Štev. 194 V Trstu. • petek M. julija 191S Letnik XLItl. zbaja vsak dan zjutraj, tudi ob nedeljah in praznikih. — Uredništvo: L lira sv Frančiška Asiškega št 20. F. nadstr. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Mefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj In odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista .Edinosti* — Tisk tiskarne „Edinosti-. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. — Naročnina znaša: Za relo leto K 40-—, pol leta K 20—, tri /cesece K 10 za nedeljsko Izdajo za celo leto K 8 —, po! leta K 4 —, — Posamezna Številka v Trstu in okolici: 10 vinarjev. ■ EDINOST Posamezne številke zastarele 20 vin. Oglasi trgovcev in obrtnikov mm pj 10 vin; osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila, oglasi denarnih zavodov mm {to 30 vin; oglasi v tekstu lista do pet vrst K 30.—; vsaka nadaljna vrsta K 2.—. Mali oglasi po o vin. beseda, najmanj pa 30 vfi. Ogt^e sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina in reklamacije sc pofiljajo upravi listi. —. Plačuje se izključno le, upravi .Edinosti*. — Uprava in inseratnl oddelek se nahajata v ulici sv. Franči5ki A v st. *M. PoStnoTiramlaični r^-j i §t. 811.65'.! • Posamezna Številka izven Trsta in okolice: 12 vinarjev. — Državni zbor. POSLANSKA ZBORNICA. DUNAJ, IS. (Kor.) Zbornica nadaljuje prvo či-nnje proračunskega provizorija v zvezi z razpravo nujnih predlogov. Posl. .Marckhl jo izvajal, da bo prebivalstvo poklicalo parlament na odgovor. ako bo ljudska zbornica, mesto da bi izpolnila svoje naloge na polju prehrane in narodnega gospodarstva. trpela govore in razprave, ki ojačujejo vojno voljo sovražnikov in podaljšujejo vojno. — Nato je kritiziral razne dogodke na Štajerskem in e zavzemal za izboljšanje položaja stalno plačanih. Zavračal jc trditev, da je vlada pod pritiskom vsenemcev spravila Slovence v stanje ] lapčevstva. Kar se tiče stališča Nemcev napram edanjemu kabinetu, imajo sveto pravico, da za-Iitevajo nadaljevanje sedanjega kurza, ki pobija z . o odločnostjo državi nevarna početja. — Posl. Smodlaka je izražal nezadovoljstvo Jugoslovanov s kabinetom, ker se je predstavil dr. Seidler za i rvobojevnika pangermanizma in sicer na stroške Jugoslovanov. Izjavil je imenom vseh Dalmatinov, da je sporazum z Jugoslovani za ceno odpovedi velikemu živemu delu njihovega naroda in slovenskemu ozemlju nemogoč. Vendar pa J u gosi ivani nikakor ne mislijo raztrgati vezi, ki jih je i tvarila Donava s sosednjimi deželami. — Posl. * nirseh je utemeljeval nujnost vprašanja poslancev nemške delavske stranke glede prehranjeval- • h razmer in zahteval, da se takoj prično z Nemčijo in Ogrsko pogajanja glede -ustanovitve skupnega prehranjevalnega načrta in sestavitve skup-rtga načrta glede prehrane. Glasoval bo.za proračunski provizorij in vojne kredite, ker je blagostanje nemškega delavstva odvisno od srečnega izida vojne. Posl. Franta je pričel v češkem jeziku, nakar L polemiziral z izvajanji ministrskega predsednika in naglasak da je naravnost ironija, ako pravi i inistrski predsednik, da se Čehom ne godi noti na krivica. Slovani so bili dolgo časa hrbtišče te države, a so želi za to nehvaležnost. Zato se r kakor ni čuditi, ako ne samo Cehi, ampak sploh \ >i Slovani drugače mislijo kakor poprej. Seja klubovih načelnikov. DUNAJ, 18. (Kor.) Glasom dogovora, ki je bil - lenjen na današnji seji klubovih načelnikov, i de češki predlog glede ministrske obtožnice v razpravo v ponedeljek, nakar bo sledila v torek debata o nujnih vprašanjih glede vojaških dogodkov. Ministrski predsednik je izjavil, da zamore \!ada le odobravati razpravo o vojaških dogodkih, ako se zgodi to v tajni seji. Dogovorjeno je bilo tialje, da se izpremene vsa nujna vprašanja vo-vškega značaja v predlog, vložen od vseli strank. v tozadevni debati bodo smeli govoriti zastopniki vseh strank. — Dne 26. t. m. se prične drugo čitanje proračunskega provizorija. Za slovenske paralclke oa državni obrtni šoil. DUNAJ, 18. (Izv.) Poslanec dr. Rybar je izročil ; šnistru za javna dela spomenico, tič.očo se uvedbe slovenskih vzporednic na c. kr. obrtni šoli v Trstu, kajti doslej določena organizacija ne odgovarja našim željam in potrebam. GOSPOSKA ZBORNICA. Debata o Scidlerjevem ekspozcjn. DUNAJ, 18. (Kor.) Gosposka zbornica je prešla v debato o Seidlerjevi vladni izjavi. Dr. Baern-reither je naglasa! potrebo združ&nja vseh sil, ako hočemo izvojevati srečen konec vojne, kajti izid vine bo mofno vplival ne samo na naš položaj, jinpak tudi na notranje razmere. Pripravljati moramo tudi velike probleme za bodočnost, ker smo zakasnelost tekom vojne občutili že dovoli bridko. Prišli smo prepozno z ureditvijo prehrane, ureditvijo vojnega gospodarstva in se za sklicanje parlamenta obotavljali predolgo. Parlament se mora priznati kot brezpogojna potreba, kot nekak ventil v dobi, ko je ljudstvo obremenjeno z izrednimi Pomanjkanji. Zavarovanje ministrskega predsednika proti uporabljanju § 14 smo sprejeli vsi s posebnim zadovoljstvom. Govornik je prešel nato na razpravo gospodarsko-političnih vprašanj In je izjavil, da je cesar na stremljenja entente po razkosanju Avstrije odgovoril edino pravilno s poglobitvijo zveze z nemško državo. Kar se tiče načel ministrskega predsednika glede položaja Nemcev v državi, jih bo pretežna večina zbornice gotovo odobravala, istotako tudi izjavo, da so za sporazum vseh, ki se priznavajo k državi, vrata odprta. Nemci te države niso samo glavni stebri države in zveze, ampak ji je tudi sojeno, da tvorijo most. ki združuje vse narode Avstrije k skupnemu cilju, veličini in blagostanju domovia«. Koncem svojih izvajanj je dr. Baernreither ob-iloval, da se solnograška pogajanja omejujejo le manj važna carinska vprašanja, docim so pre-rba surovin, ladijsko vprašanje, prometna politika in valuta za zvišanje produktivnosti največjega pomena. Vse to je mogoče doseči le z lojalan in poštenim skupnim nastopanjem z Nemčijo. Dr, Fort vidi stvarno jedro vladne izjave v tem. ila je bil prvikrat, čisto neprikrito, proglašen nemški kur z. Nikomur v državi ni prišlo na misel, da bi vladal proti Nemcem, ali brez njih. Češka naredba je napaka v trojnem oziru: kot očitno kršenje zakona, upravno-tehniško kot poslabšanje javne uprave, v političnem oziru kot pogreška na mirovni misli na Češkem. Pri propagiranja okrožne naredbe je šlo le za narodno-politične cilje. — Dr. Goli je nagiašal, da bi iz ust ministrskega pred sednika rad slišal besedo, kakršno je izgovoril ogrski ministrski predsednik, da hočemo pri poglobitvi zveze z Nemčijo ohraniti tudi v političnem oziru akcijsko svobodo in da parlament glede na-razmerja z Nemčijo ne sme biti postavljen pred fait accompli. Odklonitev proračuna pomeni v vsaki parlamentarni državi razpust zbornice ali demisijo vlade; v Avstriji pravijo, da prvo ne gre, in zato ostane le drugo. — Vitez Starzynskl je obžaloval, da parlament ni bil sklican toliko časa. Ministrski predsednik ne bi smel s strogimi odred bami v jugoslovanskih deželah in z objavo okrožne naredbe vlivati olja v ogenj. Ako je ohranitev parlamenta težavna, mu je treba pomagati. Z ozirom na proglašeni politični kurz je opozarjal govornik na to, da po državnozborskem volilnem redu večina v parlamentu nikakor ne more biti nemška. vahno letalno delovanje. Bombardirali smo z uspehom lope na Lastvi in tamkajšnje obrambne naprave. Letala so se vrnila nepoškodovana. DOGODKI NA MORJU. BERLIN, 18. (Kor.) Naši podvodniki so potopili v vodovju krog Anglije zopet 23.000 ton. PODLISTEK. Pusfolovfevi zapiski. Roman. Iz francoskega prevedel A. R. — In kaj porečeš na to, moj gospod sin? — je vprašal, ko je končal. — Nič, moj oče, drugega, kot da ne razumem, kako more biti gospodična de Chaumont, otrok šestnajstih let, odgovorna za pogubno sovraštvo svojih in naših prednikov. — Kdo govori o gospodični de Chaumont, — je odgovoril vojvoda, — in kako prihaja njeno ime na tvoje ustnice, potem ko si slišal vse to? — Ker mi je vsejano v srce, — je odgovoril marki odločno. — Pa je iztrgaš iz njega! — !e odgovoril vojvoda. — Nikdar I Zahtevajte moje življenje, ne zahtevajte pa, da bi moral žrtvovati svojo ljubezen, kajti to bi vam moral odreči. Z9EZ1IA ARKADNA POROČILA. AVSTRIJSKO. DUNAJ, 18. (Kor.) Uradno s© razglaša: V Italiji nobenih posebnih dogodkov. V Albaniji je sovražnik v zvez} z našim! varnostnimi četami. Dogodki na morju. — Dne 17. julija je več brodovi] sovražnih celinskih in pomorskih letal zmetalo okoli 200 bomb na Pulo. Dve osebi (civilna delavca) ste bili ubiti, več ranjenih. Škoda je neznatna. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO. BEROLIN, 18. (Kor.) Veliki glavni stan javlja: Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča Ruprehta: Severno Lensa in vzhodno Villers Bretoneaxa so bili krajevni napadi sovražnika odbiti. Tekom dneva zmerno bojno delovanje je zvečer oživelo in narastlo tekom noči od čas!a do časa jugozspadno Yperna in pri obnovitvi sovražnih napadov vzhodno Villers Bre-toneuxa do večje sile. Tekom živahnega poizvedovalnega delovanja smo ujeli več mož. — Armada nemškega cesarjeviča: Armada gen. polk. Bohna je bila včeraj čez dan v težkem boju. Z novo pripeljanimi divizijami ojačen, ie izvršil sovražnik znova pc večurni topovski pripravi velik enoten protinapad proti vsej naši fronti južno Marne. Zvečer je bila bitka odločena nam v prici. Napadi sovražnika so se razbili z najtežjimi izgubami. Iz majhnih krajev jugovzhodno Marenila, katerih se je sovražnik začasno polastil, ga je zopet pregnal naš protinapad. Tudi na severnem bregu reke je sovražnik zainan poizkušal, da bi nam iztrgal priborjene uspehe. Pri zavzetju gorskega grebena južno Poure-ya smo ujeli njegovo posadko s palkovnim poveljnikom in več lopovi. Vzhodno Reim-sa je položaj neizpremenjen. Topovsko streljanje menjajoče se sile. Severozapa-dno Massigesa je izvršil sovražnik manjše napade, ki so se razbili v našem protfsun-ku. Včeraj smo sestrelili 23 sovražnih letal. Poročnik Jacob je izvojeval 23, letalsko zmago. Prvi generalni kvartirmojster pl. Ludendorff. SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijansko poročilo. 17. julija. — Dne 15. julija zvečer je neki angleški oddelek, podpiran uspešno od naših in iran-coskih baterij, vdrl v sovražne Črte jugovzhodno Asiaga in napadel odločno posadka, ki je imela težke izgube. Angleži so ujeli 24 mož in uplenili dve strojnici. Včeraj so dovedli ponovni napadalni poizkusi sovražnika do živahnega krajevnega delovanja med jugovzhodnimi vznožji Sasso rosso in Brento. V okolišu severno Orappe je sovražnik napadel naše spodnje črte jugovzhodno Col Tas soiia, a je bil odbit. Naši letalci in zrakoplovci so obmetavali z bombami vojaške naprave sovražnika v prvih črtah. Sestrelili smo dve sovražni letali. , RIM, 18. (Kor.) Mornariški generalni štab poroča: Dne 16. t. m. ponoči sta zmetala dva mornariška zrakoplova nad tisoč kg razstrelivnih snovi na pulske vojaške naprave in v pristanišču zasidrane vojne ladje in sicer z opaženo dobrim uspehom. Vrnila sta se kljub sovražnemu obrambnemu ognju v izhodno pristanišče. V sredo zjutraj so Številna mornariška letala vnovič napadla Pulo. V srednji Adriji je vladalo v sredo istotako ži- Obstreljevanje Pariza. ŽENEVA, 17. (Kor.) Tukajšnji Usti poročajo, da je obstreljevanje Pariza zelo močno. Brzojavne zveze med Ženevo in Parizom so popolnoma pre kiniene. IZ VELIKF. RUSIJE. Srbi in Itaiijatii na Murmanskem. MOSKVA. 16. (Kor.) Po poročilih slzvestij« iz Arhangelska, je prispelo tjakaj zopet več srbskih in italijanskih častnikov in vojakov, ki tvorijo pod zaščito tamkajšnjega angleškega in francoskega konzula stalno naraščajoči oddelek. Namen tega oddelka je po izkrcanju Angležev na Murmanskem popolnoma jasen. Ruski izjvrševalni odbor je kljub protestom obeh konzulov zahteval razoroženje srbskih in italijanskih čet, kar se je baje že zgodilo. !z Ukrajine. VARŠAVA. 17. (Kor.) Glasom kiievskih listov je ukrajinski* ministrski svet odpravil narodno poljsko, rusko in židovsko ministrstvo in poveril agende teh ministrstev deloma ministrstvu za ljudsko izobrazbo, deloma pa notranjemu ministru. Usmrfienl francoski izdajalec. PARIZ, 17. (Kor.) Radi zvez s sovražnikom na smrt obsojeni časnikar Duval je bil včeraj usmrćen. Rooseveltov sin padel. LUGANO. 17. (Kor.) Glasom italijanskih listov je najmlajši sin bivšega predsednika Združenih držav, Roosevelta, umrl v Franciji kot bojni letalec junaške smrti. Strašen tajfun na Japonskem. CHIASSO. 17. (Kor.) Italijanski listi poročajo iz Osake: Strašen tajfun je opustošil del jugovzhodne Japonske in več otokov. Škoda je velikanska. — Ti, marki de Latour du Pic, govoriš o ljubezni, toda ta ljubezen pomenja sramoto, straho-petstvo, onečaščenje. — Onečaščenje, oče? — Strahopetstvo in onečaščenje, ponavljam, gospod sin moj, kajti kaj pa vendar nameravaš? Oženiti se z gospodično de Chaumont, dati svoje ime vnukinji Črnega vepra? V ženitovanjskih popevkah zadušiti krik mržnje in osvete, ki bi moral iz ust vsakega moškega člana naše rodbine ob tej zvezi? Ali nameravaš to? — Da, to nameravam, oče, kajti gospodična de Chaumont je nedolžna na vsem tem, in jaz jo ljubim ... — Fej! — je vzkliknil vojvoda. Roke so se mu tresle in ustnice so mu bile v posmeh. — Molči, molči! Ali ne veš, da me tako siliš, da bi dvomil o zvestobi in časti tvoje matere? Da se moram vpraševati, ali nisi morda sad prešuštne ljubezni; kajti prisegam na Boga. da bi pravi Latour du Pic ne govoril tako. — Oče! Oče! — je prosil Jurij. — Molči! — jc ukazal stari vojvoda ponosno. Igra je za Seldteria — izgubljena! Menda ni treba šele naglašati, da nismo nikdar posebno visoko taksirali političnih kvalitet in državniške modrosti današnjega ministrskima predsednika, g viteza Seidlerja, Nismo mu pripisovali posebnega posravanja naravi te države, nje narodnostna sestave ter razumevanja nje potreb kot narodnostne države vsled nje geograf i čnega položaja, ki bi jo mora-la vršiti v svojem in v interesu vse Evrope in ravnotežja v njej, in ki bi jo tudi mogla vršiti in bi jo vršila, ako ne bi jej zla sreča naklanjala kot voditelje, upravitelje in krmarje razne — Seidlerje. G. Seidler se ne meni za strukturo te države, ne ceni gonilnih sil v njej, živili organizmov, ne pozna sestavljajočih jo narodov, stopnje njihove nacijonalne zavesti, njihove politične dozorelosti, njihove zavesti o svoji moči in svojih pravicah, njihove volje za življenje in za borbo v uresničenje ciljev, ki so si jih postavili. Zdi se mu pač, da je tu narodov, ki odklanjajo njegovo politiko, ali duševno življenje teh narodov mu je popolnoma — nepoznana dežela. To svoje neumevanje naravi države in nje potreb, to nepoznavanje narodov, je sijajno posvedočil tudi s svojim govorom minulega torka. Nu, kakor rečeno, nismo pričakovali drugega. In vendar nas je g. Seidler to pot presenetil, kajti — verujte nam! — take duševne revščine vendar nismo pričakovali. Mogli bi reči nekoliko banalneje: take nerodnosti. Vedeli smo, da je mož ujetnik nemškega radikalizma in da ne more več rešiti glave iz zanke, ki so mu jo Wolfi, Pantzi. Teufli. Wald-nerji, (in kakor se že imenujejo te vele-in vsenemške — korifeje), vrgili okoli vratu. Vedeli smo, da mož ne bo mogel drugače, nego da svoj (koliki že?!) programa-tični govor prikroji po okusu svojih moj-strovalcev. Ali tega vendar nismo mislili, da stori to tako neznansko nerodno. Pričakovali bi mu bili vendar toliko diplomatske in taktične spretnosti, da bo skušal svoje cilje in namene vsaj nekoliko maskirati. Ne, kar odkrito, brez ženiranja, očivi-dno brez vsake misli na posledice, je zalučal besedo v zbornico in karte na mizo. Mož ne more imeti niti sence kake ideje tudi o psihi poslanske zbornice, kajti sicer bi ga bila morala prestrašiti že sama misel na učinek, ki ga take izjave načelnika — Molči m poslušaj me. Tvoje ime je tudi moje, ime dvajsetih rodov slavnih plemiče v, ki so ga nosili s častjo. Kljub tebi in vsemu je moram ohranili Čisto in neomadeževano, in morem tebi, svojemu sinu, še man} kot kakemu drugemu, dovoliti omadeževani« tega plemenitega grba. V imenu svoje očetovske oblasti, v imenu svete pravice, ki mi jo je dal Bog sam. ti prepovedujem torej, da bi odslej še mislil na neplemeniti načrt, o katerem si se drznil govoriti. Zapovedujem (i, da še danes zapustiš ta grad in se vrneš k svojemu polku... Zapovedujem ti, da pozabiš nespametne sanje svojega bolnega srca. In prisegam ti končno pred Bogom in našimi pradedi, da te prekolnem. če bi me ne ubogal, in da bi tedaj, če bi bil že mrtev, vstal iz groba, da bi te tudi preklel. Vojvoda je govoril vedno razburjeneje. potem pa se je ves izmučen zgrudil v naslanjač. Jurij je smrtnobled pokleknil na eno koleno pred starcem in dejal: — Blagoslovite me oče, oče. ubogal bom in pojdem . .. vlade morajo neizogibno napraviti na opozicijo, na večino zbornice. Že uvodne besede onega dela Seidler-jevega govora, ki je veljal notranje-poli-tidnim dogodkonj, je ovadil nerodneža, ali pa hazardista, ki je Izgubit*— glavo. Obdolžil ie »posamezne stranke-, da odklanjajo sodelovanje za notranje-politični sporazum. Ali mož res ni slutil, da je s tem izrekel obtožbo v prvi vrsti proti svojim miljencem, varovancem in obenem zaščitnikom? Mari niso bile in niso slej ko prej ravno nemške stranke, ki s trdovratnostjo zakrknjenih in nepoboljšljivih grešnikov odklanjajo ne le sodelovanja, ampak kar naravnost vsak sporazum?! Pojem sporazuma zahteva vendar, da vsaka porajajočih se strank kaj odneha, da se potem srečajo na medpotju in se pogode. Nemci pa nočejo nič odnehati in izjavljajo tudi, da ne odnehajo nikoli^ ker nepremično zahtevajo nekaj, kar je s pojmom sporazuma v dijametralnem nasprofcstvu: zahtevajo gospodstvo, diktatorstvo — udušenje nasprotnikov. Ta pohlep in ta nespravljivost dajeta vso vsebino vsej politiki nemških strank. In to in tako politiko je vitez Seidler v svojem govoru postavil kot vrhno državno potrebo. Niti ene lastne misli ni podal, kako naj bi se rešil avstrijski problem, niti ene misli o kaki podlagi, na kateri bi moglo priti do kakega sporazuma med narodi! Seidler marveč dekretira enostavno, da se morajo ščititi interesi nemškega naroda, ker so Nemci hrbtišče te države, ker se v Avstrltf ne da vladati brez Nemcev alt proti njim! In dekretira nadalje celo, da se drugi narodi ne smejo vznemirjati radi tega! Designirano naj se vdajo v svojo usodo, kajti tako da zahteva — interes države! Pač, eno besedo tolažbe je imel g. Seidler tudi za druge narode: odklanjal je »domnevanje«, da bi hoteli Nemci zatirati gruge narode. Ali naj izgubljamo besede radi te »tolažbe« od strani Seidlerja? Ne treba, ker vsakdanja dejstva preveč kriče v nasprotni smeri. Nikdo ne bo oporekal g. ministrskemu predsedniku, ko trdi. da se brez Nemcev in proti Nemcem ne da vladati v tej državi. Ali, če to velja za manjšino v državi, koliko bolj velja za — večino!! Tudi brez Slovanov in proti njim se ne da vladati v Avstriji! Z velikim u-boštvom na duhu mora biti oblagodarjen državnik, ki si domišlja, da bo mogel vladati pri nas mimo aR preko le resnice! In če tudi ta revščina res sestavlja ves inventar državniške — nemodrosti gosp. Seidlerja, če mu njegovo osebno naziranje res govori drugače, pa vsaj toliko previden bi moral biti, da ne bi bil takoodkrito govoril take gorostasnosti, kakor jo je agrešil v svojem govoru in se s tem pokazal globoko pod povprečnostjo državnika, ki si domišlja, da je pokilcan, da vodi krmilo države v takih težkih časih. In to ravno, oziri na sedanje čase, ie, ki nas sili v stremljenje nad nepremišljenostjo Seidler je vo. Naša država potrebuje sedaj notranjega po mir jenja, sodelovanja vseh narodov in vseh strank, potrebuje pred vsem parlamenta tako ratfi notranjih razmer kakor iz ozirov na nje ugled in kredit pred inozemstvom, sovražnim in nevtralnim! Za vladanje s parlamentom pa treba — veČine!! A kaj dela Seidler? Izziva narode, jim grozi z deposediranjem, da - si tvorijo večino državljanov, in ineče goreče baklje med Člane parlamenta, brez katerih ne more dobiti večine! Naš razum zastaja, ker ne more razumeti takega postopanja! Ali g. Seidler igra komedijo s sklicanjem parlamenta, ali pa njegova — državniška glava ni sposobna za razumevanje najenostavnejših realnosti in resnic! Bilo eno. bilo drugo: njegov nastop je zločinska igra z življenskimi — v najširšem pomenu te besede — interesi države! In vsaka minuta, ki ga še ohrani na čelu vlade, bo pomenjala greh na državi. Vsa sila Seldlerjeve argumentacije je obstojala v tem, da ]$ trdil neresnice, in tajil resnice. Ni res, da so Nemci hrbtišče države, ker so le nje sestaven del: ni res, da ne bi hoteli zatirati drugih narodov; ni res, da nemški narodi nočejo sporazuma. Res pa je, da Nemci zahtevajo zase gospodstvo, da so s tem oni edini, ki zagra-jajo poti do notranje konkolidacije, do vladanja s parlamentom, da s tem ubijajo ugled in kredit države pred inozemstvom in zastavljajo poti do — miru, po katerem hrepene vsi narodi v državi. G. Seidler pa si ie popolnoma usvojil vso ideologijo nesrečne in pogubne nemške politike. In s tem je izrekel sodbo o sebi: dokazal je, da najnujneja sedanja državna potreba je, da g. Seidler izgine z mesta, ki je zavze-mlje tako nesrečno in nevredno! Igra ie za Seidlerja — izgubljena! Radost se je zabliskala Vojvodi iz oči. in rekel ie: — Kar nameravaš storiU, bo prav storjeno, gospod sin moj. Ubogljhr otrok si. Pojdi, blagoslavljam te in prosim Boga, da bi te varoval. Jurij je vstal, spoštljivo poljubil tresočo se roko očetovo in odgovoril bolj s srcem kot z ustnicami: — Ce vas usliK Bog, da bi me varoval, mi bo dal, da kmalu umrjem. • • • Dve uri pozneje je marki, ki je uniformo zamenjal v potno obleko, zajahal konja in zapustil grad. Pred obhodom pa je zaukazal zanesljivemu služabniku, da naj skrivaj izroči gospodični de Chaumont pismo. To pismo se je glasilo: »Loči naju neizprosna usoda. Odpotovati moram. ne da bi bil Vas videl, kajti ko bi Vas videl zopet, bi ne imel več žalostnega poguma za od-potovanje. Odpotujem... za vedno. Pozabite me, gospodična, in bodite srečna! Bila ste moja prva in zadnja ljubezen, moja zadnja misel boste VI. Vaše ime bo edino, ki ga bodo izgovarjale moje Razne politi ine vesti. Seidlerjevi računi. Z Dunaja srno prejeli: Seidler se še vedno nadeja! Ce ne drugega, je to dejstvo karakteristično za mo-ralično konstitucijo tegu — državnika. Da, to je veleznačilno po vsem, kar se dogaja zadnje čase in posebno, kar je doživel Seidler povodom svojega govora minulega torka v parlamentu: vse tisto ogorče^ nje proti njemu in njegovi politiki. Ce bi imel le količkaj politične tenkovestnosti do iastnega svojega ugleda, spoštovanja pred voljo parlamenta, bi se vsai sedaj uklonil in — odšel. Seidler pa se še vedno nadeja. Dela račune, študira, šteje in tehta glasove in se ne odpoveduje nadi, da vendarle reši svojo ministrsko ekzistenco tja črez do prve — bližnje krize. Je-Ii tako životarjenje od stiske do stiske, ki drži narode in večino parlamenta v trajnem razburjenju in ogorčenju: je-li tako životarjenje vredno državnika, ki mu je kaj do svoje reputacije?! Seidler pa računa — slepo, kakor je sploh slep za vso pokvarjenost svojega vladanja in svoje politike. Naj pokažejo to slepoto na enem samem zgledu. Seidler računa n. pr. na podlagi zadnjega glasovanja za provizorij, da bodo štirje Italijarfi glasovali zanj, štirje proti, ostali pa da se ne udeleže glasovanja. Pred vsem prezira pri tem okol-nos t, da je bilo tedaj mnogo abscnc, ki jih sedaj ne bo. Bržkone bodo glasovali blizu vsi Italijani. In — kolikor srno mogli posneti ;z razgovorov žnjimi — bodo razun dveh vsi glasovali proti vladi. Kajti celo taki. ki Seidler prav gotovo in z gotovostjo računa nanje, se sedaj enostavno — smejejo njegovim računom. E, da: protizakonito, neustavno in ob enem bedasto postopanje s poslancem Concijem je imelo svoj učinek in je izbilo sodu dno. Na to posledico g. Seidler ni mislil v svoji slepoti in omami vsled nemško-radikalnih sugestij. Na svoje oči je moral gledati ovacije, naravnost impozantne po svoji toploti in prisrčnosti, ki so jih prirejali Conciiu nc-nemški poslanci. Sprot! si mož izpodko-pava tla pod lastnimi nogami. Pa naj že izpade glasovanje o provizoriju kakor hoče: Seidler je zaigral in doigral. Da bi vladal s parlamentom, to je izključeno — brez njega pa tudi ne dolgo. Časi so sedaj pre-usodni za državo. Nove šikane »politično osumljenih«. Poslanec dr. Korošec in tovariši so na domobranskega ministra vložili dne 16. t. m. naslednjo interpelacijo: Preteklo jesenje izdal domobranski minister odredbo, ki naj bi omejila zlorabo, ki se je uganjala s »p. v.« in »p. u.« klavzulami. Povelje se ni izvršilo, ker prav malo poveljnikov j'e izvedlo odrejeno revizijo, pustili so temveč klavzule, ki so prizadetim povsod prinašale težko materijah > škodo in vsakdanja nadlegovanja. Sedaj je izdalo c. in kr. vojno ministrstvo in ž njim obenem domobransko ministrstvo odlok, ki naj trpljenje žrtev različnih policijskih oblasti pomnoži: Politično osumljeni dobe odslej že na prezentacijskem listu označbo »V« z rdečimi črkami. Povsod, kamor se »V« poda. ga spremlja ta »V« vsem in vsakemu viden, da si vsakdo lahko ohladi jezo nad njim. Vprašamo gospoda c. kr. ministra za deželno brambo: 1. AH je pripravljen, da takoj ukaže izvršiti revizijo sumljivih? 2. Ali je pripravljen odpraviti poniževalno odredbo o označevanju sumljivih z rdečim »V«? Jugoslovanski klub je v smislu sklepa svoje plenarne seje, ki se je vršila v torek, podpisal ministrsko obtožbo, podano po češkem poslancu dr. Stranskem, ter ravno tako tudi nujno pritožbo zaradi odstavitve namestnika tirolskega deželnega glavarja, poslanca dr. Concija, s čimer se je kršila poslanska imuniteta in deželna avtonomija. Naš narod zahteva zvestobe za zvestobo! Naš zagrebški dopisnik nam piše: Razumemo položaj, v katerem sta se nahajala predsednika obeh slovenskih strank, ko sta pred deželnim predsednikom ponovila izjavo lojalnosti slovenskega naroda, da-si takih izjav res ni treba, ko je ves naš narod Še dalje šel in svojo zvestobo ustnice, ko bom umiral. Zbogom, gospodična: morda se snideva v nebesih, ker so naju ločili na zemlji. Zbogom je zadnja tolažilna beseda, zadnja, ki mi daje žalostni pogum, da pričakujem smrti, da je he poiščem sam. Marki JariJ de Latour du Pic.* 0 m m Naslednje leto se je Berta de Chaumont, žalostna, bleda nevesta, poročila z nekim gospodom iz soseščine. gospodom vikomtim de Simeuse. Jurij je prenesel ta udarec z viteSko mirnostjo. Skoraj istočasno je podedoval vojvodski naslov in neizmerno očetovo imetje, in kmalu nato je leta 1790. izbruhnila revolucija. Jurij ni zapustil domovine, ni skrival, hotel je »živel kralj« klicati vse do morišča, toda smrt se ga je izogibala. Ljubil je Berto de Chaumont 5e vedno, ljubil j<> je kot vikomteso de Simeuse bolj kot kedaj. Berta se je s svojim soprogom izselila. Vse njcru> imetje so proglasili za narodno last, in vkljub vsemu prizadevanju gospoda Latour du Plcu ni bilo ničesar mogoče izvedeti o Berti in njenem soprogu (Dalje) itraa IL .EDINOST" Sle«. 194 V trstu, dftft 19. JiiliJft napram državi in dinastiji dokazal z dejanji. Ali čim več je dokazoval svojo lojalnost, tem huje so mu vračali — tem bolj so ga izročali nemškemu in madjar-skemu nasilju na milost in nemilost. Sedaj pa je našemu narodu dovolj tega. Zahteva zvestobo za zvestobo! Zahteva v prvi vrsti pravice samoodločbe. O njegovi usodi ne bo odločal nikak Tumbič, ampak on sam. Izkustvo njegovo je dovolj bogato za to. Zato menimo, da ne treba nikakih izjav več proti Trumbićevi politiki. V tem pogledu je narod — kakor rečeno — že dovolj govoril z besedo in dejanjem. Sedaj hoče govoriti o tem, kar želi in zahteva! In nikakor ni dovolj, da se mi še vedno sklicujemo samo na maj-niško deklaracijo, ker ta je danes izpopolnjena z memorandumom Jugoslovanskega kluba in zagrebškimi zaključki od 3. marca in 12. maja t. 1. Ako je veleizdaja, če zahtevamo pravico samoodločbe, potem je veleizdajniški — ves svet, v prvi vrsti pa izdajatelji dunajskih in peštanskih listov. Kajti če se to pravo proglaša za vse narode, če je dunajski in budimpeštanski irmniki dovoljujejo — afrikanskim črncem v angleških kolonijah: sme to pravo zahtevati tud! naš narod! Če bi ravno nam ne priznavali tega prava in če nas, ker ga zahtevamo, proglašajo za veleizdajalce, potem pa — svobodno jim! Ali naj ne po-zabliajo nikar, da preganjanja kristalizirajo ljudi. Cim hujši bo pritisk, tem jači bode naš odpor, tem iasneji naš odgovor. Nobena preganjanja nas ne uničijo več. Mi pridemo do pravice samoodločbe. To je menda danes jasno že vsakomur. Dovolj je bilo izjav in dovolj tudi — strahu. Sedaj moramo zahtevati, kar pripada našemu narodu: svojo svobodno in neodvisno državo S. H. S. Kako da bo urejena ta država, o tem ne bo — ponavljamo — odločal niti Trumbič, niti kateri drugi poedi-nec, ampak tisti, ki mu to pravo pripada! A ta je samo in edino naš troimenl narod. Dovolj je že dokazal svojo zvestobo. Sedaj more zahtevati od države in državnikov, da mu ne vračajo slabega za dobro, sme zahtevati: zvestobo za zvestobo, lojalnost za lojalnost!! Češko-slovaški narodni odbor. V soboto dne 13. t. m. se je vršila v reprezantacijski hiši v Pragi listavna seja češko-slovaške-ga narodnega odbora. Predsednikom je bil izvoljen dr. Kramaf, podpredsednikoma posl. Klofač in Švelila, tajnikom posl. dr. Soukup. Ta poslednji (socijalist) je predložil manifest na češkoslovaški narod, ki je bil soglasno sprejet in se glasi: Ceško-slovaškemu narodu! Temeljem sklepa političnih strank, ki predstavljajo enotno politično .voljo celokupnega našega naroda, stopa danes v življenje Češko-slovaški narodni odbor. Neizmerna teža časa in skupna skrb za daljno usodo našega naroda nas jc združila v vsenarodnem organu. Poslanstvo Češko-slovaškega naroda je dano po zapovedi časa: Vse velike duševne, nravne in materijelne moči naroda s sistematičnim delom združiti, urediti in voditi v dosego tistega, kar je najsvetejša, neodtujljiva pravica vsakega naroda in kar se tudi našemu narodu ne more zabraniti in se tudi ne: pravica do samoodločbe v samostojni, demokratični češko-slovaški državi z lastno upravo v lastni hiši in pod lastno suvereniteto. Narodni odbor hoče biti tolmač te dejanske volje naroda in izvršitelj vseh skupnih zgodovinskih izjav njegovih poslancev, ki so izzvenele v slovesni obljubi z dne 13. aprila 1918. Naše delo nikakor ne bo lahko. Prestati bomo morali še ogorčene sovražnosti in težke preizkušnje. Toda nobene težave ne bodo mogle ustaviti postopanja naroda. V polnem vzajemnem interesu.z našimi poslanci in celokupnim kulturnim In gospodarskim češkim svetom bo češko-slovaški narodni odbor zvesto izpolnjeval svoje nad vse težke in odgovornosti polne naloge, da s« more pred vestjo naroda in njegovo zgodovino po resnici dokazati, da smo za bodočnost našega naroda vse storili, kar je bilo v naših človeških močeh. Doba svetovne zgodovine, ki nima primere, naj najde tedaj vse može in žene češko-slovaškega naroda na svojem mestu, odločene za vsako medsebojno pomoč, prevzete bratskega duha v vsem trpljenju današnjih strašnih dni in pripravljene na vse žrtve, ki jih bo naša skupna stvar naložila naro-gu. Vemo, da stoji za češko-slovaškim odborom naš celokupni narod kot kompakten jeklen zid. In prevzeti veseba nad velikim političnim dejanjem, ki je oživotvorilo narodni odbor in ga mklicalo na delo, polni zaupanj:-« v zmago r.aše skupne stvari, se obračamo dane?: na celokupni češko-slovaški narod z iskrenim pozivom, naj naše delo z vsemi mocii ii podpira, se vsem napotkom skupne disciplini pokori in trdno in odločno stremi za tem, kar je naš skupni cilj. Pozdrav ti, naš dragi narod! Iz lastne moči'si vstal iz groba stoletij — iz lastne moči boš stal v luči sveta v krogu svobodnih narodov bodočega osvobojenega in kulturnega človeštva. Ža odhajajočega Seidlerja se že ponujajo nasledniki. Tako poroča »Tagespost« pod naslovom »Parlamentarne intrige« z Dunaja, da je baje bivši ministrski predsednik Beck započel akcijo, katera se baje odobrava tudi v gosposki zbornici in gre za tem, da bi se vrglo Seidlerievo ministrstvo ter prišlo namesto njega koalicijsko ministrstvo. Baron Beck je baje v torek dalje časa konferiral z bivšim češkim ministrom v Beckovem kabinetu, posl. Praškom. V novo ministrstvo bi baje vstopi! kot nemški minister-rojak dr. Bae-renreither, ki je v gosposki zbornici predlagal, da naj se otvori debata v Seid-lerjevi izjavi. Z druge strani se imenuje kot Seidlerjev naslednik sedanji gališki namestnik, grof tiuyn. Drugi pa zopet imenujejo sedanjega poljedelskega ministra gj.oia Syly.a,-Tar o u ko. _______,____ Resnica je vendarle prišla na dan! Nemški nacijonalci se bijejo ob vsaki priliki na prsi, češ, da Nemci največ žrtvujejo v vojni, zlasti pa da so največ žrtvovali v krvi in da jim gre prav zato v državi več pravic, kot pa — »veleizdajalcem«. V prvi seji državnega zbora pa je govoril, kakor smo poročali, tudi slovenski poslanec dr. Vrstovšek, ki je med drugim dejal tudi: Na našem jugu smo obdani povsod od ovaduhov, ki bi radi spravili tudi one na?e ljudi, ki še niso padli v vojni, na vislice. Samo no vislicah kriče Vsenemci v zbornici. In vse to morajo Slovani mirno trpeti, to je njihovo plačilo za vse neštevMne žrtve, za naše ljudi, ki so padli v boju za c^ana in državo. Povsod v deželah vlada beda. samo Nemci so izvzeti. Oni so že od začetka na varnem. In ko je neki slovenski poslanec imel pogum, izreči na tem mestu trditev, da so naaneitoma pošiljali slovanske čete v boj In smrt, tedaj se je dvigni! proti njemu v zbornici pravi vihar. Nemški radikalni poslanec Wichtl je imel 12. t. m. v Slovenji Bistrici shod, in tedaj je na vprašanje, kako je s Slovani odgovoril: »Le potrpite in ne obupujte. Statistično |e dokazano, da so Slovani veliko bolj krvaveli in trpeli kot mi In še tr-pei4c __ Jako ie torei ta vsenemški hujskač sam priznal, da smo mi Slovani bolj krvaveli in še krvavimo v vojni, kot pa Nemci. Resnica je torej pfišla na dan. In po vsem tem smo — veleizdaialci in nič drugega Ifot veleizdajalci! Poslanci in general. Nemški listi poročajo: Češki poslanec Kadlčak je nazna-nil zborničnemu predsedniku dr. Orossu naslednji dogodek in zahteval stroge preiskave: Član gosposke zbornice dr. Za-ček, in poslanca Navrtil in Charvat so se peljali na Dunaj k otvoritvi državnega zbora. Prišel pa je v dotični vozni oddelek izprevodnik in zahteval, da nai zapuste dotični oddelek, da pride vanj neki general. Ker se niso hoteli ukloniti tej zahtevi, je poklical izpi£ vodnik kolodvorsko stražo, -ki je poslance z nasajenimi bajoneti spravila iz voza. Res prav po avstrijsko! Mccjarska lata smorgajja. Madjareki list »A Nap« razpravlja o novem habsburškem cesarstvu. Ako bi se — tako začema — Dalmacija, Bosna in Hercegovina pripojile h kreni sv. Štefana, bi skupno is korigirano mejo napram Romunim teritorij madjarske države iz-ašal 400 trsoč kvadratnih kilometrov. In potem: Ako bi se poljsko vprašanje Tešilo tako, da bi se Galicija priklopila neodvisni Poljski, a bi suverena Poljska prišla pod žezlo Karla - bi se teritorij Avstrije zvnuinjsa! na 210 tisoč kvadratnih kiioiiietrov. Iz tega je razvidno — nadaljuje madjarski list — da M teritorij Ogrske znaša! skoro dvakrat toliko, nego oni Avstrije. Ta velika'razlika v veličini državnega teritorija bi že saina zahtevala spremembo v državnem ustroju dvojne jnionarliije in bi z neodklonlnvo silo gonila k personalni uniji med Ogrsko in Avstrijo, posebno še v slučaju, da suverena Poljska pride pod žezlo Habsburža-nov. Cesarstvo Habsburžanov bi obstajalo torej iz treh suverenih držav: neodvisne Ogrske, neodvisne Avstrije in neodvisne Poljske. — Za tem se peča »A Nap« z (kakor pravi) interesantnim vprašanjem državnopravne uredbe nove habsburške države. »Vsaka -imenovanih teh držav bi imeia svojo »suvereno vojsko, a v vsaki teh vorsk bi prišel državni jezik do popolnega izraza. V gospodarskem pogledu bi sicer obstajale med njimi cari-narske pregraje, ali carinski tarifi bi bili v primeri z onim -napram drugim državami za 50% manjši in bi tako carinsko državno stanje izključilo »srednjo Evropo« v ožjem r.mislu, ne bi pa izključilo notranjega gospodarskega razmerja napram Nemčiji. Vnanja politika bi morala bfci sicer edinstveno zastopana, ali minister za vna-nje stvari bi*moral postopati v sporazumu posebnih suverenih držav. Tako madjarski list. Ti načrti so zares ^interesantni« za nas Jugoslovane in Cehe. Naša stremljenja po državni samostojnosti ne obstoje za te Madjare. Tu se odprava dualizma očitno in izrecno označa kot neizogibna posledica razvoja. Mi pa ismo izdajice — in to naglašajo posebno kričavo ravno madjarski državniki — ker zahtevj#no odpravo dualističnega ustroja monarhije. Mi izpodkupujemo temelje države, ker zahtevamo, naj se v okviru monarhije u-stanovi posebna samostojna jugoslovanska tvorba — isti Madjari pa zahtevajo tri take države, ki bi jih spajala le oseba vladarjeva (personalna unija) in — niso izdajice in grobokopi monarhije! Posebno interesantni so ti načrti za Hrvate. O njihovi državi se ne govori: o tisti »veliki Hrvatski«, ki jo hočejo izvojevati frankovci s pomočjo — Dunaja in Budimpešte in v nasprotnem z našim sedanjim gibanj «m za narodno ujedinjenje! Ali ni, da bi se tudi slepcu morale odprti oči, da vidi, kam vodijo madjarski načrti? Nrim ne preostaja drugega, nego da proti tem načrtom postavimo svoje, kaor jih je začrtala naša deklaracija, in da ujedinjeni na tem programu vstraucno v borbi. Ta edina pot nam je ostala odprta, do zagotovitve samosvojega življenja in svoje naredne ekzistence po uredbi, ki mora priti po tej vojni!_ Ribe. Do četrtka, 18. t m. opoldne so se oddak ribe na 32.662 izkaznic, veljavnih za 107.896 odmerkov. Z današnjim dnem pride na vrsto odrezek II. do št. 3000, ostane pa obenem na vrsti tudi še vsa serija odrezka I. Nižje številke ne dajejo prednosti pred višjimi in tako tudi nima serija odrezka I prednosti pred serijo odrezka IL Staro mto: 1651-4650 (22) Votto 2. — Nw mesto: 1—1000 (22) S. Francesco 2; 1001—1200 (22) Oeppa 10. — Stara mitnica: 1001—1300 (24) Rlsorta 17. — Nova mitnica: 1501—2500 (23) Ac- que 20: 2501— 3210 (23) S. Zaccarta 3. — Sv. Jakob: 4401—4650 (15) Ccmcordla 17. Koks. 10 kg (K 2.70) na modre Izkaznice. Sv. Vid: 751—880 (43) Lazzaretto vecchio 17; 1—170 (44) Lazzaretto vecchio 17. — Staro mesto: 141—390 (41) Mura 12. — Nova mitnica: 1—500 (52) Acque 20. — Sv. Jakob: 221—520 (55) Con-cordia 17; 521—720 (55) Concordfa 5. — Barkovlje: 1—211 (17) Barkovlje 234; t—211 (18) Barkovlje 234. 10 kg stane K 2.90. Premog. 20 kp na modre Izkaznice. Stara mitnica: 801—920 (49) Risorta 17 (K 1.66). ves^l. primerne korake, da se pojasni ta zagonetni do-1 — N. N. za uslugo volno-pomožnega ur ada pni godek. Stražnik ustrelil vojaškega begune«. Včeraj popoldne Je stražnik Godina ustavil na Miramarski cesti dva vojaka s polnima nahrbtnikoma In zahteval od njiju, da se Jzkažeta. Eden je pač regel v Žep. kakor da bf hote! pokazati izkazih, drugI pa je sunil stražnika s pestjo, da mu je padla čepica z glave, in potem pobegnil. Preden pa je rao- j gel zaviti v ulico Torquato Tasso, je stražnik na- U:'t" društva »Edinost« 2 K za belvedersko podružnic G. M. D. — Denar hrani uprava. NfiU ooum Mtfnje, te izvefcbane učenke, nn spr mejo tak j. Ponudbo pod „i odd Edinosti. 24 PfOđfi se S. X\c Protiala kuriva. Oglje. 50 kg na rdeče Izkaznice. Razdeljevanje 19. julija. — Cena 80 vin. za kg. Akcl|*ki odbor za prehrano Trsta bo imel jutri, v soboto, opoldne sejo v prostorih društva mestnih uslužbencev v ulici Paduina št. 4/1. Vladni plačanci. »Slovenec« poroča: Dr. Ivan Susteršič izdaja svoj protideklaraciisk.i v nemSkem dnhu pisani list s pomočjo vlade in prebivalcev deželnega dvorca. Uredništvo »Novic« ima svoj telefon enostavno v deželnem dvorcu, v stanovanju g. deželnega slavarja. Da gre tudi vlada novemu nemškutarskemu listu na roko, so dobro poučeni ljudje vedeli že prej. a sedaj imamo za to nov dokaz. Nadporočtrik Peirič bo službeno prestavljen v Liubliano in bo urejeval glasilo dr. Šu-steršiča. Isto je storila vlada v Bosni, ko ie uredništvu protideklaraciiskega »Hrv. Dnevnika« poslala nadporočnika PHarja. — Koliko je neki takih zaslepliencev v naletu narodu, da bi po takem narodnem izdajstvu še hoteli imeti" kake opravke z dr. Susteršičem In ostalim njegovim vladnim mameluštvom?! Čudni branitelji — italHanstvn! Ko ie hrvatska opera odšla, si je tudi naši glasoviti »Eco« razvezal jezik. Ne napada sicer, pač pa dreza in nerga. Ne pravi, da ie bila opera slaba, pač pa meni. da smo v Trstu čuli že kaj boljšega. Zato da se ni hotela spuščati v slavuspeve. kakor sta to storila »Edinost« in »Lavora tore«. Ali Faiduttiievemu glasilu se je prisodila pri tem nezgoda, da je sam razveljavil svojo baijatelizujočo sodbo, .lezi se namreč. ka"ko da ie moglo priti, da se je v Trstu, ki ie italijansko mesto, pelo hrvatski. Ker pa je bilo veliko gledališče Politeama vsak večer polno, in če je Trst res italijansko mesto, potem so gledališče polnili — Italijani! Tega pa gotovo ne bi" bili storili, če ne bi bila opera — prav dobra. Saj je znano, da je Trst jako strog, da mnogo zahteva, j da je naravnost v strah za vse pevce. »Eco« se torej postavlja v pozo junaškega branitelja itali-janslva Trsta. Sedaj bi jo pa mi prijeli za iezik. Kot najbolj-italijansko gledališče, kot neknko svetišče italijanstva je bilo vsem ^gledališče » Verdi*. In tam smo zaporedoma čuli — iienške predstave, ne da bi se bila »Eco* kaj vznemirjala. Ce je bilo gledališče Politeama s hrvatsko opero oskrunjeno in italfianstvo Trsta žaljeno, potem so tudi nemški zvoki oskrunili >Verdi« in žalili italijanstvo! Aut — aut! Taki so ti branitelji talijanstva! Če gre proti Slovanom, ki tvorijo v Trstu močno matv^no, so ti junaki glasni, vihajo rokave, in branijo italijanstvo; če bi morali nastopati proti nemški infiltraciji, pa jim ostaja beseda v grlu in se umikajo za grmovje, kot pravi — junaki! 2e vedo — zakaj! Italijani Trsta, kolikor iih je pametnih, pa menda — tudi!! Pritožba in prošnja. Prejeli smo: Občinski vodnjak pri Sv. Mariji Magdaleni zgornji je pokvarjen že cela dva meseca in ne funkcijonira. To se pravi (kar je čudno):,po dnevi je ni kaplje vode iz njega, zvečer med 11. uro in polnočjo pa začenja voda teči. kar traja do blizu zore. Tako ie številno prebivalstvo tamošnjega okoliša brez vode, kajti do sosednjih dveh vodnjakov (pri Gregorju iti pri otroškem vrtcu) je predaleč. 2ens!:e ne morejo zgubljati toliko časa. Morajo torei po noči po vodo. Kratiti si morajo nočni počitek, ki ga tako potrebujejo, zlasti ob sedanjih razmerah: nezadostnosti prehrane in duševnega trpljenja. Prosimo torej mestno oblast, naj poskrbi, da se rečeni vodnjak hitro popravi, da ne bo vsaj kala-mitete z vodo, ko že ljudje nimajo — kaj jesti. Vili. vojno posojilo v Trstu. Osmi izkaz v Trstu podpisanega posojila izkazuje skupni znesek K 33.397.900.—. C. kr. sklad za vojaške vdove in sirote je podpisal 16 milijonov (prvi podpis). Tržaška posojilnica in hranilnica pa K 750.000. Podružnica »Zveze Jugoslovanskih železničarjev« v Kanalu sklicuje za nedeljo, 21. t. m., ob 6 zvečer izreden občni zbor, s katerim začne podružnica zopet redno poslovati. Na občnem zboru bo med drugim poročal strokovni tajnik Vek. Mrak iz Trsta. — Železničarji v Kanalu in na sosednjih postajah, agitirajte za obilo udeležbo. Pevsko društvo »Kolo« izreka prirediteljem nedeljske slavnosti v DlvaCi bratsko zahvalo za zares bratsko gostoljubje. Kakor so nas sprejeli ostane nam vsem v najprijetnejem spominu. V nedeljo v Sv. Križ- V nedeljo, 20. t. m. se bo v Sv. Križu pri Trstu v dvorani Konsumnega društva vršila dobrodelna prireditev v korist slovenski sirotišnici in novi šentvidski Soli v Trstu. Na sporedu je petje, deklaimranje, nagovor In eno-dejanska veseloigra. Vstopnina In stojišče 2 K, I. vrsta sedežev 2 K. II- vrsta 1 Začetek ob 6 popoldne. Za Tržačane Je ta prireditev najlepša prilika za nedeljski popoldanski izlet, in zato upajo prireditelji, da bo udeležba Iz mesta kar najčast-nejša. Jena ustrelila moža. Iz Rihemberka nam poročajo: Naš sovaščan Josip MihelJ po dom. Klun, in njegova žena že dalje časa nista živela v miru in slogi. Vzrok so pač bile žalostne vojne posledice. Prepirala sta se vedno med seboj In prav posebno hudo sta se pa spoprijela v ponedeljek, 8. t. m. Prepir Je prihajal vedno hujši. In končno Je žena pograbila revolver in ž njhn petkrat ustrelila na moža, ki Je obležal mrtev na mestu. Dogodek je. kakor ie pač umljivo, pobudil v našem kraju m vsej okolici veliko razburjenje. Podružnica C. M. D. Trst IV za Skorkljo In Bel-vedere. V soboto, 20. t m. ob 7 H zvečer v posebni sobi Kosičeve gostilne v ul. Carradori od-borova seja.-Prosi se polnoštevilna udeležba. Čuden dogodek. Predsnočniim okoli poli ene je šla po Lesnem trgu večja družba, kakih dvajset korakov pred njo pa neki gospod sam. Nenadoma pa ie nekdo iz one družbe potegnil iz žepa revolver in ustrelil proti onemu gospodu tam spredaj, toda ne da bi ga zadel. Takoj nato so nekatere osebe iz one družbe pohitele do onega tam spredaj in ga vprašale, ali je zadet, kar je zanikal. Prišla je na lice mesta tudi straža, ki je storila meril narrj puško in ustrelil. Zadel ga je v desno If^r fp stran trebuha. Begunec ie napravil le še par ko-rakov in potem padel. Ranien ie bil težko, in so ca prepeljali menda v vojaško bolnišnico. Vojno - poni ozn.' urad politi Č neg i !ruštva »Edinosti« posluje v prostorih »Trzožke^u podpornega tn bralnega drnitva« v ulici Carfntia št. 39, I nad., na levo, in sicer, izvzemši nedelje in praznike, vsak dan od 9 in pol dop. do 1? in pol pop. Ob tem času je urad na razpolago strankam za vsakovrstna pojasnila in sestavljanje vlog v \-oim>-eskrbnih in raznih drugih zade\ ah. V slučajih potrebe bo poslujoči uradnik za stri!-ke tudi osebno' posredoval na prisroinili n:es±ih elnžki^ja. VI o ■ k ma jS viizi Acqt»r mg* dva r UIU lit Cena piriino 6 (šv. JakoV. rali&t ra rej< ov< ru Lucio 2A7 Itarlfiff fa deče pohištvo i po Očue po^u rii'UU && ia imet', n >ft-:fc orna- <-e, oi « štirimi predali, poveljo, vr.meti in blazine. 1. Solita rio i-'P, I. Horvat 24" M ▼oza in konj-k- rrreme ee proda. T1]! S. Servolo pri111 "je 2-ifoJ Mestna zastavljalnica. V soboto se bodo do-i poldne prodajale na iavni dražbi razne .dragoce- lllttfltfl, oprv dvetr Pt irejsa - jba4 po ola raa brina v kuk'njn, katera bi ' Ijal.« tudi rtnr-Td hišnx dela. se sprejme k nost:. zastavljene na razne prejšnje številke, P<>-! osebama aa dež li proti dobri m u-.-jlu. poldne pa nedragoceni predmeti, obleka in perilo, Xa.~ op U.koj. N »lo. j. ,ve In-. Ul. Edin ti. b zastavljeni na zastavne listke serije 142. — Za našo DAROVI. Jugoslovansko tH protini > 1-3 fi^ffifi" (' TOti i evralgyi, r in pi > * o dogovoru Čopič K 5, Antonija Simonič K 5, Vojak-Ceh K 5, (t-ommereiale 111.. levo. T* Neimenovana K 5; skupaj K 30. — Denar hrani uprava. flGlra galica se dobi v rmrodiinici Tr jo po dolgi bolezni preminula .naša ljubi ona «opr ga ozir. mati itd gr rpa Pogreb preblage pokojnice se bo vršil v eoboto, 20. t. m., ob 91 2 zjutrjj. iz mrtvašnico mes^e bolnišn eo pri sv. Mariji Magdaleni naravnost na pokopališke k sr Ani ▼ posebni gob. ■ TRST-TREBIČ. IS. julija 1918. ?oprog, učitelj. — Zdenka, Gi»ird£mlr, DraguSka, Hllka Vladi, otroci. Novo p 'grebno podjetje. Oorso 47. r i f « Rr®z posebnega obvest;la, m?- Češko Budjevička Restavracija (Bosa-kova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ul. G. Galatti (zraven glavne pošte.) Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. Gosiitimko tfraštto pri fircavnsm keloSvoru registrovana zadruga z omejenim poroštvom. Z oziroru na § 32 zakona z dne 9. aprila 1873 št 70 drž. zak. in ker občni zbor sklican na dan 18. julija 1918 ni bil sklepčen, ker manjka v društvenih p.aviiih tozadevna določba, sklicuje se vsled tega drugi srsSro in flrajii kupuje po naj v i J cenah dobroz na urama In zlatan: ALOJZIJ v H Piazza B. rrlerav. trrstd i r, r ;; H r.: 8 ki se bo vršil v nedeljo, dne 4. avgust i 1918 ob 10. ufi predp. v društvenih prostorih po sledečem dnevnem redu: 1. Poročilo predsednika in čitanje z^pisuika za njega občnega zbora. 2. Ododrcnje racu ov za pos!. leta 1914-1917. 3. P ečitnnje rev zijskega zapisnika. 4. Vcirev novega odmota in nadzorstva. 5 Sklepanje o razdružitvi in volitev likvida- torj v. 6. R^zni nasveti in predlogi. Dasiravno bo 11 občni zbor sklep.il pravo veljavno pri vsakem števMu udeležencev, i^^jjf na šteje si podpisani v prijetno dolž osi vabili vse društve; ikj na to zelo važno zborovanje. TRST, dne 18. julija 191 S. Ivrn Levičar, 1. r. preds-dnik. Iti pošilja v vsaki rnn zini aauko El-jio PreracvU, Tnt, utr.*^ Vi] razpošilja v poljubni množini Fr- TgeiS G©~rerj;skertt (Kr iiiJ .: :c; Dobro ršm V s;'-, - <• . 5 - Solidna postrež' mm se dobi v vsaki množini na drobno in dtbeio ori 1*. MALALAN-U na Opčinah —¥ najugodnejšega okusa v sodih od 300 lit v mm Br. 778/Apr. Razpisuje se natječaj za ® « rttr P« ' ?;fj r" ____ i'LJfu kod ovdašnje Općinske Aprovizacije. Plača po dogovoru. Natjecatelj mora dokazati sa izpravama f sposobnost za vršenje takove službe, kao £ i sposobljenje u knjigo i računovodstvu. Molbe su podnijeti do konca ovoga mjeseca na potpisani odbor. Pobližne informacije daje potpisani. ODBOR OPĆINSKE APROVIZACIJE u Buzetu, dne 16. srpnja 1918. Predsjednik: Dr. Dušan Senčar v. r. naprej prodaja TVRDKA J. PARCiNA & Co. Skladišče v Trstu t;!. G. Donizetti št. _____________ ZOBCZ ; -v YV Dr. J v Trstu, uli.a Poste vecc 12 votral ulice delie Post? Izd ifč*. n u G-j v i .i : bolečin — Plomb m • s 3, T MI ZOBJE — - UM mm 8—10 q malinovca v sodih od 40 kg naprej. Velika izbera likerjev v steklenicah, šampanjec „Charle Blanche", asti spumrtnti, refošk ter muškat desert. I. Parcina & Co — Trst ulica Donizetti štev. 1. an Trst, Cassa di Bisparmio ILnstno poilopia* KapItaB I« rezerva SC 23,^00.000.- ITLIJAIjKE: Dun.ij Tcgethufstiaiia 7-® Dubrovnik. Kotor, Ljubljana, Metković. Opatija Split. Šibenik. Zadar. VLOOE NA KNJIŽICE 31 0-- a o - jod dneva vloge ilo dneva rzdi^i. Hentni dava^ plačajo banka, svojeg* Obre^tovanje vlo^ nll tekočem in iiroračunu pj uog >v -ru - AkreJorf Čeki in nakaznic na vria ta-in iao»e;asia trlUi • KUPUJE IN PRODAJA: vre lnostn« papirje rante, obligacije, maafcavna pi^tai. prioritete delnice, srečke, valute devize, pro»noaa itd Da,,e PREDUJME na vrednostue papirje in ležeče v javnih. akladUčih. SAFE DEPOSrrS PROMESK. — Prod ja sr^ik razredna lote i rije Z:\varovfinia vsakovrstnih p^j rje/ proti Ikurzni izgubi, revizija žrob.nja sreftk i. U i brezplačno. Stavbni kre lit, remb^ats krediU. Borzna naroČila. — Inka-ii. MENJALNICA.--- ESKOMT MENIC Telefoni; I4G3. 1793 in 207d. Uradne ur a i od 9 da 1 p»j>olđn« Brzojavi: JADRANSKA.