Šle». 4B Posamema Bavdka 1 Din. Posebna Izdala. Poitnlna pavšallrana. I,at0 I, JlJlfltJIllli NAROBNO II jj H S S g W Ps*7» Kglfeei! S «r &S*r» ^ "«baja vsak dan zjutraj, Iztrzemši pondeljice. Mesečna naročnina: Jr IJubllanl Mn 10*—, po pošti Din 12*—, inozemstvo Din 20* ~ Uredništvo: Voffova utica ?.i yi — Telefon & £13 Brzojavni naslov: „NovostRjubflaiie*, UpravnUtro: Marijin trg & 8. — Telefon St. 44» 'V- '■ ■■ "v V' ' Oglasi po tarifu. Sprejemajo se te do 13. ure. Ptsmenlm vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št 13.258. Delni izidi volitev v Izid volitev v Uubliani; Narodno skupščino» Poljane: NRS 3, SLS 273, SKS 27, Šušteršič 4, NSS 5, JDS 34, SSDL 18, SSJ 0. šič 52, NSS 44, JDS 447, komunisti 341, socijalisti 39. KRANJSKI OKRAJ. 1 2 2-{-3a 4-j-4o 5-p5a čredni blok 245 245 324 255 404 Narodni sodjalist! 45 25 57 39 53 »Delavno Ljudstvo- Perič 104 89 168 203 115 Šušteršič 7 16 12 12 — Klerikalü 171 250 242 233 208 6 7 8 9 10 Tl 12 13+14 Stopo 380 320 256 260 189 159 144 329 3511 35 47 36 28 43 41 13 90 552 65 154 64 105 114 150 87 448 1866 29 7 17 7 9 3 2 10 132 128 171 174 193 278 240 205 321 2814 Skupno število voiilcev 8875 Naprej preti cilju. Na Kranjskem: volitev v Narodno skupščino je r^azal, da je Narodna radikalna stran-f* t)ojtnala že močne korenine v Slove-Sj*- Po pičlih Štirih tednih organizato-r^nega dela so se pokazali prvi uspehi, fj so v primeri z dolgoletnim delova-drugih strank naravnost zadovo-Kakor smo že izjavili, Narodna ra-r^slna stranka ni računala z velikimi Tetivnimi uspehi že pri teh volitvah, 'Z^dar presegajo doseženi rezultati vsa-Pričakovanje. _ Jdeja narodnega radikalizma, ki je ^^arila našo državo, se je razširila po _ krajih Slovenije. V najmanjši vasi pristaši. Ali ni to uspeh, ako se k“01*5!!, da je med našim ljudstvom ta-•Počno usidran klerikalizem, ki je s (, cerkve in vere zasužnjil miš- velike večine našega naroda. Obžalovati pa moramo, da je pre-T*|sen del javnih nameščencev zatisni! * Pred dejstvi in se zanesel na pomoč > ki so velikopotezni v besedah in bubah, ki pa sicer niso storili še nič ^dlvnega za izboljšanje vedno ne-A°fne^ea:a stanja javnih nameščencev, v,.» bodo lahko prepričali že v nji bodočnosti. Dejstvo, da je Nar. oK.l *tra rM svojemu kratkemu in iPJ,u v ^ 0VeTjiii dosegla tak moralni k USpf,^’110 eotovo doprineslo « «trejši konsolidaciji naših razmer Ce nf» številni pristaši v Sloveniji jjT0 Popolnoma zadovoljni z izidom vo-vendar so lahko Prepričani, da za seboj največje število poslan-dJ’ ki bodo brezdvomno storili svojo ^nost, napram slovenskim voliicem ”aPram onim krajem, ki so stavili *vo|e hupanje v NRS. Narodni radikalizem je na pohodu 01 Več daleč čas, ko bo ^ «n več daleč čas, ko bo praznoval bdJÜ ^PäSöslavje med Slovenci, ki tJP Prej ali slej uvideli, da je edina b, Iev Balega desolataega političnega u. Gospodarskega stanja v podpori « l0 ^ Ukazala, da je zmožna % vse storil da se enkrat konsolidirajo politične in go-razmere. vzroke, da je SLS do-volitvah in kak-i posietnce bo to imelo posebno za äh»«^yenCe’ ° m še o marsičem spregovorimo, ko bodo znani j®®cni nradm rezultati skupčinskih ____________ POLOŽAJ ¥ ORJJentu. ^Budon. 18. marca. 00 Reuterjev ^JPonoča iz Malte: Sklenilo s« je da Hg-TVa üotüja rušilcev atlandske mor-Oj^odpokllče v Anglija To gibanje »ur^rice se razlaga tako, da so ixgledi orijentskega vprašanja ugodni. 18. marca. (K)-(Agence Francoska vlada bo najbrž predl( -------- sredo sestQne PORUH^gj^ .-»vusrovasKi nuiuste Beneš, ki ga je i 'vrašala, ali bi hotel j 12c, odkloni! vsako ir .L o n d o n , 18. m f! Brad potrjuje, da : a asn®Ka ali pa bodi jTedovanja v ruhrsk neosnovane. Bko -e takrat NemSHa rtc.tvv Volilni okraj Kočevje. Kočevje : NRS 171, SLS 76, SKS 9, Šušteršič 3, NSS 33, JDS 80, SSDL ^SUrflog: NRS 112, SLS 17, SKS 1, Šušteršič 1, NSS 2, JDS 3, SSDL 15, SSJ 0. Banjaloka: NRS 7, SLS 153, SKS 2, Šušteršič 0, NSS 0, JDS 4, SSDL 3, SSJ 3. Fara : SLS 189, SKS 0, Šušteršič 1, NSS 0, JDS 8, SSDL 63, SSJ 0. Knežja lipa:ARS 148, SLS 12, SKS 23, Šušteršič 2, NSS 0, JDS 1, SSDL 0. Novi Lazi: NRS 41, SLS 22, SKS 5, Šušteršič 2, NSS 3, JDS 12, SSDL 31, SSJ 1. Livold: NRS 60, SLS 73, SKS 3, Šušteršič 1, NSS 1, JDS 14, SSDL 34. Mala gora: NRS 129, SLS 29, SKS 1, Šušteršič 0, NSS 1, JDS 1, SSDL S, SSJ 0. Stara cerkev: NRS 130, SLS 22, SKS 4, Šušteršič 2, NSS 1, JDS S, SSDL 53, SSJ 0. Borovec: NRS 55, SLS 21, SKS 5, Šušteršič 0, NSS 0, JDS 1, SSDL 5, SSJ 4. M o z e 1 j, NRS 62, SLS 47, SKS 67, Šušteršič 1, NSS 0, JDS 4, SSDL 10, SSJ1. Koprivnik: NRS 149, SLS 5, SKS 53, Šušteršič 1, NSS 0, JDS 3, SSDL 1, SSJ 10. Osilnica : NRS 7, SLS 137, SKS 4, Šušteršič 6, NSS 3, JDS 18, SSDL 0, SSJ 7. Kočevska Reka: NRS 100, SLS 42, SKS 0, Šušteršič 0, NSS 1, JDS 11, SSDL 33, SSJ 2. Cvišlerji: NRS 85, SLS 15, SKS 16, Šušteršič 1, NSS 3, JDS 8, SSDL 116, SSJ 1. — ^ j. iL j 4X v a. o . .,«v SKS 7, Šušteršič 0, NSS 1, SSDL 7, SSJ 1. Loški potok: NRS 1, SL! gKS 20’ Šušteršič 2, NSS 3, JC SSDL 45, SSJ 2. Sodražica: JDS 387, SK Šušteršič 12, NSS 3, JDS 90, SS SSJ 1. v Kočevju približno polovica, za demokrate pa ena četrtina. Zanimivo je, da nemške vrste v Kočevskem okraju niso več enotne in disciplinirane. Vrhnika: NRS 14, SLS 714, SKS 32, Šušteršič 9, NSS 7, JDS 79, SSDL 178, SSJ 7. — VoUlcev 1404, volilo 1040. Kranjska gora: NRS S, SLS 232, SKS 6, Šušteršič 7, NSS 0, JDS 39, SSDL 17, SSJ 7. — Udeležba 82». Bohinjska Bistrica: NRS 11, SLS 293, SKS 35, Šušteršič 3, NSS 20, JDS 77, SSDL 94, SSJ 7. Šmarje-Sap: NRS 2, SLS 167, SKS 46, Šušteršič 2, NSS 17, JDS 4G, SSDL 4, SSJ 0. Brezovica: NRS 3, SLS 242, SKS 68, Šušteršič 3, NSS 3, JDS 7, SSDL 113, SSJ 2. Bled: NRS 14, SLS 363, SKS 78, Šušteršič 3, NSS 115, JDS 89, $SDL 47, SSJ 7. Radovljica: NRS 3, SLS 240, SKS 60, Šušteršič 2, NSS 6, JDS 74, SSDL 3, SSJ 7. Višnja gora: NRS 2, SLS 442, SKS 6, Šušteršič 4. NSS 4, JDS 27, SSDL 1, SSJ 10. Novo mesto: NRS 14, SLS 393, SKS 177, Šušteršič 7, NSS 35, JDS 53, SSDL 33, SSJ 5. Žminec : NRS 1, SLS 265, SKS 5. Šušteršič 1, JDS 6, NSS 5. SSDL 15, SSJ 5. Stopiče: SLS 361, SKS 31, Šušteršič 0, NSS 0, JDS L Toplice: NRS 50, SLS 332. SKS 70, Šušteršič 5, NSS 6, JDS 39, SSDL 1, SSJ 1. Metlika: NRS 4, SLS 143, SKS 97, SSDL 4, SSJ 6. Ribnica: NRS 1, SLS 371, SKS 9, Šušteršič 11, NSS 40, JDS 125, SSDL 19 SSJ 2. Logatec: NRS 4, SLS 301. SKS 2, Šušteršič 3, NSS 15, JDS 173, SSDL 44, SSJ 2. Cirknica: NRS 3, SLS 238. SKS 47, Šušteršič 6, NSS 1, JDS 113, SSDL 10, SSJ 53. Zg. Šišk a: NRS 2, SLS 170, SKS 48. Šušteršič 12, JDS 98, NSS 17, SSDL 30, SSJ 64. S t rn g e : SLS 178, SKS 0, Šušteršič 0, NSS 0, JDS 1, SSDL 0, SSJ 0. Žlebič: NRS 1, SLS 205, SKS 18, Šušteršič 5, NSS 11, JDS 7, SSDL 11, SSJ 0. Velike Lašče: SLS 59, SKS 75, Šušteršič 0, NSS 1, JDS 6, SSDL 1, SSJ 2. Rob : NRS 2, SLS 144, SKS 27, Šušteršič 2, NSS 25, JDS 5, SSDL 3, SSJ 5. Sv. Gregor: NRS 1, SLS 302, SKS 49, Šušteršič 0, NSS 2, JDS 8, SSDL 8, SSJ 1. Turjak: NRS 1, SLS 192, SKS 29, Šušteršič 1, NSS 2, JDS 3, SSDL 3, SSJ 4. Videm - Dobrepolje: SLS ®42, SKS 62, Šušteršič 6, NSS 0, JDS 7, *SDL 12, SSJ 4. J^ar?dna radikalna stranka ima v , vskem volilnem okraju absolutno no v t sedmih občinah, in sicer v »ogu (ii2 glasov), Knežji lipi rani nnrLSOri. <129). Stari cerkvi ä KočS RLwfLKoi,riv"lt“ , SKS 493, Šušteršič 102, NSS 84, JDS 1101, komunisti 576, socijalisti 133. Na Štajerskem: V Mariboru je bilo sedem volišč: Volišče 1. skupno število 1128: NRS 34, JDS 195, SLS 359, RS 2, SKS 5, SPJ 129, DWP 290, HSRS 28, SSJ in KDZ 4, NSS 82 Volišče 2. skupno število 672: NRS n, JDS 145, SLS 209, RS 3, SKS 3, SPJ 68, DWP 131, HSRS 10, SSJ in KDZ 4, NSS 82. Volišče 3. skupno število 555: N RS 21, JDS 112, SLS 154, RS 0, SKS 5, SPJ 68, DWP 112, HSRS 9, SSJ in KDZ 3, NSS 72. Volišče 4, skupno število 591: NRS 12, JDS 36, SLS 225, RS 1, SKS 3, SPJ 134. DWP 81, HSRS 8, SSJ in KDZ 5, NSS 54. Volišče 5, skupno število 664: NRS 15, JDS 47, SLS 184, RS 2, SKS 5, SPJ 170, DWP 127, HSRS 23, SSJ in KDZ 6, NSS 67. Volišče 6. skupno število 774: NRS 22, JDS 44. SLS 232, RS 1, SKS 3, SPJ 192, DWP 123. HSRS 77, SSJ in KDZ 6, NSS 74. Volišče 7, skupno število 591: NRS 21, JDS 39, SLS 172, RS 1, SKS 4, SPJ 128, DWP 94, HSRS 59, SSJ in KDZ 9, NSS 64 Skupno je bilo v Mariboru oddanih 4926 glasov, od teh je dobil dr. Kukovec 618, dr. Korošec 1535, dr. Novačan 10, Josip Drofenik 28, Golouh 889, Schauer 9%, Radič 214, Koren 37, Brandner 495, dr. Stojadinovič 142. Maribor desni breg, skupno število oddanih glasov 7710. NRS 110, JDS 230, SLS 4173, RS 144 SKS 291, SPJ 1084 DWP 674 HSRS 537, SSJ in KDZ 118, NSS 102. Maribor levi breg, skupno število oddanih glasov 13546. NRS 182, JDS 863, SLS 8283, RS 43. SKS 252, SPJ 1190, DHP 1501', HSRS 268, SSJ in KDZ 62, NSS 602. Celje in okolica: NRS 34, JDS 338, SLS 812, Novačan 42. SKŠ 16, Golouh 39, Nemci 367, Radič 14 Koren 343, NSS 195. Šmarje prlJelšah.trg: NRS 5, JDS 25, SKS 85, NSS 6, SKS 2; — okolica: NRS 3, JDS 5, SLS 502, Novačan 3. SKS 19. Golouh 7, Radič 4 NSS 3. Ljutomer: NRS 5, JDS 60, SLS 158, ?Jovačan 3, SKS 14 Golouh 23, Nemci 13, Radič 2, SSJ 1, NSS 10. Mozirje: Kukovec 92, Korošec 1863, Novačan 361, Drofenik 33, Golouh 60, Schauer 2, Radič 38, Koren 80, Brandner 32, Stojanovič 14. Ptuj mesto, skupno število oddanih glasov 682. NRS 29, JDS 86, SLS 84, RS 8, SKS 3, SPJ 36, DWP 277, HSRS 31, NSS 64 Ptujski okraj: NRS 115, JDS 509, SLS 7744, Novačan 141, SKS 478, Golouh 431, Nemci 720, Radič 1380, SSJ 165, NSS 168. Sv, Lenart v Slov. Goricah, skupno Število oddanih glasov 268. JDS 29, SLS 172, RS 4, SKS 13, SPJ 2, DWP 44, HSRS 2, SSJ in KDZ 1, NNS 1. Glavarstvo Prevalje, skupno število oddanih glasov 1793. NRS 23, JDS 62, SLS 1177, RS 21, SKS 23, SPJ 38, DWP 100, HSRS 17, SSJ in KDZ 1262, NSS 70. Slovenjgradec, skupno število oddanih glasov 6648. NRS 49, JDS 233, SLS 4120, RS 663, SKS 167. SPJ 510, DWP 712, HSRS 50, SSJ in KDZ 531, NSS 213. Glavarstvo Ljutomer, skupno število oddanih glasov 5314. NRS 66, JDS 218, SLS 3628, Republikanci (Novačan) 72, SKS 351, SPJ 91, DWP 782, HSRS 39. SSJ in KDS 6, NSS 31. Slovenska Bistrica, skupno število oddanih glasov 451. NRS 10, JDS 50, SLS 248, RS 3, SKS 5, SPJ 2, DWP 110, HSRS 4, SSJ In KDZ 14, NSS 5. Ruše. skupno število oddanih glasov 419. NRS 2, JDS 21, SLS 176. RS 0, SKS 25, SPJ 166, DWP 7, HSRS 12, SSJ in KDZ 5, NSS 5. Studenci pri Mariboru, skupno število oddanih glasov 748. NRS 49, JDS 14, SLS 223, RS 5, SKS 2, SPJ 106, DWP 98, HSRS 191, SSJ in KDZ 8, NSS 52. Sv. Trojica v Sl. G., skupno število oddanih glasov 279. JDS 13, SLS 223, RS 0, SKS 19, SPJ 2, DWP 20, HSRS 1, SSJ in KDZ 0, NSS 1. Brežice mesto, NRS 10, JDS 136, RS 2, SKS 13, SPJ 11, DWP 39, HSRS 128, SSJ in KDZ 16, NSS 14. Sevnica: NRS 4, JDS 33, SLS 247, RS 30, SKS 40, SPJ 2, DWP 2, HSRS 20, SSJ in KDZ 29, NSS 21. Podčetrtek: NRS 3, JDS 20, SLS 174, RS 19, SKS 14, SPJ 0. DWP 5, HSRS 32, SSJ in KDZ 2, NSS 1. Dobova: NRS 3, JDS 20, SLS 58. RS 6, SKS 52, SPJ 2, DWP 5, HSRS 325, SSJ in KDZ 22, NSS 23. Rajhenburg: NRS 1, JDS 33, SLS 278, RS 11, SKS 3, SPJ 29, DWP 2, HSRS 93, SSJ in KDZ 3, NSS 2. VOLILNI OKRAJ PREKMURJE, NRS 583, JDS 1246, SLS 6657, Novačan 71, SKS 1130, Golouh 151, Nemci 222, Radič 5506, SSJ 221, NSS 220. Murska Sobota: NRS 119, JDS 107, SLS 146. Novačan 0, 3KS 44 Golouh 6, Nemci 7, Radič 134, SSJ 4. NSS 34. Vol. okraj Murska Sobo-bota (brez Dolnje Lendave): NRS 351, JDS 1122, SLS 2944, Novačan 52, SKS 894, Golouh 373, Šauer 171, Radič 3495, SSJ 154, NSS 172. V ostalih krajih: Beograd, 18. marca. (Ob 21. uit) Dosedaj znani rezultati volitev razven 5 volišč: Radikalci 4274, demokrati 3529, Protič 400. — Izvoliena sta Pašič in Davidovič. Beograd, 18. marca. (B) Volitve so Izpadle sledeče: Narodna radikalna stranka je dobila 5820 glasov, demokratska 4628, Protičevd 503, naprednjaki 229, republikand 482, komunisti 1134 socijalisti 556 in najemniki 321. Zagreb, 18. marca. Dosedaj znani rezultati: radikalci 357, pučka stranka 293, sodjaiisti 268 Jrankovci 4709, Po-liteova skupina 163, dem, 2324 radičeve! 6735, komunisti 1249, Rojc 1691. — Skupno števOo oddanih glasov znaša 17.789. Po' količniku dobi Radičeva stranka oba mandata za mesto Zagreb, Varaždin, 18, marca. Dosedanji izid volitev je sledeči: Frankovci 959, demokrati 350, radičevd 272, pučka stranka 27, Beršičeva skupina 150, sod-iatisti 37* komunisti 45. Invalidi 25. Dubrava, Frankovd 3, Demokrati 32, Radičevd 1332. Ivanič: Frankovd 2, Demo- krati 15, Radičevd 152, Klerikalci 14. Sisek, Frankovci 15, Radikalci 28, Demokrati 340, Radičevd 247, Pučka stranka 15, Socijalisti 113, Komunisti 92. Od 2374 voiilcev je glasovalo 1550. Požega, Radikalci 86, Demokrati 74 Radičevd 413, Pučka stranka Ul. Sodjalisti 53, Komunisti 10. B e 1 o v a r : Izid volitev na treh voliščih: Frankovci 467, Radikalci 92, Demokrati 148, Radičevd 449, Pučka stranka 15. Križevci: Frid volitev na dveh voliščih: Frankovd 25, Radikalci 7, Demokrati 98, Radičevd 406, Pučka stranka 19. Sremski Karlovci: Od 1361 voiilcev jih ie glasovalo 1094. Socijalisti 4, Srbska stranka 0, Pučka stranka 20, ZftmUoradaiŠka stranka U& pjjgdč Ifivalldl 8, Nemci 4, Demokrati 132, Ra-didevci 352, Radikale! 444. Su 5 a k : Radikalci 37, Demokrat! 203, Radićevcl 42, Klerikalci 23, Tomlje* * aovićeva skupina 1394, Komunisti 156, Karlovac: radikalci 175, demokrati 318, klerikalci 18, radičeve! 2064, socijalisti 72, Frankovci 20, komunisti »1. Samobor: radikalci 8, Radičev-d 4697, klerikalci 22, demokrati 42, socijalisti 13, komunisti 18, Frankovci 31. Našice: V vsem okraju so dobili radikalci 939, klerikalci 137, demokrati 990, socijalisti 212, Radićevcl 5396, zem-iioradnlki 226. Koprivnica: radikalci 34, Radi-£*vci 1264, demokrati 85. klerikalci 31. Virovitica (okraj): radikalci 413, zemljoradnik! 50, klerikalci 32. demokrati 1383, socijalisti 75. Radić 5184 Novi Orad: radikalci 123, klerikalci i% demokrati 199, Radićevci 1267, Zemun: radikalci 1901, socijalisti 20, srbska stranka 4, ljudska stranka ?, zemljoradnik! 1, komunisti 56, Nemci 471, Invalidi 25, demokrati 472, Radić 707. Aleksandrovo (trg): radikalci 17, klerikalci 523, demokrati 177, Tom-iienovlć 1147, Radić 1900, komunisti 37. Kastav: V vsem okrožju so do-t>2S: radikalci 5, Tomlienović 515, klerikalci 500, demokrati 357, komunisti 61, Radić 15, Qrlzane, ?. volišče: radikalci 1, demokrati 1, Radić 257, Tomlienović 32, klerikalci 7, komunisti 3. Orl rane, H. volišče: demokrat! 4, Radič 224, Tomlienović 11, klerikalci 2. komunisti 18. Crikvenica:V vsem okrožju so iobili: radikalci 177, demokrati 126, Ra-31« 1608, Tomlienović 119, klerikalci 19 fta komunisti 135 glasov. Brod na Savi: radikalci 138, de-änokratl 227, socijalist! 100, klerikalci «3b komunisti 379, Radić 851. Subotica: Po dosedanjem voli!-Mltt Izidu so Izvoljeni v subotiškem tek rož ju trlje radjkalci, dva Bunjevca in i*® socijalist VOLILNO OKROŽJE NOVI SAD. Radikalci 13.543, demokrati 4315, jProtić 3402, socijalisti 4604, zemljorad-■aflcl 1724 Nemci 5498. Potemtakem dobe radikalci 4 mandate, Nemci pa dva. V' ' —.— .... Potek volitev. Beograd, 18. marca. (B) Volitve ? naši prestollei so potekle popolnoma •mirno In ul prišlo nikjer do incidentov. V glavnem se je bil hoj med Narodno radikalno stranko In demokrati. Ti dve Stranki kakor tudi Protlćevci so zadnje dni, posebno pa danes razvili veliko in za Beograd neobičajno volilno rekla io, ki so jo Izvajali z vel. lepaki In velikimi zastavami z raznimi napisi, ki so jih vozili po ulicah avtomobili. Uredništva listov so od časa do časa Izdajala približno stanje oddanih glasov. Beograd, 18. marca. (B) Uredništvo »Vremena« je izdalo lepak, v katerem veli, da so v Novem Sadu danes dopoldne nacljonalistl napravili korporativno izlete v okolico mesta in tudi v oddaljenejše kraie In tam pomagali agitirati. V tem letaku se objavlja tudi vest Iz Subotice, da je policija tamkaj prijela 20 nacijonallstov zaradi raznih prestopkov proti volilnemu redu. Sarajevo, 18. marca. (Z) V Bosni in Hercegovini so volitve prctskic precej mirno. Narodna radikalna stranka je dobila približno enako število glasov, kakor zemljoradnik!. V mu> tarskem okrožju stoji profesor Pcra Ivaniševič, protikandidat nosilca oficijelne kandidatne liste dr, Laze Markoviča, precej slabo. Radičeve! so dobili Izredno mnogo glasov. Kar se tiče Muslimanov, se opaža, da je levičarska skupina dr. Mehmeda Spaha močnejša, kot Maglajičeva desnica, ki ima voliice večinoma v mestih. Maglajičeva skupina je močnejša le v tuzianskem in biha-škem okrožju. V banjaiuškem okrožju je tako močna, kakor Narodna radikalna stranka. Po dosedanjih izidih volitev je največ glasov dobila muslimanska skupina dr. Spahe, na drugem mesta so zemljoradnik!, na tretjem pa radikalci V Sarajevu so volitve potekle popolnoma mirno. Udeležba je bila zelo slaba, glasovalo je približno 40 odstotkov. Maribor, 18. marca. (K) Danes so bili izpuščeni iz zapora, vsi oni, ki so bili zaprti zaradi sumnje, da so bili napadi! Cirilovo tiskarna, KONVENCIJA MED ČEŠKOSLOVAŠKO LN JUGOSLAVIJO, Beograd, 18. marca. (B) Včeraj je bila podpisana konvencija o obojestranski pravni pomoči med Jugoslavijo in Češkoslovaško. Konvencija obsega 67 členov, med katerimi so najslavnejše doiočbs o izvedbi sodnih razsodb. Z naše strani sta podpisala konvencijo vseučiiiški profesor dr. Dragoljub Arangjelinovlč in predsednik višje, ga deželnega sodišča v Ljubljani dr. Babnik, s češkoslovaške pa dr. Emil Pira, načelnik ministrstva za pravosodje v Pragi. ČEŠKOSLOVAŠKA. s* Prof. t.oul* Elsenmano e mrihtm Rsšinti, V »L’ Europe Nouveile« piše eden najboljših čeških francoskih prijateljev, prof, pariške univerze Louis Eisenmann o min. drju RaŠinu med družim tole: »Dr, Ra-iln je imel eno izmed najdragocenejših občanskih kreposti: pogum do nepopularnosti Vzrok te njegove lastnosti je bila njegova nepremagljiva odločnost Živahnost in na« giost napadov proti njegovemu delovanju je biia drju Rašinu merilo zdatnosti in zasluž-nost! tistega delovanja. Ko le opisal politično življenje drja Rašina, opisal politični tlčno življenje dr. Rašina, proslavlja njegovo narodnogospodarsko delavnost za češkoslovaško republiko ter priznava njegov® velike zasluge za to republiko, FRANCIJA. ** »Močna roka.« Georges Bordon piše v listu »Figaro«, da marsikateri ljudje v Franciji obžalujejo, da okupacijske oblasti v Poruhrju ne aplicirajo onih metod, ki jih nekateri Imenujejo »la maniere forte«. »Kaj se pričakuje od Francozov v Poruhrju?« Krepka akcija? Surovost, brutalnost, tu je stvar drugačna. Večkrat se sliši: »O če bi bili Nemci na našem mestu«... Ravno zato, ker opravljajo to delo Francozi, se mora opraviti na francoski način- Mi nismo nemškega zločina radi tega denuncirali pred svetom, da bi si dovolili nadomestilo, če bi se nam zalo ponudila prilika. Pustimo Nem- J ccm njihove metode ia pokažimo Jim Baš® e osaoir®, AVSTRIJA *» Izseljevanje It avstrijske republike. V mesecu januarju se je izselilo iz Avstrije 1750 oseb, da bi si v Ameriki ustanovili novo eksistenco. Od I. julija 1922. pa do 31. januarja 1923. se Je Izselilo v Ameriko 5809 Avstrijcev, tako da bo kvota, ki je Avstriji dovoljena, že prve dni L m. izčrpana. Gospa De Guerchy je umrla samo xbog tega, ker ji le bilo telo izrabljeno od preštevilnih porodov. Vsa čast možem. kt se iznebilo svoje žene s pretvezo, da so zaljubljeni vanje. Mm e de Sivigni (Pismo gospe De Grignanovih * Knjižničarji strmijo nad možgansko nenasitnostjo Rusov. K. Dalmont (Soinčne vizije, 1905). <» Ne morete sl misliti, koliko me je stalo muk in ponižanja, ker nisem omel plesati; še sedaj jih nisem prost. Paul-Louis Courier (Pismo materlh mmmn Dnevne novosti« =* lipraSevafai komisar# zs slovenska stenograMo. Oddelek za prosveto v Ljubljani je Imenoval sledeče gg. za člane iz-praševalne komlsOe za slovensko stenografijo na srednjih in enakopravnih šolah: vladnega svetnika dr. Janka Bezjaka za predsednika, Franca Novaka, ravnatelja I. državne gimnazije v Ljubljani, prot Josipa Marsa v Ljubi lani ter prot Jerneja Pavlina v št Vidu za Izpraševalce, prof. Alojzija Tavčarja v Ljubljani, prof. Ivana Dolepca v Ljubljani In prof. Adolfa Robido v Ljubljani pa sa njih namestnike. — Razglas » neoddataih pošiljkah sa mesec januar 1923. Na vse pošte v SlovenSi« je bil te dni razposlan seznam o neoddatnih pošiljakh, ki leže pri shranjevainem uradu poštnega ravnatelistva v Ljubljani. Naslovniki, oziroma pošiljatelj se opozarjajo, da jih v roku enega leta od dne »ega razglasa dvignejo, sicer bo poštna uprava te pošiljke na javni dražbi prodala, će so brez vrednosti, pa uničila, izkupiček za prodane pošiljke, ozir. gotovina, ki bi se našla v pošiljkah, je na razpolago upravičenim osebam še za dobo nadaiinlh treh let, po preteku tega roka pa zapade v prid poštni uravl — Dividende delniških družb. Po naredbi ministrstva za trgovino in Industrijo morajo vse delniške družbe v naši kraljevini objavljati v »Službenih Novlnah«, odnosno v pokrajinskem »Uradnem listu« začetek izplačevanja, kraj izplačevanja in znesek dividende sa dotično leto. — Za siromašno dalmatinsko doco. Minister soefiafne oolftike je nakazal sirotišnici Sv. Križa v Otoku na otoku Korčuli 3000 Din« kot prvo Pomoč za vzdrževanje 30 sirot, ki se tam prahranjujejo s privatnimi zbirkami- — Veftk srbski dobrotnik, V Beogradu je «mrl 15 krstni milijonar Joca Jovanovič v 13 letu svoj« starosti Čeku svoje ogrom-«5o premoženje je zapustil v razne dobrodelne namene. Zdravstveno delovanje v Vojvodin#. Zdravstveni odsek za Vojvodino v Novem Sadu je priredil minulega Seta 137 zdravstvenih predavan) s filmskimi demonstra-čHami. 28 filmskih predstav ter 363 poljudnih predavani. — Zdravijenfe bolnih otrok. Ministrstvo socijalne politike je odredilo, da se zdravi! j gojenci otroških dom. v v boin^-dcah, ki jih vzdržuje Izključno državni proračun brezplačno in sicer na državne stroške« Stroške za zdravljenje gojencev, ki se zdravijo v bolnišnicah, k! se vzdržujejo z lastnimi dohodki, pa bo nosilo ministrstvo za socijalno politiko. — Imata pač svete zakonske srazere. Terezija Zupančič in Matevž Nered iz St. Vida pri Stični, oba poročena, sta se tako naveliča!« svojega dosedanjega zakonskega stanu, da sta jo nekega lepega dne odkurila v dainfi svet. Doma sta zapustila svojega zakonskega moža oziroma ženo, katera sta prej ola'šaia za skupnih 4f> tisoč kron. — Zločinske kmetice. Kmetici Kata Kovač in Posavec !z Ivanca sta videli na sejmu v Koprivnici, da ima kmet Stefan Garalo Is nilhove vasi nekaj denarja. Vs! trije so se proti večeru napotil! domov. Med potjo ste ga kmetici napadi! s steklenicami za pivo in ga precej poškodovali po glavi in na roki. Ra?en tega sta ga oropali za 8000 K. Orož-nlštvu se le posrečilo, da le obe roparici izsledilo In Uh predalo sodlUn. — Vmm bivše Bnbtee. ^ vas! DaSfg« je flveia Marij» Mllčevifi * nekim Petrom iz iste vasi v nezakonskem razmeri». Ker jo je ljubimec večkrat pretepal, je ona te dni zbežala k svoji materi. Peter je šel za njo Sn zahtevah da se vrne, kar pa je ona odločno odklonila- To je nesrečnega ljubimca tako razjarilo, da se Je vrnil domov po puško ira io nato nstreUL Morilec se je sam javil oblasti. — niša s dvema izhodoma aB ponesrečena kupčija. Neki kmet iz posavskega Brega je prišel v Zagreb ter je prinesel na prodaj 208 jajc to 180 kg konopljenega semena. Seme to jajca je oddal v garderobo »Vja-torja«, kjer se fe spoznal z nekim agentom. Ta ga j« povabil v gostilno, kjer se je kmet popolnoma napil. Agent je to n egovo stanje Izkoristi to mu je Izvabfi 300 dinarjev. Obenem ga je pregovoril, da sta šla k Viatoriu po shranjene stvari. Nato ga fe povabil, da bi pri njem prenočil Kmet je bil tega vesei to mahnila sta Jo proti agentovemu stanovanju. Ko sta prišla pred hišo je reke! agent da nese stvari v stanovala te ims naročil naj ga zunaj nekoliko počaka, da bosta šla šs aa »crnu kafu«. Toda zaman je bilo vse njegovo čakanje, kajti prijazni agent jo Je medtem odkuri! skozi druga vrata. Kmet je nato s težko glavo odšel k svojim sorodnikom, kjer se je dobro naspal in nato odšel na policijo, ki naj bi mu njegovi dve košari izsledila. Ta je tatu sicer našla, vendar pa je vse že prodal to denar zapil. — Tragična rodbinska drama. Posestnik Jagodnik v Tominjah je živel s svojini sinom v večnem prepiru. Letos pa so češpije izvanredno dobro obrodile in nič čudnega ni bilo, da je sto skril sod slivovke v seno. Friši* ie ffnanca to je ta skriti zaklad našia. Sto je zvedeL da je bi! ovaduh ?astni oče ta v svoji razburjenosti to jezi Sei nad njega s sekiro. V par sekundah je biia cela hiša poina človeške krvL Morilec je nato sam sebe justilicira! s tem, da «e le obesil- — Aretirana tihotapska družba. Tržaška policija je prišla na sied večji družbi, ki se Je shajala v nekem zakotnem stanovanju. Nekega dne se je dvema policijskima agentima posrečilo aretirati celo družbo baš v trenutku, ko Je Imela talen sestanek. V do-tičmem stanovanju so našli precejšnjo množino kokaina in jugoslovanskega tobaka. Vtihotapljeno biago Je bilo zaplenjeno, čedna družba pa je biia odpeljana na kvesturo. — Poturica hujša kot Turek. Nekemu hrv. odpadniku v Buzetu je bila razbita šipa na njegovem stanovanju. Mož fe seveda grozen zločin takoj naznani! orožnikom, ter obenem Izjavil, da mu je isto razbil neki sovaščan, ki ga fe dalje časa sovraži, radi nlegovega Italijanskega mišljenja. Sicer je bik» to ravno narobe, ali renegafova želja je biia orožnikom zapoved. Nesrečnež |e bil aretiran to zaprt — Neprijeten povratek. Policija v Osijek« je osvetila posebno pozornost elegantnemu mladeniču, ki se je predstavljal za Danila Kolenca, sina veletodustrijaica tz Beograda. Ljudem je pripovedoval, da namerava zgraditi moderno žago. v kateri bodo zaposleni v prvi vrsti domačini. Končno ga je poilcHa prijela in odvedla v zapor, kjer je priznal da se imenuje Aftiilo Leonardi, ki je nedavno poneveril v Trst« 100 tisoč lir to zbežal v našo državo. Slepari» bodo predah tržaškemu sodišču. Angleške zračne bolne sile. London, 18. marca. (K) Minister za zrakoplovstvo Je v spodnji zbornici predložil proračun svojega ministrstva, ki zna§a 12,011.000 funtov šterlingov nasproti 10,895.000 funtov šterlingov v prejšniem finančnem letu. Minister Je izjavil: V minulem letu je bilo zaznamovati stalen napredek. Vlada Je nadaljevala z izgradnjo zračne bojne sile. Glede na vprašanje, ali je obramba v zraku primerna, bo primerjal angleške zračne bolne sile s francoskimi. Nadeja pa sc, da ne bo zavoljo tega nobenemu An-g’cžn ali Francozu prišlo na misel, da bi on verjel na možnost vojne med obema državama, četudi le v kaki kasnejši dobi On navaja francoske številke le zato, ker je Francija pospešila izgradnjo svojih zračnih sil. Leta 1925 bodo Imeli Francozi 21S0, Angleži pa le 557 letal. On rad priznava veliko razliko med položajem Angleške in Francije, Ce pa tudi upoštevamo, da Ima Francija veliko stoječo vojsko in razsežno mejo, |e nesorazmernost vendar mnogo prevelika. Samo po sebi nastane vprašanje, zakaj ima ena evropska velesila tako veliko, druga pa tako majhno zračno ladjevje. Ne moremo misliti, da bi med obema zaveznikoma mogle izbruhniti sovražnosti. Ali vpraša se, ali je upravičeno, da ima eden izmed njiju zračno bojno silo. ki je štirikrat man:ša od zračne bojne sile drugega. Predno smo si na jasnem o izpopolnitvi angleških zračnih bojnih sil, moramo premisliti, kako daleč hočemo Iti. Minister je izjavil dalje, da, če bi hoteli na zračne bojne sile uporabljati razmerje moči bi to pomenilo takojšnje zvišanje proračuna za 5 milijonov funtov šterlingov. Meseca novembra 1918 je imelo angleško zrakoplovstvo 30.000 častnikov, 253.000 vojakov In 3300 letal v službi. Danes imamo v službi nad 3000 častnikov, 27,000 mož in 351 letal imNAUSTlCNO BAND1TSTVO HRVA* iKIll SEPARATISTOV, »Slobodni Hrvatski borac«, besnejših zagrebških frankovcev, je priobčiš pod naslovom »Pašičevl Kranjci« tako oz** ben napad aa celokupno slov. ljudstvo, ne najdemo dovolj ostre besede, ki bi nWS*A So žurnaiistična banditstvo zavrniti. Ta frankovski reptil žali Slovence v n*® ravnost vsako kulturno zasmehujočem to®** Članek pravi, da smo znani žganjarji toT Sloveniji, kjer se nahaja nn vsakem bret*' cerkvica, ga ni svetnika v katoliškem kol»* darju, kateremu ne bi bi! posvečen vsaj *® oltar. Nadalje da smo v nacljonalni borbi za rušenje Avstrije prišli še ravno ob SL uri 55 saimaS, sicer se aa nas Itak a* bi V»" delo. Vslllaj® s® nam vprašanje: Al! res opazila zagrebška cenzura te žurnailstlčn» pohote v glasilu, ki po zakona o zaščiti države sploh ne bi jmeio Izhajati, ker širi pl*" mensko mržnjo? Naši listi, brez razlik*' strank, so vedno ta vseij obsojali Radičev* demagoštvo te frankovske sanje o neodvis» Hrvatski afkdar pa al slovensko časopisi*» k! Je po sodbi »Nov* Evrope« tako v vse blaškem kakor tehničnem pogledu safnoS dovršeno, napadalo bratov Hrvatov. Novk narski hajduki Is Vlaške ulice sl naj zapor»* nijo, da te Žalitve slovensko ljudstvo ne b* mirno požrlo. »Pašičevi Kranjci« bodo >* ime! prilike dokazati bivšim žrno-žoltim s»' telitom (s krivimi nosovi) »glavnega grad* Hrvatske«, da te s krvjo In solzami odrd*’ ne edinstvene države ne pustijo razbiti Drobtine. ® Fes kot ähotaoec Kakor ZJMtm, se se v voiski psi u porabljali za najrazličnejši Posle. Nič čudnega torej, ako so postali nekateri prebrisani In so se po vojni posveti» plodonosni cbrtL Tako jf po poročilih HstoV zapazila finančna straža ob saški me5! PSA» ki je dan na dan tekal čez mejo. Nek«£* dne ga je straža ustrelila. Stražniki so ** zelo začudili, ko so videli, da te Sme! JK*' okoli telesa zavite 7 m najbol-še svBe. J rodbcu pa Je Ime! matoen paket naiflner Ših ženskih nogavic. Flnancari! sedaj st** kajo za lastnikom tega čudnega psa. • Nepričakovan dožIvI?aJ. Sodniki 1* pravniki doživljajo včasih res tragikom!*»® prizore. Seveda imajo že po svojem pok!!** dobro porcijo hladnokrvnosti, ki jim čcsW pomaga, da se izvl eio iz neprijetnih žajev. Malo je pa verjetno, da bl bOl 03** sodniki tako hladnokrvni, ako bi sedeli n-onem brivskem stolu, kjer le sedel ameriški sodnik Stickelu. Ta sodnik je namre-pred par meseci obsodil nekega črnca h* smrt. Justlflkacito se je izvršila v prisotno* sti atogovlh sorodnikov na električnem stolu. Nekaj dni nato Je prišel dotični sodni» k svojemu brivcu !n se to komodno vsedel na brivski sto! pred veliko ogiedalo. Kmal» se je nagnil čez njega velik črnec I» je hladnokrvno rekel: »Vi ste torej tis«» ki je obsodit mojega brata na smrt.« -nika je spreletela kurja polt. ko le v'“!v orjaškega brivca z brivskim nožem v f°**: Vendar pa j« zbral vse svoje moči. d*J?' se obdržal v duševnem ravnotežju. ■. ™ dolgem premišljanju pa je črnec čisto mW* rekel: »Končno ni drugega zaslužit.« • Pa-la bolnišnica. Neka amertkansV* Sldirron Mac Hle le tako zasovražila IJudt da |e ob svo'1 smrti zapustila celo svoj» ogromno premofento društvu za zaščito fl*? vali v Zedinjenih državah s nalogo, da »* olvorl bolnišnica za bolne pse. V le) bob nlšnlcl bodo preskrbljeni vsi psi slromašn'* slojev. To je pač pristna amerikanska pt*’ smuknjenost. • Samoma rt ns KUa’skem. Kitajsko I® na vsak način klasična dežela samomorov» Tako bi vsa) sodil človek, ko bi čita! francoske liste. Odstotek samomorilcev doseg* nenavadno Število 50. Kitajec je tako rahločuten, da mu da najma n ša nezgoda povo« za samomor Zgodijo se siuča’1, da se usfflf* tl užaloščen berač pred hišo, kjer so tet» odklonili miloščino. Tudi dolžnik, katereg* upnik preveč šikanira. Išče rešitev svojeg* žalostnega položaia v smrti Kdor torej no* če, da ne bo Imel na svoji vesli smrti svo«. jega bližnjega, naj nikar n« hodi na Ki-' tajsko. ® Prebivalstvo svet*. V Londonu f* bila sestavljena statistika, ki izkazuje, d* živi na naši zeml'i 1800 milijonov ljudi medtem ko jih je bito pred 30 leti komaf 1500 milionov. Azija Ima 910 milijonov» Evropa 470 mfll'onov, Amerika 182 milijonov. Afrika lo0 milijonov, Avstralija 4» Oceania 60 milijonov. Ako vzamemo V-otlr še posamezne otoke, s katerih ni podatkov, bi znašalo celokupno število prebivalstva MD0 milijonov. Pismo prijatelju v Paradiž. Predragi! Gotovo porečeš: »To tl je prijateljstvo! Peto leto že mineva, pa a! glasu od njega, niti glasu, niti njega samega. Gotovo se je izneveril dobremu in se še! ženit z ljubeznijo Satanovo!« Nikar tako, prijatelj! Prvič pomisli, da v Paradižu minejo štiri leta kakor štirje kratki hipi, drugič pa blagovoli upoštevati slovensko zvestobo. Hrast sc omaje jn hrib — Mi, kar nas Je — Ne, ne tako! Nočem se hvaliti, le to bi tl rad povedal, kako se Imamo sedaj pri nas, Predno kaj več o tem, te opozarjam, da sem izza leta 1918. svoboden državljan svobodne kraljevine Srbov, Hrvatov jn Slovencev. Boš imel sedaj rešpekt, kaj? Slovencev nas je v tej novi državi bolj malo. Ljub’jančanie smo namreč sklenili, nni «stane nekaj naših milih bratov zora}. Pa srno jih dali malo Lahom. a mnfo Nemcem za spomin. Vodili so nas pri ter p’cmeniti oriri in višji cilj!, ki {ih boš ti kot nebeščan gotovo razumel. Hoteli smo namreč na vsak načm imeti nekaj praznikov in prilik za slavnosti. V tej naši industrijsko kapitalistični dobi namreč vso kriči samo: đelo. de’o, de’o. V vsaki 15uh!San«ki beznici najdeš lahko rb vsaki uri časMl-ce rujne kapljice, ki ti navdušeno pridi-gujejo, kako je edina naša rešitev v delu. Celo papeža v Rimu se je lotila ta bo’ezcn, pa je odpravil In prečrtal celo vrsto praznikov. Lahko si misliš, kako je nas, verne Slovence, zadela ta huda krivica! V teh težkih časih nam je potlej usoda prišla na pomoč. Pustili smo kakor sem že dejal, malo Slovencev, približno polovico, tam zunaj. Tako smo dobili priliko za nove praznike: praznik sramote, praznik žalosti, praznih protesta in še nekaj jih ]e. Po naši lepi stari navadi praznujemo vse z osmino in tudi z obletnicami ter jih prav pošteno poplaknemo. Sicer imamo pa tudi vmes vedno dovolj zabave in razvedrila, Kadar nam preti dolgočasje, si vselej prav temeljito pomagamo. Ako si pa le ne znamo in ne moremo sami, nam pride še celo smrt na pomoč. Tako smo medtem pokopali že Cankarja in zdaj zadnje čase Tavčarja. Pri obeh je bilo prijetno in tako imenitno, da je res veselje misliti. Od študentk in študentov pa gori do najvišjih funkcijonarjev je bilo zastopano vse, kar pri nas »leze ino grede«. Sprevod dolg, venel, med sprevodom aeroplan, po tlaku na obeh straneh pa »nebrojno občinstvo«. Petje, govori, godbe, kratko povedano: tako Je bilo v srce segajoče, da sem se ga obakrat prav pošteno napil. Da je bilo še bolj slovesno, je bil pogreb obakrat na državne stroške, na sedmini je pa poravnal stroške vsak udeleženec sam. Bi-lo bi gotovo tudi to na državne stroške. toda hoteli smo videti, kdo velikega pokojnika bolj ceni in spoštuje. Jaz nisem zaostajal, si lahko misliš. Zato pa ne smeš misliti, da se za žive umetnike ne brigamo. Sicer še ne hodijo vsi v cilindrih, dolga pa imajo, da bi se ti kar mešalo, če bi ti jel praviti posamezne zneske. Z novicami, kakor vidiš, torej nisem v zadregi. Nikar pa ne misli, da nam samo mrtvi napravljajo veselje. Imamo namreč »udi z živimi dovolj posla. Nekaj časa smo bili sploh popolnoma preobloženi z delom. To je bilo takrat, ko smo Imeli v Ljublani svojo slovensko vlado. Joj. to ti je bil dirindaj! Predsednik, podpredsednik in par ducatov poverjenikov, — naravnost krasno, ti pravim. Posebno ginljivo je bilo takrat ko smo se šli na Koroškem plebiscit. To je jako zabavna igra, ki Jo eden doN, drugi izgubi. Tam gori smo Jo seveda izgubili mi, verni Slovenci. Potlej smo se zbrali v Ljubljani, silno razburjeni in bojeviti, pa smo Šli pred vlado. Kričali smo, da smo bili vsi hripavi, tedaj pa se nam pokaže gospod predsednik sam. »Bratje.« pravi, »bratje meni krvavi srce!« Predsednik vlade in ljudstvo sta pokazala, da sta tnkorekoč ena duša, eno telo. Zato smo bili takoj potolaženi in smo se lepo mirno razšli. Včasih so nam seveda tudi gospod predsednik s poverjeniki vred delali hude križe in težave. Saj veš, pri nas Je toliko zaslužnih znož. še na boben pride včasih kdo, ker preveč dela za narod. Vsem tem se je moral hvaležni narod oddolžiti. Zato smo pridno postavljali zaslužne može na stolčke in jih spet odstavljali, da so polagoma, vsaj v glavnem, vsi prišli na vrsto. Zdaj je tega konec in nimamo več narodne vlade v Ljubljani, Nekaterim je hudo žal zanjo in tud! meni, moram kar odkrito priznati. Zadnje Čase sem namreč postal zaslužen mož. Takrat, ko je namreč umrl nekdanji avstr, cesar Karl, sem rekel na glas: »Arka fiks«. Jasno, da sem sl s tem zasigural šanse z* poverjenika. No, zdaj ne bo nič. Ostane m| vendar 5e tolažba, da me narod pri prvi priliki pošlje v parlament Jcjcr bom kot veren Slovenec seveda Iz principa v opoziciji dokler me ne napravijo za ministra. Res, zdaj nismo kar tako! V Ljubljani je že ministrov, bivših in aktivnih, joj, skoro toliko, kakor v Paradižu devic. V vsaki kleti najdeš človeka, ki se mu vse priklanja: »Gospod minister!« No, nekaj nam je le še ostalo! To je naša slovenska znanost. Med imenitnimi deli naj povem samo najvažnejši dve, »Kako kašljajo žabe« in »Zakaj muhe ne kihajo.« To Je bilo naravnost, — pa kaj bi dejal: je bilo! Je, je, še danes je to nekaj epohalnega! Avtor teh dveh znamenitih del tako popolnoma obvlada svoj predmet, da je naravnost čudovito. Kako kašljajo žabe?! Pomisli! Sl jih ti kdaj slišal, ko si motovilil po na-m& pjaaeta? — Ji«? JN©, jas: «uril. sp«I On, naš slavni avtor jih je slišal! Po* misli, koliko trudapolnega opazovanj* in napete pozornosti Izpričuje že to ed*" no dejstvoI Tudi drugo: »Zakaj muh* ne kihajo,« je nekaj velikanskega. L*‘ presodi sam. Kolikokrat si kihnit, ko sl bii Še med nami, muha, ki je brenčal* okrog tebe In tl sedala na nos, pa nikoli. Glej, prijatelj, tebi pač ni prišlo n* misel, da bi znanstveno proučil In obdff* !al ta pojav, ta problem. On, naš avto» sa je! S svojo priznano temeljitostjo J® napisal tri debele knjige o tem prednif* tu. Povedal, pojasnil in razložil nam i* vse, kar je sploh mogoče, in na koncu« na zadnji strani tretje debcie knjige pd' še! do zaključka, da muhe zgolj in saJJ^ zato ne kihajo, ker ne — morejo. Nagradili ga bomo gotovo, sam® kako, tega tl danes ne morem še pov«* dati. Pripravil! smo si namreč zadrt# čas veiopotezno razvedrilo, državnozborske volitve. Saj si mogoče že k3| slišal o tem. Poslali smo namreč že med pripravami par ljudi v Paradiž. Nagrada preje omenjenemu slav’jencu J* rej odvisna od volitev. Ker vem, da te bo zanimalo, ti bom o prvi prilM poročal o tem. Dotlej pa prav lepo pozdravljen! Tvoj •••"■•--'f 1 “ ‘ Tone Zemljan.