Nekaj besed o želji. - Pridelovanje ruskega lanu. — Razne reči. — Vprašanja in odgovori. - Gospodarske novice. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Tržne cene. — Inserati.
Skrb za plemene moške živali.
Zelo je napačno moške plemene živali slabo krmiti ali jih celo pustiti stradati, ker s tem izgube plemensko moč. Prav taka je pa napaka, ako jih pitamo, pa ne pravilno krmimo. Debele, tolste živali se polenijo, izgube iskrost in postanejo jalove. Lahka in primerno sestavljena krma, ki pospešuje menjavo snovi ter ohranijo žival pri moči, je najboljša. Glede množice krme držati se je pravila, da je žival toliko dobiva, kolikor je potrebuje, da ostane životna, ne da bi se debelila. Zmes od ovsa, reza-nice in dobrega travniškega sena je najboljša krma za žrebce, bike in ovne. Po leti je dajati bikom in ovnom tudi zelene krme, a zgoli take pa	Podoba 4.
tudi ne. Soli pa celo
ne smeš zabiti dajati bikom in ovnom. Slabi nasledki nepravilnega krmljenja se pa še pomnože, ako se moške plemene : živali ne pregibljejo na planem. Žal, da je pri nas navada, ( da imajo bike neprenehoma privezane v hlevu in mer-j jasce zaprte po temnih svinjakih ter jih le tedaj puščajo i na dan, kadar plemenijo. Vse pregibanje teh živali je ■s vstajanje in poleganje ter prežvekovanje in dihanje.
Potem se pa čudimo, če se krave ali svinje nečejo plemeniti! Čudno bi bilo, če bi bilo drugače, kajti take živali, če jih tudi pravilno krmimo, postanejo debele in trebušnate, meso postane tanko in mehko, dihanje slabotno, in vsa plemenska moč ter iskrost jih zapustita. Najboljše plemene živali mine ob takem ravnanji volja
za plemenitev, in oplo-j en j e pogostokrat ali popolnomaiz-ostane. Mladiči takih živali so slabotni in ozkih prsi. Lepe mladiče vzredimo le od krepkih in zdravih živali. Ako hočemo moški živali sposobnost za plemenjenje ohraniti, skrbeti moramo, da se zadosti pregiblje zunaj na planem, naj si bodi žrebec ali bik, ali merjasec. Sedaj pa hočemo posebno popisati, kako je ravnati z biki. Kjer ni za bika paše ali primernega kraja, koder bi se prosto pregibal, tam naj opravlja vprežen s kako starejšo, močno kravo ali z volom manjša dela, kakor na pr. dovaža naj zeleno krmo, gnojnico itd. Vpregati pa ga ni težavno, ako ga zgodaj in z razumom privadimo in če mu vtaknemo v gobec obroček. Nedavno nam se je oporekalo, da bi bilo to mogoče, zato danes zopet govorimo o tej reči.
METOVALEC.
linstrovan gospodarski list s prilogo Jrtnar".
Uradno glasilo
kr. kmetijske družbe »Sf vojvodine kranjske.
-----
Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik.
»Kmetovalec- izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stoji s prilogo vred 2 gld., za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto. — Udje c. kr. kmetijsko družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila) zaračunjajo se po nastopni ceni: Inserat na celi strani 16 gld., na strani 8 gld., na •/« strani 5 gld. in na '/« strani 3 gld. Pri večih naročilih velik rabat.. Družabnikom izdatno ceneje.
Vsa pisma, naročila in reklamacije pošiljati je c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 5.
Ako denemo biku v nos obroček in ga potem prvi teden prepeljavata vsak dan dva moža, na vsaki strani po eden z napeto vrvjo, ki je privezana za obroček, uvidi bik svojo onemoglost in se uda. Ako ga pa pelje le eden za tako vrvjo, gre, če postane divji, proti svojemu sprevodniku, tedaj pa obroček nič ne pomaga, in bik spozna svojo moč Če je bik divji in če tudi pozna moč obročka, služi vender le tedaj obroček, ako ga en sam možak pelje na palici, ki ima na konci zapono (karabinar) za-takneno v obroček.
Pri nas seveda ni navada," bike na sprehod goniti ali jih vpregati, zato se naša priporočila mnogim zde neizpeljiva, a vzamejo naj si za vzgled druge dežele z enakimi razmerami, ki pa imajo vzgledno živinorejo. Tam ima vsak bik obroček v nosu in se pregiblje prosto vsak dan po določenem in ograjenem prostoru, ali ga pa vpre-gajo. Po planinskih deželah na pr. v Švici to res ni v navadi, a tam pa gre bik s celo čredo vsak dan na pašo, kar je seveda še najboljše, ake je to mogoče. Podoba 4. nam kaže v voz vprežena dva holandska bika, kakor je to običajno na severno-nemški grajščini Tapiau. Tam zvažajo vso zeleno krmo le biki, po zimi pa pelje vsak par po enkrat na dan gnojnico na senožeti. Po teh krajih so izkušali, da je biku prej ko mogoče dati obroček v nos in da jih je pričeti najkasneje s poldrugim letom učiti voziti.
Obroček se vtakne v hripelj, ki loči nosnici, in sicer pod nosnim hrustancem. Ako se primeš sam za svoj hripelj, vidiš, da je spodaj debel, pod hrustancem
pa tanek. Tako je tudi pri biku, in v ta tanki del vtakni obroček. Obročkov imamo dve vrsti, in sicer, kakeršne kažeta podobi 5. in 6. Pri obročku pod. 5. sname se vijak in se odpre kakor obroček podobe 6. Ostri konec se vbode v hripelj, obroček potegne skozi njega, z vijakom zapre, in potem vijak odlomi. Obroček podobe 6. je pa z vzmetjo zaprt. Vzmet h se dvigne, obroček se odpre, in konec c se porine skozi hripelj. Obroček se potem zapre in vzmet se zaskoči. C. kr. kmetijska družba v Ljubljani prodaja obročke z vijakom (podoba 5.) po 5 0 k r. in z vzmetjo (podoba 6.) po 60 kr. s poštnino vred.
Podoba 5.
Podoba 6.
Kako obdelovati domače trte, da se jih ne loti trtna uš.*)
Predlansko leto me je povabil neki posestnik pri Zagrebu, da si ogledam dne 15. avgusta njegov vinograd, katerega je ubranil trtni uši.
S čim je dotičnik svoj vinograd ubranil, ni bilo povedano. Potrebno je bilo torej to skrivnost raz mišlje vati, kar sem tudi storil, in v nastopnem objavljam sad svojega razmišljevanja.
Kako naj se torej ušem zabrani, da trt ne uničijo? To se doseže na nastopni način: Vzemi svišča (sipe) ali katerega drugega prav finega peska ter primešaj na dva
*) Ta članek smo prejeli od veščega dolenjskega vinščaka s prošnjo, da ga prijavimo. Ako ravno se ne strinjamo z vsem, priobčili smo vender članek, ker škoditi ne more, če kedo zvrši te poskuse.
dela svišča en del zmletega navadnega žvepla (žvepleni cvet je predrag) in en del presejanega lesnega pepela, ki pa ne sme biti izlužen (izkuhan). Sedaj odgrebi zemljo okoli trte kakih 8 centimetrov na globoko in ravno to- • liko na široko, osnaži trto in napolni nastalo jamico z gori navedeno zmesjo, katero dobro pritisni k trti.
Svišč mora biti dober kremenski pesek brez primešane ilovice in apnenika, zato da se, kadar ga dež zmoči, ne sprime ter ostane sipčen. Le sipčen pesek zabrani uši priti ob trti doli do korenin.
Dobro bi tudi bilo trto, predno se naspe okoli nje ta zmes, obdrgniti po odgrebenem delu s samo žvepleno moko.
Zakaj naj rabi poleg svišča tudi žveplo? Hermann Gothe, docent za vinstvo na Dunajski visoki šoli za kmetijstvo, piše, da v okolici Tržaški, Goriški, Tridentski, koder še sedaj trte zaradi plesnobe žvepjajo, še vedno ni trtne uši. Kakor kaže, je žveplo uš' zoprno. Jaz svetujem rabiti žveplo v koscih, ker ima tako več arzenika v sebi nego žvepleni cvet, in je tudi cenejše. Arzenik pa naredi žveplo še bolj zoprno vsem mrčesom.
Ako zabranimo ušem do korenin, zmaga je naša, to seveda v vinogradu, o katerem smo prepričani, da ni še trtne uši v njem. Zakaj? Trtna uš pride na trojen način h koreninam. Uš se nahaja v vinogradu v raznih oblikah. Krilata uš od meseca avgusta do oktobra, ki zalega jajca na spodnje plati listja. Iz teh jajec izvale se jeseni samci in samice, ki nimajo ne kril, ne ustnih organov ter zaležejo na starejše trtne dele jajca. Iz teh jajec, katera imenujemo zimska jajca, izležejo se pomladi sicer nekrilate, a drugače dobro razvite uši. ki zlezejo na korenine ter se tam kot prave trtne uši hitro razmnože. Po leti izlezejo nekatere uši iz zemlje, preleve se ter postanejo krilate.
Drugo pot popisuje Gothe, ki pravi, da gredo uši pod zemljo od ene korenine na drugo. Tretjo pot tudi popisuje ter trdi, da vse one uši, ki so vinograd uže uničile, izlezejo iz zemlje ter instinktivno potujejo, in sicer po noči v drug še zdrav vinograd, koder zopet ob trtah zlezejo v zemljo.
Proti prvemu in drugemu načinu potovanja naperjena je naša zmes, in ž njo se lahko vsak vinograd ohrani.
Z3 večo varnost bilo bi pa še to le priporočati:
1.)	Precej po trgatvi obreži trte ter osnaži lubad.
2.)	Vse odpadke in odrezke ter listje požgi v vinogradu na mestu, da ž njimi pogonobiš kolikor mogoče
.veliko zimskih jajec.
3.)	Vse trte namaži jeseni z beležem od apna in krvi. S tem se naredi gladka lubad, ki ni skrivališče raznim mrčesom.
Ako bi se vsi vinogradniki za to delo odločili in več let tako ravnali, prepričan sem. da bi trtna uš izginila, ker s tem bi jej onemogočili nadzemeljsko življenje.
Posestnikom okuženih vinogradov podal bi rad še ta le svet veščaka H. Gotheja: Kdor hoče svoj opusto-šeni vinograd zasaditi z ameriškimi trtami, naj pomisli, da so Američanke bolj izbirčljive glede tal, lege, podnebja i. t. d., nego naše domače trte. Zaradi tega je boljše poprej, predno hočemo narediti velik vinograd, da si priskrbimo od vsake vrste ameriških trt, ki so stanovitne zoper trtno uš, nekaj reznikov. S temi rezniki počepi v vinogradu domače trte, in sicer v sklad ter 1 čevelj globoko pod zemljo. Cepičem moraš seveda imena omisliti, to pa, če jim privežeš tablice od svinčene pločevine, na kateri je zapisano ime. Vsako trto lahko po-žlahtniš z dvema cepičema. Po dovršeni cepitvi prispi
zemlje okoli domače trte. Gijthe trdi, da se v tej globo-čini skoraj vsi cepiči primejo, vsi pa da ne uspevajo. Tistim, ki uspevajo, prijajo zemlja, lega in podnebje tega vinograda. Od teh potem vzemi reznike in ž njimi posadi ves vinograd. Američanke pa sadi najmanj po 1 meter narazen ter jih potem počepi z domačimi. Američanke potrebujejo mnogo in dobrega gnoja. Namesto svinčenih znamenj priporočam lepenkaste (Pappendeckel), na koje zapiši ime, potem jih pa namoči v firneži iz lanenega olja ter jih posuši. Take znamke trajajo tudi pod zemljo več let, in pisava ostane vidna. *
Predenica na detelji.
S člankom „Kmetovalci, odprite oči!" ste res pravo pogodili, ker predenica je postala veliko zlo kmetovalcu, česar je pa sam največ kriv. In kaj pa tudi posameznik opravi, bodisi še tako skrben, ako se njegovi sosedje nič ne zmenijo ter puste predenico, da veselo raste, cvete in se plodi. .Marsikatero pokošeno deteljišče sem videl lansko leto, predenica pa se je še vedno veselo šepirila tu in tam po njih. Gotovo so se jej bali kaj žalega storiti. In tako se godi vse vprek, ko imamo vender deželni zakon, ki veleva predenico zatirati. Zakoni so res dobri, a kaj hasnijo, če jih nihče ne zvršuje. V odborovi seji Sentrupertske občine so sklenili, letos pregledati vse njive ter kaznovati vsakega posestnika, ki ne bode pre-denice pokončal v treh dneh po tem ogledu. Vsak odbornik bode moral hoditi en dan ogledovat. Ako bi vse občine tako ravnale, kmalu bi se iznebili nadležne in zelo škodljive predenice na Kranjskem zlasti sedaj, ko prodaja kmetijska družba zanesljivo čisto seme.
Naposled hočem še omeniti, da je po moji izkušnji najbolj zanesljivo sredstvo zoper predenico železni vitrijol. Vzemi en kilo tega vitrijola, raztopi ga v 13 litrih vode in s to raztopino poškropi, koder raste predenica ter še kakih 30 centimetrov na okoli. Predenica počrni in pogine, detelji pa nič ne škodi. Seveda je treba tako večkrat narediti.	Anton grof Barbo.
Nekaj besed o želji.*) i.
Ker se mi zdi potrebno, podati č. bralcem „ Kmetovalca" nekaj črtic o želji, ki je eden glavnih pridelkov naših kmetov, posebno tod po Posavji in sploh po mnogih krajih na Kranjskem, namenil sem si napisati 'te vrstice; posebno pa še zaradi tega, ker opazil sem tu in tam prav mnogo napak glede pridelovanja semena kakor tudi glede pridelovanja sadik iz semena. Kar bodem priporočal, napisal sem iz svoje izkušnje.
Prav mnogo pogreškov opazujem pri pridelovanji zelnega semena v obče. Velikokrat, in sicer največkrat greše kmetovalci pri pridelovanji semena uže takrat, ko določijo v to potrebne glave. To se stori še v zelniku, ko je še „cel". Ako so najlepše glave uže izbrane in po-rezane, potem je nemogoče najti dobrih „štorov", kakor navadno imenujejo za seme odmenjene glave. Glave, katere so odločene za seme, morajo biti take le: Biti morajo trde, ne podolgaste ali špičaste; štor morajo imeti kratek, močan in raven. Nikdar se ne smejo odbirati za seme glave s krivimi štori ali pa še celo s takimi, ki imajo po več izrastkov, kar sem uže tudi časi videl. Le
i iz dobrih glav bode kaj prida semena, in le iz dobrega semena vzgoje se lepe in močne sadike po pravilih, katere navedem pozneje. Ako bodo semenske glave slabe, še slabše bode potem seme, iz slabega semena pa zopet slabo zelje. Ko so tako odbrane pripravne glave, polože se na kak suh, zračen kraj, kjer naj ostanejo tako dolgo, da ne začne zmrzovati.
Posebno je treba paziti na to, da semenske glave ne zmrznejo, kajti ako glave zmrznejo, začno, kadar se denejo v klet, takoj gniti. In navadno je le malo semena pričakovati od glav, ki. so jeseni zmrznile. Kadar začne jeseni zmrzovati, treba je spraviti glave na kako pripravno mesto, na pr. v klet, kjer je mogoče vedno vse pregledati. Klet, kamor se spravijo čez zimo semenske glave, ne sme biti prevlažna in tudi ne pretemna, kajti j v temi ali v preveliki vlagi začele bi glave gniti, in ne ostalo bi spomladi drugega kot edino le štor, in navadno še štor začne gniti, predno pride čas saditve.
Po nekaterih krajih imajo pa tudi navado, glave odbrane za seme zakopati tako globoko v zemljo, da ne zmrznejo. Vender je prvo navadnejše in sploh tudi pri-pravnejše, kajti glave, ki so shranjene v kleti, lahko vsak čas pregledamo ter otrebimo.
Kadar spomladi sneg skopni in se ni več bati hudega mraza, pripravijo se grede, kakor za drugo zelenjad, samo na to je gledati, da so grede obrnene od vetra in kolikor je mogoče v zatišji; široke naj bodo 1 inj 20 %, tako da se posade na 40% narazen štori. Predno se pa posade, pomočijo se korenine, ki so se močno posušile od jeseni, v tekočino, ki se napravi iz vode in kravjaka. Dobro je, da se v taki namaki puste štori kakega pol dne. Ako s» se ohranile glave še trde, kakeršne so ob umnem ravnanji tudi sploh, prerezati jih je treba nekaj dni po sajenji, a paziti je pri tem delu, da se ne odreže glavna mladika ali srce, kajti, ako se dobro ohrani, dobode se navadno iz glavne mladike ravno toliko semena, kolikor iz vseh stranskih poganjkov. Kadar se glave toliko oprimejo zemlje, da začno zeleneti, treba jih je vse prav dobro okopati, pa kmalu po saditvi, sicer bi se mladike poškodovale. Potem se puste tako dolgo pri miru, da seme dozori. Le plevel se poruje, ako bi se preveč ukoreninil. Rado se pa primeri, da seme, kadar dozori, radi obiskujejo „grilci" in tako store veliko škodo. Treba je torej na to paziti, da se o pravem času napravijo primerna strašila.
Ko je seme popolnoma dozorelo, poreže se in posuši na kaki plahti. Kadar je suho, tedaj se omane ter očisti in spravi na kak suh kraj do spomladi.
II.
Grede za pridelovanje sadik je treba pripraviti že jeseni, vender se to delo lahko opravi tudi še zgodaj spomladi, in sicer takoj, kadar sneg odleze. Pripravijo naj se pa po tem le navodu: Zemlja naj se prekoplje 25 do 30 % gjobobo ter kolikor mogoče očisti plevela. Potem se položi spodaj do 10 cjm debela plast konjskega gnoja, ki se pa mora dobro pohoditi. Na to plast dene se 15 do 20 % na debelo dobre gnojne zemlje. Pognojiti se mora s kurjaki in pepelom. V tako pripravljeno gredo poseje se potem kapus ali zelno seme, in sicer ne pre-gosto. Ako je vreme ugodno, prilezejo v kakih 5 do 8 dneh mlade rastlinice iz zemlje. Naj tu opomnim naše kmetovalce, da ravno tu se največkx-at pregreše, da ne dobodo lepih sadik, čeravno so sejali dobro seme. Videl sem namreč prav mnogokrat tod po Posavji, da pokrijejo grede, kadar vsejejo seme, s slamo ali s smrečjem, tako da, rastejo mlade rastlinice kadar pridejo iz zemlje, v
temi prehitro in narede predolga stebelca ter postanejo
*
nerodne in skrivljene. Pomni naj torej vsakdo, ako ni I prehudega mraza, ni potreba pokrivati gred.
Gledati je torej potreba edino le na to, da se preveč ne vgnezdi škodljivi plevel, in zato treba pogostoma pleti. Mladim rastlinam moramo prilivati, kakor hitro zemlja postane suha. Ne smemo čakati, da bi rastlinice začele uže veniti. Posebno mlade rastlinice morajo imeti dovolj vlage. Ako nastane suša, moramo seveda škropiti le zvečer, ker čez noč ima voda dovolj časa, da se raz-leze po zemlji. Zjutranje polivanje je slabše, ker solnce kmalu prisije in tako zelo zemljo ogreva, da voda zopet izpuhti, ne da bi rastlinam mnogo koristila. Pri pekočem solnci pa pomaka več škoduje, nego koristi. Voda za polivanje se ne sme jemati iz vodnjakov ali tekočih vod, temuč najboljša voda za vrtno polivanje je deževnica, ne škoduje pa tudi, ako se ji primeša nekoliko gnojnice.
V desetih tednih mlade rastlinice dorastejo, da so za saditev. V debeli, mastni zemlji bode zelje gotovo uspevalo. Tod po Posavji je svet pripraven za pridelovanje" zelja. Nekateri gospodarji sadijo vsako leto po 30 do 40 tisoč sadik. Razume se, da prinaša zelje lepih de-narcev našemu kmetu. S pridelovanjem zelja za prodajo pa ne kaže ukvarjati se po krajih, koder primankuje do- 1 brega gnoja. Zato je zopet le po okolicah mestnih mogoče pridelovati mnogo zelja, koder je lahko dobiti veliko straniškega gnoja, nerazkrojen hlevski gnoj ne ugaja zelju.
III.
Zemlja mora biti za zelje prav dobro zrahljana, zato je svetovati, da se prvikrat zelnik še pred zimo prav globoko preorje. Spomladi se vreže druga brazda, in pred sajenjem se zopet zemlja z brano prerahlja in poravna. Kadar se v drugo preorje, gnoji se tudi z dobro raz-krojenim svinjskim gnojem. Kmalu potem, ko smo presadili sadike po kakem dežji, moramo jih skrbno okopati. Le s pridnim okopavanjem in z neprestano pletvijo bodemo pospeševali rast zelje. Ko so se rastline uže dobro okrepile, morajo se osuti. Naj tu omenim nekega orodja,
Podoba 7.
katerega so se poprijeli naši Posavci za osipanje, to je osipalnik. Kdor pa hoče rabiti osipalnik, saditi mora zelje le na ozke kraje, da je mogoče potem osipati z osipalnikom. To orodje je vsega priporočila vredno, kajti z osipalnikom opravita eden delavec in konj toliko v eni uri, kolikor okopljejo štirje delavci z motiko v enem dnevi. Vsakteri kmetovalec, ki sadi mnogo zelja, omisli naj si osipalnik, katerega mu lahko naredi vsak količkaj umen kolar. Podoba 7. kaže tak osipalnik. *)
Tako sem površno poskusil opisati pridelovanje zelja. Sedaj nastane še vprašanje, kje dobiti pravega, dobrega in kaljivega semena. Pač se dobo zelno seme po prodajalnicah, ali to seme je navadno le slabo.
Tako sem poskusil lansko leto neko seme, katerega sem dobil v neki semenski prodajalnici v Ljubljani, in
*) Izvrstno izdelane osipalnike prodaja Fr. Luttenberger v \Vaizu na Stajarskem, ki nam je tndi drage volje prepustil gorenji lesorez. Cena osipalniku je 10 gld.
sicer za 5, reci pet krajcarjev navadno žlico. Reklo se mi je, da je došlo s Češkega. Pa kakšno je bilo to zelje! Najbrže mu ni ugajalo podnebje, kajti naredilo je le slabe sadike in jako revne glave, katere nikakor niso bile za kupčijo. Barvo je imelo to zelje sivo, bilo je precej trše od domačega ter imelo neprijetne vijoličaste žile po perji. Tako se me ni posrečilo to, kakor že tudi prej ne marsikatero poskušeno tujezemsko seme. Kolikor je meni znano, prideluje se za naše kraje najboljše zelno seme v gorenjim Kašlji, od tod tudi ime Kašeljsko zelje. To zelje nareja lepe, debele, okrogle glave. Gospodarji s Posavja si priskrbujejo le Kašeljsko zeljno seme. Ako bi želel kdo izmed č. čitateljev „Kmetovalčevih" vpeljati v svoje gospodarstvo to zelje, ali morebiti narediti samo po skušnjo, pripravljen sem mu postreči takoj z dobrim semenom. Kdor si ga torej želi, obrne naj se do Ig. Mer-cine v Smartinu ob Savi št. 6, pošta Ljubljana, pa takoj, dokler ga je še lahko dobiti.	„Krivcev".
Pridelovanje ruskega lanu.
Ako hočemo, da nam ruski lan lepo raste ter tudi lepo dozori, treba, da že jeseni njivo odberemo in jo pripravljamo. Odbrati pa nam je njivo, na kateri se, ako jo globoko orjemo, nekoliko surove ilovice razorava. Biti mora zatorej v precej vlažnem kraji, vender voda ne sme nastopati na njo. Ruski lan ne mara suhe peščene ter tudi ne dobre in debele vrtne zemlje. Sicer nam v taki zemlji prav lepo ozeleni ter tudi nekaj časa lepo raste, predno pa prične cvesti, jame se tudi sušiti, ker postane rejnat.
Njivo, katero smo za lan odbrali, pognojimo takoj, ko smo poželi, kar je na njej raslo. Lahko je rženo, pše-nično ali zgodnjega ovsa strnišče. Pognojimo dobro, tako kakor repi, in takoj podorjimo' gnoj; orjimo globoko ter potem z repo obsejmo. Ker repo okopavamo, čisti se njiva plevela ter zemlja rahlja. Kadar repo porujemo, je najboljše, da takoj zopet napeljemo gnoja na njivo ter jo tako kakor prej dobro pognojimo in potem prav globoko preorjemo. Taka naj ostane čez zimo. Spomladi pa, takoj ko se drobni plevel po njivi prikaže, prekopljimo njivo globoko skozi vso brazdo. Prekopavajmo pa ob suhem, solnčnem vremenu, da se bolj plevel posuši. Kadar njivo prekopljemo, pustimo jo zopet kakih štirinajst dni na miru in potem jo še jedenkrat globoko prekopljimo. Koder orjo na ozke kraje ali lehe, gledati morajo pri prekopavanji na to, da se kolikor mogoče razori zasip-ljejo, da potem čez vso njivo raste enako velik lan. Če ni njiva že jeseni za lan pognojena in preorana, pognojimo jo vsaj zgodaj spomladi, pa le z uležanim gnojem, ter jo preorjimo, hitro ko je zemlja toliko tala in suha, da jo lahko orjemo. Preorjimo jo tudi globoko ter jo potem prekopavajmo tako, kakor je bilo že povedano.
Sredi meseca aprila vsejmo lan. Pri setvi nam je paziti, da je lepo vreme ter da ostane tako toliko časa, da lan ozeleni, kajti zelo je škodljivo, če ga kmalu potem, ko smo ga vsejali, zatepe huda ploha. Sejmo ga bolj redko nego navadni mali lan, ker če je gosto vsejan, poležejo ga plohe in viharji tako zelo, da ne more popolnoma vstati ter strohni tako, da je le malo ali nič vreden za predivo. Kadar je lan posejan, povlecimo ga z brano prav dobro; najboljše je, če gremo z brano dvakrat po enem mestu, da se prst bolj zrahlja ter lan bolj enakomerno razdeli po zemlji. Ko je povlečeno, potolcimo ali z valjarjem potrimo kepe ter poberimo ves plevel in plevelne koreninice po njivi. Kadar lan ozeleni, prikaže se na-
vadno tudi več ali manj plevela med njim, ki ga pa takoj izplevimo. Kadar je že nekoliko odrastel, očistimo ga še edenkrat plevela. Kadar je uže velik, ne smemo ga pleti, ker vsako odraslo steblo, katero pomečkamo, ne vstane več ter se ne poravna. Kadar je v drugo oplet, pustimo ga toliko časa, da se sezori. Zrel je zadosti, kadar nekoliko porumeni. Tedaj ga porujmo, razgrnimo ga lepo po njivi ter ga enkrat čez kaka dva dni obrnimo, da se lepo osuši. Drugi dan, če je lepo vreme, povežimo ga v snopke ter spravimo domu. Doma mu potolcimo glavice s pripravnimi tolkači, ali ga pa na riliih orifiajmo. Zadnje je boljše, če ga mislimo na travi goditi, ker da se bolj lepo raztegniti. Denimo ga goditi ter glejmo, da se prav ogodi.
Če vse tako storimo, dobimo ob kolikaj ugodni letini lepega lanu, in če še prav oteremo, tudi lepega prediva.	A. R.
Razne reči.
— Kako vinu odpraviti zagatnost. Črnemu vinu je za-gatnost potrebna, belega zagatnega vina pa ne maramo. Vender je mnogokrat belo vino zagatno, in sicer zato, ker je predolgo vrelo na tropinah, ali pa sta bila valjarja grozdnega mlina preblizu skupaj, da sta strla tudi grozdne pelke (peške), katere imajo veliko zagatne čreslovne kisline v sebi. Takemu vinu odvzameš zagatnost, ako narediš za vsak hektoliter vina sneg iz dveh do štirih beljakov. Sneg naj bode po em na hladnem toliko časa, da postane ves tekoč. Tekočo beljakovino precedi skozi platno ter jo prav dobro zmešaj z vinom. Čez nekaj dni postane vino motno, nima več zagatnega okusa in slednjič se učisti. Ako je pa vino še vedno zagatno, pri-deni še enkrat beljaka, a pazi, da ne preveč, in ravnaj potem z učiščenim vinom po pravilih umnega kletarstva.
Vprašanja in odgovori.
Drugi odgovor na 22. vprašanje: Priden, zanesljiv in zelo dober sodar je Ivan Tišlar na Vrhniki. M Brilei.
Tretji odgovor na 22. vprašanje: Tu pri nas imamo jako izvrstnega sodarja, ki dela izvrstno hrastovo posodo. Naslov mu je: Franc Kante, sodar v Šmariji pri Ajdovščini.
J. K. v Smariji.
Vprašanje 33. Kje dobim za seme mandljev Z mehko lupino in zanesljivo kaljivih ? (J. L. v Rifenberku na Goriškem).
Odgovor: Iskali smo po vseh cenikih, ki jih imamo, a našli smo, da prodaja raznih mandljevih vrst seme in rastline le tvrdka „Fratelli Maupoil a Dolo, Provincia di Venezia" na Laškem. Posamezne rastline, katere bi Vam bolje priporočali nego seme, stanejo po 75 centesimov.
Vprašanje 34. Kakšno mazilo naj rabim in kje se dobi tako, s katerim se maže konjsko kopito, ako si je konj v kopito kako reč zabodel in se mu potem gnoji? (F. Ž. v M.)
Odgovor: Kolikor bolj ali manj se zabode konju kaka reč v nogo, toliko bolj ali manj šepa konj ter je nevaren vbod, vselej pa je prav zelo opasen, ako se rana ne zdravi pravilno. Ozdravlja pa se vbod tako le: 1.) zabodena reč se ven potegne, 2.) ločeni rog se odreže in 3.) rana od vboda se odpre. Vsa reč pa ni nič kaj priprosta; zato je ne kaže tu popisovati, ker zdraviti more le veščak. Gotovo je v Vaši bližini kje kateri kovač, ki se je izšolal v podkovski šoli v Ljubljani, on Vam bode kmalu pomagal. Samo z mazanjem se pa nič ne da ozdraviti, k« r je neobhodno potrebno rano odpreti in gnoj odpraviti. Priporočamo Vam tudi, ne odlašati zdravljenja, ker je vsako odlašanje silno nevarno.
Vprašanje 35. S čim se preženo govedi uši, katere sem zapazil skoraj pri vsej živini? Ali je kriva krma ali voda, da živina dobi uši? (J. Č. v V.)
Odgovor: Niti eno niti drugo ni vzrok, da živina dobi uši, ampak nesnaga v hlevu in slabo snaženje govedi. Uši se vselej nalezejo, ker le uš naredi uš, nikdar pa ne voda ali krma. Da bi se katero koli živo bitje naredilo iz česa drugega, nego iz zaploda po tistem bitji samem, to je le prazna vera. Nesnažna živina, mršava, slabo krmljena s kislim senom (katero Nemci imenujejo „ušivo seno") naleze uši, katere se zarad nesnage hitro množe. Zdravil proti ušeni je mnogo. Po nekaterih krajih gorenjskih imajo za dobro sredstvo olje od farških kapic. Napačno tudi ni to le: Kuhaj star funt navadnega tobaka v 6 litrih vode kake pol ure, precedi to tekočino in ji prilij 2 litra dobrega žganja. S to tekočino pomoči v^ak dan enkrat govedo, koder se ga uši drže, namreč po glavi, po vratu, po ramah in po hrbtu. Najboljše je to le sredstvo, a se mora pazno rabiti, ker je strupeno: Kupi v lekarni 33/, grama solitrovo-kislega okisa od živega srebra (salpetersaures Quecksilberoxydul), katerega naj ti v lekarni zmešajo s polovico litra vode. Zjutraj prav dobro osnaži govedo, potem je s to tekočino pomoči, a ne preveč, čez dan glej, da se ne liže, in zvečer je pa operi in še enkrat dobro osnaži. Navadno so s tem uši pregnane. Rabite pa eno ali drugo sredstvo, snaženje in dobro krmljenje govedi je prva reč. Opomnimo pa, da dostikrat mislijo, da so uši pregnane, a kmalu se zopet prikažejo, ker v ušivem hlevu traja precej časa, da izgine tudi zadnja uš. Na paši pa živina najpoprej izgubi uši, ker tam sama skrbi za svojo snago.
Vprašanje 36. Kje je dobiti pocinjenega dratu, oziroma takih mrež za ograje, kakeršne se priporočajo v knjigi „Vrtnarstvo" ? (Fr. T. v S. pri Postojini.)
Odgovor: Iz pocinjenega dratu spletene mreže prodajata nastopni tvrdki: Franc Schrockenfuch v Waidhofen a/d Ybs in Ihitter & Schranz na' Dnnaji, Windmfihlgasse 18. Obe tvrdki Vam prav radi postrežeta s ceniki s podobami zastonj.
Vprašanje 37. S čim se staro oguljeno usnje (posebno stari komati) najbolje barva, da dobi prvotno črno barvo. Katera maža je najboljša za tako usnje in kako jo rabiti? Ali je dobro potem z lakom prevleči in s katerim? (Fr. T. v St.)
Odgovor: Da dobi tako usnje svojo prvotno črno barvo, ravnati je tako ž njim, kakor takrat, kadar se prvič barva. Usnje je namreč dobro odrgniti z vodo, v kateri so se kuhale šiške ali še bolje višnjav les (Blauholz). Kadar je usnje to vodo dobro popilo, namaže se z vodo, v kateri je raztopljen železni vitrijol, ali še bolje, s skisanim pivom, v katerem so ležali opilki od kovaškega železa. Pivo v ta namen se tako priredi, da je zmešate z opilki železnimi ter je imate toliko časa na gorkem kraji, da se dobro skisa. Posoda naj bo vedno odprta. Ta tekočina jo toliko boljša, kolikor starejša je. Najboljša maža za usnje je vazelina, ker se ne strdi, ne postane žarka in se ne usmradi. Vsak dober gospodar naj bi mazal vse usnje konjske uprave vsakih 14 dni enkrat z va-zelino. Z neznatnimi stroški se na ta način trpežnost usnja najmanj podvoji. Ako Vam ni do lepote, odsvetujemo Vam usnje z lakom prevleči, ako pa je vender le hočete, poučil Vas bode o tem najbolje kak sedlar.
Vprašanje 38. Konec meseca novembra sem vsejal na dobro pognojeno njivo ječmena, in sicer sem seme, kakor jo tu pri nas na Krasu običajno, podoral. Kmalu po setvi je prišel dež in po dežji zmrzlin. Prešlo je vže tri mesece, in zrnje še zdaj ni vzkalilo. Ali naj čakam južnega vremena, ali naj precej, kadar se zemlja odtali, vnovič sejem? (Fr. S. v T.)
Odgovor: Zavisno je od tega, zakaj ječmen ni iz zemlje prišol. Ako je zrnje vzkalilo, kale pa zmrzlin pomoril, tedaj ne preostaje drugega, nego nova setev. Ako pa zrnje zarad
mraza ui vzkalilo in je še kaljivo, ondo pa je še dobro, in nova i setev je nepotrebna. O vsem tem se prepričate, če zrnje na enem mestu odkopljete in ga preizkusite.
Vprašanje 39. Železnica v Kamnik je dodelana. Ta železnica bode pa imela le tedaj pomen in veliko korist za deželo, ako se bode podaljšala proti Savinjski dolini. Tod pri nas je mnogo lepe živine, veliko lesa, mnogo rud i. t. d., a vse to bi za naše gospodarje dobilo vrednost le tedaj, kadar , se Kamniška železnica podaljša čez Štajarsko mejo. Ali je kaj upanja do tega, in kaj nam je narediti, da se reč pospeši? (Županstvo v Sp.)
Odgovor: Podaljšanje Kamniške železnice je vsakakor velikega pomena in gotovo se bode kedaj zgodilo. Letos prično na Štajarskem graditi železnico iz Celja po Savinjski dolini v Velenje, in Celjski okrajni zastop je zahteval nekaterih sprememb v prvotnem načrtu, in sicer z ozirom na bodočo zvezo s Kamnikom. Iz tega razvidite, da imajo zvezo Kamnika s Celjom na mislih, da se pa reč pospeši, morajo županstva sama tudi kaj ukreniti, in sicer naj vedno pošiljajo peticije za to železnico. Kdor trka, njemu se odpre. S kako majhnim upanjem so Dolenjci desetletja prosili železnice, no sedaj jo dobodo! Zahtevajte pa tudi od svojega poslanca, da se za to reč potegne. Verjemite nam, kadar bodo kmetovalci povsod in splošno toliko pametni, da ne bodo volili za svojega poslanca tistega, katerega jim ta ali ona politična stranka voliti veleva, ampak si bodo izbrali tistega, ki k njim pride in se pouči o njih željah ter je mož, da bode vedel zastopati kmetijske zahteve : potem se bodo kmetijske razmere korenito zboljšale. Naše kmetsko ljudstvo je verno iu narodno, a tako bode le tedaj ostalo, če bode v dobrih gmotnih razmerah, zato je pa sveta dolžnost naših slovenskih poslancev, da se bodo v bodoče za kmetijske razmere bolj btigali, nego so se dosedaj.
Vprašanje 40. Lansko leto sem pridelal mnogo takega fižola in leče, ki ni za kupčijo, zato bi sedaj rad oboje porabil za krmo. Ali je taka krma dobra za konje, zlasti za breje kobile, in kako naj ravnam, ali naj jo pokladam surovo ali kuhano? (J. D. v R.)
Odgovor-. Fižol, leča in tudi grah ter grahora so izvrstna krmila, a ž njimi krmiti je treba znati. Ker si je to sočivje glede krmljenja enako, zato hočemo splošno o njem govoriti. Sočivje živino zelo siti, iu sicer za dolgo časa, daje jej moč in dela krepko meso ter trdo mast ali speli. Sočivje se mora namočeno ali pa kuhano krmiti. Suho in zdrobljeno krmljeno sočivje se v želodci napne, provzročnje klanje, koliko, napenjanje i. t. d. ter zapre včasih prav nevarno čreva. Te lastnosti imata grah in leča še veliko bolj, nego fižol. Ker sočivje daje živini veliko moči, zato je izvrstno krmilo za težko in dolgo delajoče konje, in sicer za težke konje, ki veliko težo počasi vlečejo. Za konje, ki veliko mirujejo in zlasti za žlahtne konje, pa je sočivje pretežko. Sicer pa tudi težkim konjem ni dati več sočivja, nego le četrtino ali tretjino tistega, kar konji za zobanje dobe. Žrebeta težkih konj, katera prav hitro rasto pa ne delajo tudi primernega života, popravijo se najbolje s ližolom, katerega se jim daje 2 do 4 funte na dan. Ravno toliko fižola naj tudi dobivajo na dan žrebci, kadar skačejo, ker ližol jih dela iskre ter posebno plodne. Nikakor pa ni krmiti s sočivje m brejih kobil! Fižol iu lečo za krmljenje konj je najbolje 24 ur namakati, in sicer za vsakih 6 funtov je potrebno 5 litrov vide. Goveji živini in prašičem se pa sočivje skuha. Voda za namakanje ali kuhanje fižola mora biti mehka; najboljša je deževnica, Trda voda ližol počasi zmehča in naredi v njem spojine, katere žival težko pre-bavlja.
Vprašanje 41. Imamo po ceveh napeljano vodo in sredi vasi korito. Tu sem hodimo po vodo za domačo rabo in gonimo živine napajat. Ker je pa to korito tako rekoč vaško stranišče, kamor prihaja vsa nesnaga od perila itd., mislim,
da je taka voda zelo Škodljiva živini, zato prosim sveta v cenjenem Vašem listu, kaka bi bila pomoč proti taki nesnagi ? (L. D. v P.)
Odgovor: Da je taka pitna voda, v katero prihaja polno nesnage, nezdrava živini, temu noben pameten človek ne more oporekati. Pomoči, da se taka voda ohrani čista, pa menda ni težko najti: Žnpanstvo naj prepove prati in nesnago delati v koritu ter naj to svojo prepoved strogo zvršuje. Seveda bode županstvo proti „pogumnm Groreujkam" komaj i uelo toliko poguma, da bi izdalo tako prepoved. Morda Vam to le sredstvo tudi nekoliko pomore: Koritu se naredi pri eni strani čep (kakor je po mnogih krajih navada), in kadar je potrebno, pa se voda iz korita izpusti ter korito dobro osnaži. Kadar gre Vaša goved na vodo, lahko Vaš pastir sam to naredi, za druge se pa ne brigajte, kajti komur je kaj do zdrave govedi, on Vas bode posnemal, drugim pa ni svetovati in zatorej tudi ne pomagati.
Vprašanje 42. Imam kokoš, ki je zelo pridna ter znese veliko jajec. Vsako jajce ima pa zelo krvav rumenjak. Kaj je temu vzrok? (J. K. v S. na Primorskem.)
Odgovor: Jajce ima v rumenjaku barvilo, ki je pri raznih kokoših različno, in sicer svetlo ali temno oranžno, včasih celo močno rdeče, kakor pri Vaši kokoši. To barvilo je za-visno od krme in pa od kokoši same. Nekatere kokoši ležejo jajca z rdečim rumenjakom, krmite jih s to ali ono rečjo. Tako je tudi skoraj gotovo z Vašo. Izkušnja uči. da piščeta, iz-valjena iz jajec take kokoši, neso pozneje navadno, če tudi ne vedno, taka jajca.
Vprašanje. 43. Ker nima žito nobene veljave več in ga zato hočem pridelovati le toliko, kolikor ga je za dom potrebno, prideloval bodem raje krmske rastline, in zato prosim odgovora, katere krmske rastline bi bile najboljše za moj bolj ilovnati in proti poldnevi obrneni svet? (J. B. na K.)
Odgovor: Na kratko je težko odgovoriti na Vaše vprašanje, ker bi morali poznati Vaše razmere, velikost posestva itd. Za svežo, zeleno krmo je najboljša turščica in razne detelje, kakor štajarska ali lucerna. Za svežo krmo, ki se hrani čez zimo, je krompir, repa, pesa itd. Za pridelovanje suhe klaje, t. j. sena, so razne trave, detelja itd. Posebno veliko zelene sveže krme se pridela, če se seje žito pomešano z grahoro. Pri nas je najvažnejša krmska rastlina detelja, ker ona služi za svežo krmo, kakor tudi za suho klajo. Za menjavo pridelka na njivi z okopavinami, žitom itd. je najboljša (dveletna) štajarska detelja, ako Vam je pa prav, da ostane detelja več let na njivi, potem je pa najboljša lucerna, ki prav rada uspeva po ilovnatih, solnčnih njivah, zlasti če je zemlja globoka. S pridelovanjem krme boste redili več živine, imeli več gnoja, in zemlja bode od leta do leta rodovitnnjša, in za to ni boljše krmske rastline, nego je lucerna, ki vzdrži na njivi od 5 do 20 let in daje obile pridelke.
Vprašanje 44. Imam njivo, ki je opuščena uže kakih 20 let, in sicer zaradi prevelike brežine. Zemlja je globoka prhlica. Sedaj ne raste nič kaj vrednega Na to njivo mislim zmes od trav vsejati. Katere vrste bi na tej zemlji najbolj uspevale? Lega je vzhodna. (T. Z. pri Sv. Gr )
Odgovor: Zemljo bi nam morali bolj natančno popisati, da bi Vam lahko dali določen odgovor. Sicer Vam pa priporočamo pisati trgovcu s semenom gosp. Jos. Lenarčiču na Vrhniki, naj Vam pošlje svoj cenik s podobami, kar bode storil prav rad zastonj. V tem ceniku je pri vsaki travi po-sebe zapisano, za kakšno zemljo je priležna. On Vam bode tudi rad povedal, kako zmes naredite, seveda mu morate prav popisati svojo zemljo.
Vprašanje 45. Pri nas je naredilo mnogo posestnikov preteklo jesen mošt. Večina tega mošta iz tepek se pa noče učistiti. Mošt je še vedno moten, ima pa dober okus, slasten
je in močan. Ali je krivo temu preveč zrelo sadje, ali pa to, kakor ste pisali v odgovoru na lansko 233. vprašanje? Čudno je to, da se je inošt nekaterim ueistil, drugim pa ne, ako-ravno so delali mošt vsi ob tistem času, in njih kleti niso boljše od drugih. Ali je upanje, da se mošt v toplejšem času učisti, ali pa je treba kaj pomoči, in s čim? Ali naj se mošt pretoči, ali naj se v miru pusti? (J. T. v B. na Gorenjskem.)
Odgovor: Res je, da se mošt iz prezrelega sadja bolj nerad čisti, nego iz manj zrelega. V vašem moštu je preveč beljakovin, ki niso še skrknile, in mošt ni še dokipel, zato je še danes moten. Da se je mošt nekaterim gospodarjem vender le učistil, to pa prihaja od tod, ker je njegova sestava drugačna. Kakor je pri moštu od grozdja ene in iste grozdne vrste velika razlika, ki je zavisna od vinogradske lege, tako je tudi mošt iz tepek, katere so rasle na različni zemlji in v različni legi, različen. Priporočamo vam, pustiti mošt sedaj pri miru, pomladi, kadar postane toplo, pa pretočiti ga v snažne in zdrave posode. Pri pretakanji naj pa pride mošt prav zelo v dotiko z zrakom. Da pride mošt zelo v dotiko z zrakom, dobro je, če teče iz pipe skozi kako cedilce v mnogih tankih curkih v spodaj stoječo posodo, ki naj bode kolikor mogoče nizko podstavljena. Tako prezračevanje mošta izvrstno vpliva na zorenje vina. Kmalu po pretakanji bode mošt sicer imel plehek okus, ki se pa bo kmalu izgubil, in pijača bode toliko boljša. Ako se po spomladanjskem pretakanji in kipenji mošt vender ne bode učistil, pišite nam zopet ter pošljite uzoree, in radi Vam bodemo svetovali, kaj je početi. Sicer smo pa prepričani, da se bode mošt pomladi učistil, ako bodete tako ravnali, kakor smo gori zapisali.
Gospodarske novice.
*	t Gospod M. Pire, posestnik, trgovec in obrtnik v Kranji, umrl je 31. januvarija v Kranji. Pokojnik je bil nad 30'let družbeni ud, mnogo časa predsednik kmetijski podružnici v Kranji ter oče „Kmetovalčevega" urednika ter tajnika c. kr. kmetijske' družbe kranjske. — Dne 8. februvarija je pa umrl v Novem Mestu gospod J. Jelovšek vitez pl. Fichtenau, grajščak, c. kr. poštar in dolgoleten zvest član naše družbe. Blag jima spomin !
*	Seja glavnega odbora naše družbe je bila 9. t. m. Pri tej seji je bilo vzprejetih 176 novih udov, ki so se zgla-sili za ude od 3. januvarija do 8. februvarija t. 1. To je največe število udov, kolikeršno se je do sedaj kedaj v kaki seji vzprejelo, in je najboljši dokaz vrlega proevitanja naše družbe.
*	Cešpljevo drevje, pravilno vzgojeno, ima kmetijska družba tudi na ponudbo. To piijavljamo zato, ker mnogi, ki žele takega drevja, ne vedo tega. Tako drevje je seveda boljše in rodnejše nego tisto, ki se vzgoji iz koreninskih izrastkov, češplje so seveda tudi cepljene s cepiči pitanih vrst.
*	Cerkniška podružnica je imela 25. januvarija t. 1. občni >bor, na katerem so izvolili za predsednika gospoda Josipa Hladnika, kaplana v Cerknici, za tajnika gospoda nad-učitelja K. Dermelja in za odbornike gg.: Frana Premrla, Ivana Žitnika in Matevža Završnika.
*	Jdenišijska podružnica je imela v nedeljo dopoludne svoj občni zbor. Za predsednika je bil izvoljen gospod Jurij Meden, posestnik v Begunjah, za odbornike pa gospod župnik Franc Kušar ter posestniki gg. Anton Bonač iz Begunj, Fran Bonač iz Topolj, Anton Švigelj iz Kožljeka. Janez Meden iz Bezovljaka, Jakob Knap iz Dobovcater Janez Švigelj iz Selščeka.
*	Podružnica v Grahovem je imela ob nenavadno obilni udeležbi v nedeljo 8. februvarija ustanovni občni zbor, na katerem so bili izvoljeni: za predsednika gospod nadučitelj Hinko Likar v Grahovem, za podpredsednika gospod Ivan
Šafer, župnik v Grahovem, za odbornike pa posestniki gg. Matija Kraje in Janez Oblak iz Grahovega, Franc Eemšigar in Josip Sigmund iz Žirovnice, Valentin Kotnik in Josip Me-kinda iz Lipsenja. Po občnem zboru je bila na korist podružnici tombola, ki je donesla nad 50 gld. čistega dobička. Podružnica je ukrenila, naj prvo si ustanoviti svojo drevesnico, ker je sadjarstvo v Grabovski fari do sedaj še zelo zanemarjeno.
* Naročnikom ruskega lanenega semena javljamo, da pride to seme vsak čas v Ljubljano, ker je uže blizu mesec dni na potu. Novih naročil družba ne vzpiejema, ker je vsa naročena množica uže oddana.
Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske.
Seja glavnega odbora dne 9. februvarija
1891.
Seji je predsedoval družbeni predsednik gospod cesarski svetnik Ivan M urnik, navzoči so bili družbeni podpredsednik gosp. Jos. Fr. Seunig ter odborniki gg.: Detela, Lenarčič, Ogorevc, Povše. Šiška, Witschl, \Vurzbach in tajnik Gustav Pire.
Družbeni predsednik naznani, da je umrl v Kranji 31. dne januvarija meseca dolgoletni družbeni član in bivši predsednik kmetijske podružnice gospod M. Pire, in pozove navzočne odbornike, da vstanejo v znak sočutja, kar se zgodi.
Odbor se je v dolgi razpravi posvetoval o načinu, kako naj se porabi državna podpora za govedarstvo tekoče in prihodnja leta, ter je ukrenil to naznaniti slavnemu deželnemu odboru z vprašanjem, če se tudi on pridruži tem predlogom glede deželne podpore.
Zaradi nakupa modre galiceje odbor storil primerne ukrepe, ki so pa zavisni od tega, kako bodo plačevali zastale dolžne zneske od lanskega leta, kajti so občine in posestniki, ki dolga nočejo plačati vzlic temu, da bi to lahko storili.
Glede nekaterih prošenj, da bi se odpustil dolg na galici, ukrenil je odbor, ker mora enakomerno proti vsem postopati, da se prošnje ne uslišijo. Velika večina občin in celo revnih posestnikov je galico vže plačala, nekateri, in med njimi primerno imoviti, pa je no plačajo, češ. da jim deželni odbor galico podari. Pač pa so reveži, ki niso v stanu galice plačati, če bi jih tudi tožili, na nje se bode si. deželni odbor gotovo oziral, drugim se pa dolg ne more odpustiti. Izgovori, da so veliki posestniki še veči reveži, ker imajo veliko stroškov in ob sedanjih časih malo dohodkov, mora pa odbor odločno zavrniti.
Zaradi pozne ure je odbor nadaljno posvetovanje odložil na prihodnjo sejo, ki bode v kratkem. Za nove družabnike je naposled vzprejel nastopne gospodarje po redu, kakor so se zglasili.
Mayer Emerih, posestnik v Bledu; Weitzer Ivan, posestnik vile v Bledu; Vidic Tomaž, posestnik na Rečici; Govc Ivan, posestnik in gostilničar v Zaspu; Primožič Josip, posestnik v Zaspu; Kraje Matija, posestnik v Grahovem; Zabukovec Andrej, posestnik v Grahovem; Hiti Jarnej, kovač in posestnik v Grahovem; Hribar Anton, posestnik v Žirovnici; Šega Valentin, posestnik in mlinar v Žirovnici; Marolt France, posestnik in mlinar v Žirovnici ; Šile Lovro, posestnik in mlinar v Žirovnici; Mekinda Josip, posestnik in mlinar na Lipsenji; Petrifi Matevž, posestnik in mlinar na Lipsenji; Kotnik Valentin, posestnik na Lipsenji; \Vassitsch Konrad, c. kr. vpok. ministerijalni svetnik v Celji; Škofic Josip, župnik v Zaplani; Kušar Franc, ekspozit v Begunjah; Hočevar Anton, posestnik v Novem mestu; Kalčič Karol, posestnik v Novem mestu; Kastelic Fran, trgovec, posestnik in župan v Kan-diji; Košiček Jože, ključalničar, posestnik in gostilničar v Novem mestu; Langer Fran vitez pl. Podgoro, grajščak v Bršlinu; Rudež
Julija, grajščakinja v Novem mestu; Windischer Josip, posestnik in j mesar v Kandiji; Zamida Fran, posestnik v Uršnih selili; |Zamida Janez, posestnik v Malem Riglji; Kolarič Josip, župnik na Paki; Pirtovšek Martin, posestnik in župan v Rečici; Štrekelj Josip, učitelj v Gorjanskem; Šušteršič Fran, kaplan v Šmartnem pri Litiji ; Tekster Konrad, kaplan v Šmartnem pri Litiji; Mestnik Janez, posestnik v Črnem potoku; Porenta Gregor, klobučar v Šmartnem pri Litiji; Šušteršič Alojzij, posestnik v Šmartnem pri Litiji; Pavli Josip, posestnik v Moravčah; Groznik Anton, posestnik v Gabrovki; Hrovat Janez, mesar v Žužembregu; Pavlič Andrej, posestnik v Podgorji; Virant France, posestnik in gostilničar na Igu; Medved Matija, posestnik v Zagorji ob Savi; Rozman Jakob, posestnik na Boh. Bistrici; Prezelj Jakob, posestnik na Boli. Bistrici; Kos Jožef, veleposestnik v Rupah; Erčul Janez, posestnik v Podpeči; Erčul Franc, posestnik v Zagorici, Cimperman Anton, posestnik v Mali vasi; Žnidaršič Anton, posestnik v Mali vasi; Miklič Anton, pe-sestnik v Mali vasi; Šuštar Fran, posestnik v Podgorici; Žnidaršič Jarnej v Podgorici; Adamič Franc, posestnik v Podgorici; .Tamnik Anton, posestnik v Podgorici; Pctrič Jože, posestnik v Zdenski vasi; Drobnič Janez, posestnik v Vel. Vidmu; Peterlin Janez, posestnik v Mal. Vidmu: Babič Jože, posestnik in klobučar v Podgorici; Lohkar Janez, posestnik v Predstrugah; Tomšič Anton, kovač na Vrdu; Sitar Matevž, kaplan na Vrhniki; Kelemina Matija, ^upnik pri sv. Ilji v Slov. gor.; Likozar Anton, učitelj v Goričah; Prešern Janez, posestnik na Bregu; Resman Jože, posestnik na Bregu; Legat Jože, posestnik na Bregu; Svetina Janez, posestnik na Bregu; Jeglič Kgidij, trgovec na Selu; Strah Jurij, veleposestnik na Stračini; Ženiva Janez, posestnik na Pokluki; Jan Janez, posestnik v Spod. Gorjah; Stare Josip, posestnik v Nomonu; Ravnik Franc, posestnik na Boh. Bistrici; Zupan Alojzij, posestnik v Do-slovičah; Zupan Anton, posestnik v Smokuči; Križaj Anton, posestnik, gostilničar, prvosednik krajnega šolskega sveta v Orehku; Pehani Srečko, posestnik in krčmar v Žužembregu; '1'erček Jurij, posestnik na Vodicah; Puc Andrej, posestnik v Orešji; Ferjančič Andrej, posestnik v Sanaboru; Kunstelj Ivana, posestnica v Radov-ljici; Pogačnik Josip, posestnik v Podnartu; Gutmannsthal Nikolaj vitez, c. kr. legacijski tajnik v Dvoru; Rozman Anton, učitelj v Žabnici; Hafner Fran, posestnik v Žabnici; Kuralt Jakob, posestnik v Žabnici; ICorče Ivan, posestnik in trgovec v Cerknici; Otoničar Luka, posestnik v Cerknici; Kravanja Antor, trgovec v Cerknici; Martinčič Matevž, posestnik pri Jezeru; Tratnik Fran, trgovec v Dolenji vasi; Prudič Fran, posestnik v Cerknici; Šporn Katarina, posestnica v Lokarjih; Hostnik Anton, posestnik v Podrojah; Hu-dobilnik Ivan, posestnik v Kamniku; Jurca Janez, posestnik v Go-renjah; Kotnik Marija, veleposestnica na Vrdu; Gradišek Valentin, posestnik v Trzinji; Novak Jože. posestnik v Vel. Račni; Koršič Anton, učitelj v Stjaku; Kaluža Josip, posestnik v Dolenji Košani; Šteli Josip, posestnik na Cesti; ] [očevar Anton, posestnik v Zagorici; Ahačič Leopold v Tržiči; Pehani Josip, posestnik v Žužembregu; Campa Josip, posestnik v Žbebiču; Pustotnik Andrej, posestnik v Malih Lašinah; Goršek Anton Tad., trgovec in orgljavec v Gotovljah; Prijatelj Fran, trgovec in posestnik v Sodražici; Ku-lavic Ivan, posestnik na Mehovem; Colarič Fran, posestnik v Slivji; Sajovic Janez, posestnik v Velesovem; Kacin Lorenc, posestnik na Trati; Mravlje Franc, posestnik v Podpeči; černe Franc, posestnik v Kožarjih; Jugovic Janez, posestnik na Godešiči; Anton Prah, posestnik v sv. Križi pri Kostanjevici; Jarnej Marolt, posestnik v sv. Križu pri Kostanjevici; Breinfalk Anton, gostilničar v Litiji; Florijančio Janez, posestnik pri sv. Katarini; Ogriz Janez, župnik v Temenici; Ogrizek Fran, trgovec in posestnik pri sv. Križi poleg Slatine; Marinko Andrej v Logatci; Zupančič Janez, posestnik in župan na Luži; Kobar Alojzij, posestnik v Podkraji; Klemcnčič Mihael, kaplan v Černomlji; Rant Janez, posestnik na Češnjici; Potočnik Janez, posestnik na Češnjici; Vovk Gašper, posestnik na Češnjici; Pipan Andrej, župnik v Polici; Selan Peter, posestnik v Stranski vasi; Oven Fran, posestnik v Podsmrcki; Rožič Janez, mlinar na Boh. Bistrici; Zavodnik Feliks, vikarij v Novem mestu;
Peterlin Anton, župnik v Šmihelu; Pakiž Marko, kaplan Šmihelu Kalan Fran, učitelj v Šmihelu; Šmidovnik Anton, župnik v Prečni; Fik Franjo, kaplan na Toplicah; Majdič Fran, posestnik in mlinar na Viru; Podnebšek Janez, strojar v Tenetišči; Petelinka Florijan, posestnik v Zagorji za Savo; P.ant Janez p. d. Boštar, posestnik na Češnjici; Janželj Janez, posestnik in gostilničar na Igu; Poljšak Anton, posestnik v Zapužah; Bergant Lovrenc, posestnik v Kamniku; Bergant Tomaž, posestnik v Kamniku; Jeglič Janez, čebelar in posestnik v Begunjah; Stermec Frančiška, posestnica v Št. Vidu pri Zatičini; Gerec Franc, posestnik in trgovec vPišecah; Keršič Peter, kovaški mojster in posestnik v Spodnji Šiški; Pesjak Mihael, posestnik v Kamni Gorici; Drašler Matija, posestnik v Dražici; Ravnikar Vekoslav C., posestnik v Cerknem; Plevnik Franc, posestnik v Tolmačevem; Palčar Janez, posestnik v Mali Račni; Vončina Janez, magistratni svetnik v Ljubljani; Schadinger Rudolf, kneza Auersperga nadlogar v Soteski; Slovič Anton, posestnik v Grabnu; Pogačnik Anton, posestnik na Dobravi; Žnidaršič Janez, posestnik na Cesti; Žnidaršič Anton, kaplan v Fari pri Kostelji; Ignacij Majcen, posestnik v Mokronogu; Logar Jarnej, posestnik v Horjulu; Sečnik Štefan, posestnik v Zaklanci; Marovt, Jo/ef, posestnik v Korenem; Benčan Matija, uradnik e. kr. kmet. družbe v Ljubljani; Kosel Franc, posestnik v Smokuči; Grom Janez, posestnik v Smokuči; Zarnik Boštjan, posestnik v Dobu; Debevc Miha. posestnik v Begunjah; Meden Janez, posestnik v Bezovljaku; Švigelj Janez, posestnik v Selščeku; Švigelj Jakob, posestnik v Bezovljaku; Južna Valentin, posestnik v Št. .Turji pod Taborom; Blatnik Mihael, posestnik v sv. Miklavži; kongregacija č. č. gg. Magdalenk v Radelci.
Živinorejci!
Nemška država je zabranjevala skozi mnogo let uvoz avstrijske govedi na Nemško, in sicer s pretvezo, da se pri nas premalo pazi na kužne bolezni in je zategadelj vedno nevarno, da se tudi na Nemško kaka taka bolezen ne zatrosi. Vsled pritiska nemških mest, katera so morala zarad pomankanja živine zelo drago plačevati meso, in vsled naredeb naše vlade dovoljen je sedaj uvoz naše govedi na Nemško. To dovoljenje je za nas zelo važno, ker bode i tako zelo živahna živinska kupčija postala še živahnejša, in pričakovati je še boljših cen za govejo živino.
Da se pa ohrani prosti uvoz naši govedi na Nemško, za-visno je pa od Vas, živinorejci, ako pazite na svojo živino. Snažni hlevi in snažna, dobro oskrbovana goved so najboljši zdravilo zoper vse kužne bolezni. Skrbite sami zato, da županstva izpolnjujejo svoje dolžnosti glede, zakona o živinskih kužnih boleznih, ne delajte v tem oziru nobenih ovir, ako ravno je zvrševanje tega zakona zelo strogo.
Vsled poziva c. kr. ministerstva za notranje reči Vas pa podpisani odbor posebno na to opozarja, da se je na Srbskem pokazala kuga na parkljih in v gobci. Ako ravno je meja vsled tega zaprta proti Srbiji za uvoz živine, vender utegne priti ta kuga vsled tihotapstva čez Hrvatsko tudi k nam, ako živinorejci dobro ne pazijo na vso živino, zlasti pa na prašiče, ki dohajajo s Hrvatskega.
Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani.
Tržne cene.
V Ljubljani z dne 11. februarija 1881.
Pšenica gld. 6.69 kr., rž gld. 5.36 kr., ječmen gld. 5,— kr., oves gld. 3.15 kr., ajda gld. 5.61 kr., proso gld. 5.58 kr., turšica gld. 5.88 kr., leča gld. 1-2.— kr., grah gld. 14,— kr., fižol gld. 10.— kr. (Vse cene veljajo za 1 hektoliter.)
Krompir 100 kgr. gld. 2.68 kr.
Prašičje salo 66 kr., špeh svež 52 kr., špeh prekajen 64 kr., surovo maslo 70 kr., goveje meso 60 kr., telečje meso 62 kr., svinjsko meso 54 kr. (Vse cene veljajo za 1 kilogram.)
100 kgr. sena gld. 1.96 kr., slame gld. 1.96 kr.
Na Dunaji do dne 13. februvarija 1891.
Pšenica gld. 8.55 kr.. rž gld. 7.56 kr., ječmen gld. 6.35 kr.. oves gld. 6.54 kr.. turšica gld. 6.63 kr., fižol gld. 11.— kr.. grah gld. 12.75 kr. (Vse cene veljajo za 100 kilogramov.) Suhe češplje gld. 29 75 kr. 100 kilogramov. Goveda (lepi voli) gld. 59,— kr. za 100 kgr. mesarske vage. Prašičje salo gld. 52.— kr. za 100 kilogr.
Špeh gld. 46 25 kr. za 100 kilogr. Loj gld. 22,— kr. za 100 kilogr.
Goveje kože čez 50 kgr. težke gld. 47 do 48. od 40 do 50 kilogr. težke od gld. 41 do 42, od 35 do 89 kgr. težke po gl. 32 do 33 za kilogramov.
Kože od jagnet po 90 do 100 gld. za 100 komadov. Med 100 kgr. gld. 35'— kr. Vosek 100 kgr. gld. 142 — kr.
t«r INSERATE ""Ss*
sprejema .Kmetovalec" po ceni, zaznamovani na prvi strani. V .Kmetovalcu" priobčeni inserati imajo najboljši uspeh, kajti list je razširjen posebno po deželi, zlasti pa v premožnejših kmečkih krogih. Zelo priporočljiv je „Kmetovalec" za objavljenja pri
nakupu ali prodaji gospodarskih pridelkov, izdelkov ali potrebščin.
Cel lanski ali predlanski letnik ^Kmetovalca"
s prilogo «Vrtnarjevo» vred
prodaja iztis za družbene ude po 1 gld., za neude po 2 gld. dokler je kaj zaloge	(12—2)
tajništvo c, kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani.
JVilhelm Klenert
a	prej Klenert & Geiger
¥ I. štajerska drevesnica za sadno drevje in vrtnice v	- -v Gradci.
{J (Ta drevesnica pripoznana kot ena največjih in najbolj vredjenih v Avstriji.)
A	Priporočamo veliko in izborno zalogo :
v Vrtnic, visokodebelnatih in pritličnih; sadnega drevja, vi-0 sokodebelnatega in pritličnega ter piramide, špalirje, kordone A in enoletne požlahnitve : divjakov m podlag za prltllkovce; ▼ Jagodnega sadja; lepotičnega drevja in grmovja, drevja Q (8—3)	za drevorede itd.
0 Razpošiljatev pravilno imenovanih oeplčev vsih vrst sadja. q	Cenike je dobiti zastonj in franko.
0000000000000000000000000000000000000000
Gg. veleposestnikom!
Sposoben oskrbnik
wr išče službe
na velikem posestvu, koder je živinoreja. Naslov se poizve pri c. kr. kmetijski družbi kranjski v Ljubljani. (18—1)
Nik. Hoffmann,
tovarnar kirurgiških inštrumentov, umetalni, ter orožni kovač in nožar
v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 12,
priporoča bogato zalogo svojo raznovrstnega v njegovo stroko spadajočega blaga. Vsa zaloga obstoji iz lastnih izdelkov in se za vsako prodano reč jamči, da je dobra in iz najboljšega blaga narejena.
Zlasti so v zalogi najboljši noži za vrtnarje in vi-nogradarje, kakor sploh nožarsko in lino kovaško orodje za kmetovalce, vrtnarje, vinogradarje. gozdarje itd.
Reči. ki niso v zalogi, se po naročilu precej in v najboljši kakovosti narede.	(7—3)
C. kr.
p r i v.

Assicurazioni Generali
(ustanovljena 1. 1831.)
v Trstu
a
ld. 40,758.238-42 „ 227,378.631-48 ., 166,904.648-39 23,544.053-22
Poroštveni zaklad je štel 31. decembra 1889. 1....................
Družba je od pričetka do sedaj plačala škode ...................
Dne 31. decembra 1889. 1. je bilo v oddelku za življenje zavarovane glavnice..........
Premijski listi in premije, ki so za plačati v poznejžih letih v oddelku za ogenj.........
Assicurazioni Generali zavaruje v nastopnih oddelkih:
1.)	na življenje:
2.)	proti škodi po ognju pri cerkvah, grajščinah. pristavah, hišah sploh, pri pohištvu, raznem blagu. lesu. oglju v poslopjih in na planem ter proti škodi po razdiranju in iznašanju, kakor tudi po streli m razpoku plina ali parnih kotlov.
Občinam, cerkvam, samostanom, dobrodelnim ustanovam, in grajščinam dovoli Assicurazioni Generali 20% odbitka od navadne premije.
3.)	proti škodi vsled vožnje na morju, rekah, kanalih, jezerih in na kopnem za blago, izdelke, ladje in za vrednostne pošiljatve po pošti:
4.)	proti škodi na strtih zrcalih in zrcalnem steklu:
5.)	proti telesnim nezgodam na račun I. občne avstrijske zavarovalne družbe na Dunaji;
6.)	proti škodi po toči na pridelkah na račun «ogrske delničarske družbe za zavarovanje proti škodi po toči v Budapešti«.
V oddelku za življenje jamčijo zavarovalni pogoji zavarovancu razven drugih prednost tudi tele: po petletnem obstanku zavarovanja ne zgubi polica veljave tudi ob samomoru in dvoboju; po triletnem zavarovanju ne more priti nezadolžena polica na noben način ob veljavo;
pravico do obnovljenja (v teku 3 mesecev) police, ki je vsled zamude plačilnih obiokov zgubila veljavo in to brez ozira r na zavarovančevo zdravje;
omejitev ničevnih uzrokov samo na priznano goljufijo;
polica dobi brezplačno čez 6 mesecev tudi veljavo ob slučaju, če je zavarovanec poklican zvršiti svojo črnovojniško d dolžnost in sicer do 15.000 gld.;
ravno tako tudi, če je brambovec ali reservist poklican na vojsko in sicer do 50.000 gld.
Oddelek za življenje je popolnoma samostojen, ima svoje premoženje in je od drugih oddelkov tako ločen in nezavisen. d; da tudi zguba pri oddelkih za škodo po ognju ali vožnji nima na oddelek za življenje nobenega vpljiva,
Družba dovoli vse olajšajne, ki so mogoče ob določitvi premij in pri izplačanji škod. katere se hitro in v gotovini izplačujejo.
Glavni zastop je v Ljubljani pri C. TAGLIAPIETIIU v Gradišah št. 4.
(10-2)
CENIK
zelenjadnega in cvetličnega semena
FRANA OGOREVCA,
posestnika drevesnice in trgovinskega vrtnarstva
v Brežicah na Štajerskem.
št.
U*lg 20 9/
1
2
3
4
5
6
8 9 10 11 12
13
14
15
16
17
18
19
20
21 22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34 40
I. Sestavek zelenjadnega semena:
Karfijol Erfurtski pritlikavi ....
„ zgodnji velikanski italianski. . Zelje (kapus) Brunsviško, najbolje za
vkisanje ..........
Zelje temnorudeče zgodnjo za salato Ohrovt (Kohl) Dunajski zgodnji . . . Koleraba (štingla) Dunajska zgodnja bela,
jako fina!..........
Koleraba velikanska „Goliat" je do 10% težka brez da bi bila votla ali vlesenela Koleraba rumena zemeljska. . . . Korenčki „Nantski" (v. Nantes) . . Pastinak dolgi, za v juho .... Peteršilj korenikasti kratki .... Zelena (Sellerie) kratkolistnata Erfurtska
okrogla.........
Repa spomladna (Maispeisertibe) . . Pesa rudeča za salato, velika rudeče
listnata Erfurtska......
Salata glavnata zgodnja „Steinkopf" „ azijatska rumena velika . . „ pisana „Forelka" ......
„ velika rumena „Trotzkopfu jako trpežna vrsta in nežna ....
Salata zimska „Silberball" ....
„ ameriška „Pfliicksalat" peresa se trgajo od spomladi do jeseni, je jako
okusna in nežna......
Endivija zimska kodrasta „Imperial" Čebula erfurtska bledorudeča . . . „ Citavska rumena, močno prilju
bljena radi trpežnosti.....
Čebula „Giant Rocca" velikanska . . Čebulke drobne za saditev 1 % 70 kr. Por (Porre') velikanski „Rouen" . . Redkvica mesečna okrogla rudeča „ „ škarlatna rudeča jako fina in
zgodna vrsta........
Redkva črna erfurtska dolga . . .
Dišavna zelišča
1 paket 5 kr.
Bazilika	35 Sivka
Poprovec	36 Majoron francoski
Koper (Dill) 37 Petersun kodrasti Sladič (Fenchel) 38 Paprika „Cayenne" Izop	j 39 španski „liuby King"
Tomata, paradižnik (Paradeis) „ Kralj Humbert" najrodovitnejša vrsta.
kr.
kr.
—	250
—	i	25
250	15
300	15
250	12
400
350 90 100 70 60
80 240 240 250
300 260 40 180 100
250 100
17
17
5 5 5 3
200 10 70 5
o 10 10 12
220 10 250 10
300 12 360, 15 270 12
12
10
10
10
Št.
V, »k	20 9j
kr.	kr.
325	15
340	15
150	5
300	13
—	20
250	10
45	15
80	25
60	20
60	20
1 kilogram	
70	—
90	_
60	—
41	Ogorki ali kumare, dolgi zeleni . .
42	„ „Schlangen" zboljšani izvrstni
43	„ ruski mrežasti, najbolj zgodnja vrsta iz prostega......
44	Ogorki Pariški drobni za vlaganje .
45	Melone mešanih več vrst 1 paket 5 kr
46	Buče za jesti „Vegetable Marow"
47	Grah sladkorni „Veliki meč" . . .
48	„ „ zgodnji nizki „de Graxeu
49	„ za ružiti (brez stročja vžiten) „ čudež ameriški" močno rodoviten in najbolj zgoden ...........
50	Pižolj visoki koljenec „špargelj" močno
priljubljen čisto mehak in okusen . .
51	Pižolj nizki „rudeči Flažeolet" je jako
rodoviten, zgoden in v štročju izvrsten
52	Štajerska detelja garantovana brez pre-
denice Ia kvaliteta.......
53	Pesa (runkla) okrogla prava Obern-
dorfška od gospodarjev čislana . .
54	Pesa rumena dolga „Klumpen" . . .
55	Korenje velikansko z zeleno glavo . .
56	Repa jesenska „Niirnberška" ....
N. B. Zgorej opisane vrste semena zelenjadi so čiste, kaljivne in prave, za ktere prevzamem vsako jamstvo. Sestavek 20 vrst zelenjadnega semenja v paketih na kterih so prilepljene podobe dotične sorte z barvam slikane po naravi, ter zbog okusnega pogleda se kot darilo priporočajo, pošiljam za 2 gld. 50 kr. Na željo pošljem slike na ogled.
II. Zbirka priljubljenih cvetic!
Nasledne vrste cvetic pošiljam 'po 1 paket v zavojčkih kteri imajo na eni strani sliko dotične cvetice po naravi umetno slikano in sicer v naravni veličini, na drugi pa zmanjšano podobo kakšna je cela rastlina. V zavojčkih je listič tiskan, kako se dotična vrsta vzreja in glešta. — Ta močno praktična uredba bo gotovo mar-sikteremu se priljubila, ter se ti zavojčki zaradi okus-nosti priporočajo kot lepa darilca. — Cena je sploh nižja, kakor v navadnih zavojčkih, tedaj radi tega ni seme podraženo.
SKsf* Cene za 20 gramov in več pismeno.
255 120
Št.
61 62
63
64
65
a) letne cvetice:
Ageratum mexicanum, modro . . . Alysum Benthami, duhteče . . . Amaranthus tricolor, krasno . . . Anthirhinum majus (gobčki) . . . Aster, (Zvezdice) pritlikave krisantne
1 za v.
kr.
5 5 5 5 10
št.
66
67
68
69
70
71
72
73
74
75
76
77
78
79
80 81 82
83
84
85
86
87
88
89
90
91
92
93
94
95
96
97
98
99
100
101 102
103
104
105
106
107
108
109
110
111
112
113
114
115
116
117
118
Aster Victoria-, ......
„ Perfection-,......
„ Rosen-,.......
Balsamine, polne (gefullt), Rosen ,
Caliopsis, več barv......
Campanula Medium, več barv . . Celosia cristata, nana, krasne barve Chrysanthenum, enoletni ....
„ „ coronarium H. pl. Dianthus chinensis H. pl. več barv Imperialis H. pl.
Heddeuiggi, krasen,
več barv
Escholtia californica Gailardia picta „Lorenziana" Godetia „Lady Satin Rose" . . Levkojen (fajgelni) angleški poletni več bar
., velikocvetni .... Lobelia erinus, „Christal palače" Lupinus 1 letni več barv . . Mimulus cupreus „Bismarku
„ tigrinus lepe hybride . Miyosotis alpestris (Nepozabime)
Petunia hybrida Ia.....
Phlox Drumondi več barv . .
„ grandi flora več barv . . Portulaca grandi flora .... Reseda odorata „Mochet" . . Salpioglosis variabilis, krasno . Silene peudula več barv . . . Tagetes potula lepe barve . . Verbena hvbrida, najlepše barve
„ striata, krasne „ Viola tricolor maxima angleška
„ „ francoska posebno veliko cvetna . . . \ . . Zinia elegans fl. pl. krasne
b) za okna:
Begonia, gomoljkasta .... Calceolarije tigraste in pikaste . Cineraria hvbrida, krasne barve Cyclamen persicum gigantea Dianthus carophilus (Margarethen) Fuchsia hvbrida, nove vrste &loxinia hvbrida, pikaste . . . Heliotropium (Vanilija) . . . Primula chinensis fimbriata . . Pelargonium zonale (nove) . .
c) lepolistnate :
Canna, veliko novih vrst......
Coleus Ia najlepše nove vrste.....
Perilla nankinnensis.......
Pyrethrum parthenifolium aureum, krasno
Ricinus, veliko vrst.......
Zea japonica, čudežno.......
d) povijanke (Schlinggewachse):
Coboea seandes, krasno......
Ipomea purpurea, v vsili barvah . . .
1 za v kr.
10 10 10 10
5 5 5 5 5 5 7 7 5 5 5 15 20 7 5
15 15 5 7 7 7 7 7 5 5 5 10 10 10
10
5
20 20 30 20 20 20 20 10 20 20
5 20 5 5 5 5
Št. II
119
120 121 122
123
124
125
126 127
Lathyrus odoratus veliko barv . Maurandia, krasna več barv . . Tropaeolum Lobbianum več barv Thunbergia alata več barv . .
e) Imortelle za suhe šopeke
Amobium alatum grandifl. . . . Elichrysum monstrosum ....
G-omphrena, vse barve.....
Rhodante, krasno......
Stipa peunata, trava krasna za suhe šopke
1 zav. kr. ! 5
V
5
5 5 5 10 5
Sestavek 60 verst raznih cvetic v zavojčkih
^ barvano slikanih.....gld. 6'— 0.
20 vrst po mojim izboru ... „ 170
Cena dreves, divjakov, stratifieiranega (predkalj enega) sadnega semena, voska, rafije itd. posebej.
Pogoji prodaje.
Cene se razumejo v avstrijski veljavi., tukaj, brez zavitka, blago postavljeno na kolodvor ali pošto v Brežice (Rann).
Pošiljatev se vrši po povzetju in sicer po redu kakor dohajajo naročila. Semena do 250 gramov se pošiljajo lahko kot „uzorec" ter stoji poštnina samo 5 kr. V takem slučaju naj se denar poprej pošlje, ter pcdpisanec ne prevzame nobene odgovornosti. — Ako se ne piše, kako naj se blago pošlje, ali kot navadno, ali kot hitro vozno biago, ali skoz pošto, pošljem kakor se meni primerno zdi in to brez odgovornosti.
Pri naročilu na semena zadostuje dotično številko navesti.
Vse kakoršne koli semena oskrbim rad, ne da bi zato kaj računil, skazanje takšnega zaupanja nebodem nikdar zlorabil. — Ker sem v dotiki z raznimi semenskimi trgovinami, so mi najbolj zanesljivi in solidni viri znani, kakor tudi specijalisti, v pridelovanji semena. Le tako mi je bilo mogoče, tako nizke cene postaviti in tudi želja z malimi, pa z večkratnim dobičkom trgovati.
Zneski do 2 gld. se pošiljajo lahko v poštnih znamkah, inače po nakaznicah.
" Upajoč, da me bodo rodoljubi kot začetnika obilo podpirali, za kar vže v naprej izrekam svojo iskreno zahvalo, se bilježim
z odličnim spoštovanjem
F. Ogorevc,
lastnik drevesnic in trgovinskega vrtnarstva.
Mala naznanila.
Vsak ud c. kr. kmetijske družbe kranjske sme po dvakrat na leto in sicer brezplačno prijaviti med ..Malimi naznanili" kako objavo tikajočo se gospodarskega prometa. Objava ne sme presegati dve vrsti in je vsako vrsto čez to število plačati po 5 kr. za vsak natis, fceudje plačajo za objave med ..Malimi naznanili" po 5 kr. za vsako vrsto in vsak natis. Denar jo naprej poslati.
Plemene bike švicke pasme ima vedno naprodaj Ivan Baumgartner, grajščak na Fužinah pri Ljubljani.	(1)
Sadno drevje vseh vrst in v vsih oblikah je dobiti pri Franu Ogorevcu v Brežicah.	(3)
Vrtnarsko orodje, cepilne nože, škarje i. t. d. v najboljši kakovosti ima vedno v zalogi N. Hoffmann. nožar v Ljubljani.	(7)
Travna, zelenjadna in druga semena prodaja Jos. Lenarčič na Vrhniki. Cenike na zahtevanje zastonj.	(9)
Lepe cikaste (belanske) krave proda .1. Baumgartner, grajščak v Fužinah pod Ljubljano, zato ker bode sedaj redil samo švicko pleme.	(10)
Pravi stari slivovec in breskvovec (persico) prodaja upravništvo grajščine Impolca, pošta Badna na Dolenjskem. Ceniki se pošiljajo na zahtevo zastonj in franko.	(11)
Seme od pravega ljubljanskega zelja (kapuza) ima na prodaj deka po 15 kr. Franc Babnik, posestnik v Bizoviku, pošta Hrušica pod Ljubljano.	(13)
Za zavarovanje proti ognju, na življenje i. t. d. se priporoča znana banka »Assicurazioni Generali«, katere glavni zastop je v Ljubljani, v Gradišah št 4.	(16)
Seme pravega kašelskoga zelja prodaja 30 gramov za 50 krajcarjev Ign. Mercina v Šmartnem ob Savi. pošta Ljubljana. (17)
Učenca, ki se hoče učiti čevljarske obrti, sprejme takoj Franc Vilfan, čevljar v Vevčah, pošta Zalog pod Ljubljano. (1!S)
Jajca za valenje po 10 kr. od Houdan kokoši in ravno take lanske peteline po 2 gld. prodaja grajščina Rakovnik, p. Št. Rupert. (19)
Divje kostanjevo drevje, debelo najmanj 8 in tudi več, ima na prodaj Albert Vodnik v Podutiku nad Ljubljano. Ustno se tudi poizve v kamnosekarski delarni A. Vodnika v Ljubljani, Kolodvorske ulice.	(20)
Zgodnji logaški grah za seme prodaja in razpošilja liter po 35 kr. Valentin Uršič na Slapu pri Vipavi.	(21)
Zelo izurjen kovač,
ki je v vsem kovaškem delu izučen in je dovršil podkovsko šolo v Ljubljani želi službe. Ponudbe naj se pošlejo uredništvu tega lista pod znamko ,,Kovač".	(23—1)
Izvrstne pluge
z železno desko in pravilno narejena
izdeluje in jamči za dobro in pošteno delo
ALOJZIJ ŠTRUKELJ, (15-2)
kovač v Šentvidu nad Ljubljano.
m~ ! 100.000 !
Sto tisoč najlepših triletnih smerekovih sadik, vzgojenih v najhujši burji, zatorej povsod dobro vspevajočih, prodaja tisuč po 2 gld.' 50 kr., in še cenejši ako jih kedo več skupaj naroči,
Andrej Rovan na Colu nad Vipavo,
Kmetovalei, ki hočete z uspehom pogozdovati, ne zamudite bližajoči zlati pomladanski čas!	(19—1)
Zarad pomanjkanja prostora je na prodaj
tisoč
visoko in srednje visoko debelnih sadnih drevesec najžlaht-nejših vrst, in sicer
jablane: Amerikanski Mamoth, Praško rejneto, rudeči Kalvil, Voskar, Kosmač, žlahtno namizno jabolko, koničasti Tirolec, zlato parineno. Funtar i. s, v. hruške: Napoleonka. Solnogradska, maslenka, velika zimska fun-
tarica, dekanska hruška i. s. v. črešplje: aprikezna črešplja, jajčasta črešplja. Dorella, čista Claudia
i. Si V.
orehi: petletni mehko in trdo lupinasti, divji kostanji «Aesculus» petletni.	(20—1)
kutne, divjaki (jablane in hruške).
Grad Lesnobrdo, pošta Vrhnika. Kranjsko.
Travniške brane
pripoznano najboljše, mnogokrat premovane ter najbolj razširjene, dalje nove paten-tovane okrogle brane, kakor najizvrstnejše gorske in druge pluge, razna kmetijska orodja in stroje ima na prodaj
C. kr. privilegovana konstrukcija kmetijskega orodja
Frana Luttenberger-ja
v Weizu na Štajerskem.
Cenik se pošlje zastonj. Prodaja se tudi na obroke.
(21-1)
Jajca za valenje
od pravih Brahma-kokoši eno po 15 kr.; od Holandecev, črnih, z velikim belim čopom eno jajce 15 kr.; od Houdan po 15 kr.; od štajarskih kokoši po 10 kr.; od sedmograških golovrateov po 15 kr.; od kodrov po 10 kr.; od pritlikovcev po 30 kr.; od pravih velikih, štajarskih rac po 15 kr. eno jajce. Jaz razpošiljam jajca za valenje le od čisto krvnih živali, ki so bile uže večkrat premovane, in jamčim kakor si bodi za čisto krvnost plemena.
Makso Pauli in Kollach,
(Štajarsko.)	(14-3)
Deteljno seme. TU
Ker je podpisana družba prepričana, da se je obraniti predeiiice (Žide) v detelji le tedaj, ako se seje čisto seme, ukrenila je posredovati tudi letos svojim udom nakup zanesljivega deteljnega semena.
Tisti udje, ki hočejo tedaj tako seme, naroče naj ga pri podpisani družbi, ter naj prilože vsaj polovico zneska. Družba naročila bode le toliko semena, kolikor bo naročenega.
Naročeno seme je pregledano od c. kr. pregledovalne postaje na Dunaji, katera tako strogo postopa, da ne da spričevala, ako najde v semenu le eno predenično zrne.
1 klgr. prave francoske lucerne (nemške ali večne detelje) stoji 75 kr., 1 klgr. debelozrnate domače t. J. štajerske, rudeče detelje stoji 64 kr. Naročila se sprejemajo samo od udov.
Vreče in vožnji listi se ne zaračunajo. Opomnja. Cene postavljene so tako nizko, da cenejši ni mogoče dati »poštenega« semena «brez predenice,. Ker je ponujano seme dvakrat čisteno in le odbrano debelo seme, zadostuje polovica semena v primeri s drugim cenim a slabim semenom, zato je kupec tega semena na vsak način na dobičku. Naročila je prijaviti	(13 3)
c. kr. kmetijski družbi kranjski v Ljubljani.