BIBLIOTEKA UNIVERZ*
v Ljublj mi
Leto I. - Št
av.
57.
Spedizione in ahbonamento postale 2“ gruppo
Poštnin*, plačan« v gotorini.
Cena za Trst in Gorico 50 stotink
„( vorižki Usi" žide v3ttko sredo «. s»feoio zjutraj. — Uprava ur d-nišlvo v Gorici, Corso Verdi štev. 47 - Telefon štev. 292 Oglasi se zaračunavujo po ceniku. - Račun pri Cassa di Rispermio Gorica.
Gorica, dne 18. novembra 1944.
Za rnes'o Gorica in i rst: posamezna številka 0.50 >ir, polletna naročnina 26— lir, celolet la 52.— lir - Izven mesta Gorica in Trst: posamezna številka 1,— lira, polletna naročn. 47.— lir, celoletna 90..
I
Miršai tko oklepniške bitke
na iyfrš®ra Nizozemskem
Čudne legende vstajajo okoli voditelja boljševiškega upora na Balkanu Josipa Broza samozvanega maršala Tita. Njegovi pristaši ga slave, njegovi nasprotniki pa razpisujejo za njim tiralico, prav tako, kakor za navadnim zločincem — in v resnici Broz drugega tudi ni. Nas pa trenutno zanima nekaj drugega, namreč, kakšne posledice je imelo Brozovo delo na Balkanskem polotoku in še posebej na slovenskih tleh, ki končno zemljepisno spadajo
—	z Goriško hkrati —r tudi na Balkan. Ne bomo se lovili z osebno zgodovino Josipa ; Broza, ki sicer ni čista in' i jasna, temveč je tudi brezpo- j membna, zakaj za slovenski narod je važno samo to, kakšne posledice je njegovo delo imelo.
V več številkah smo mogli žc poročati o podatkih, ki jih je zahtevala Brozova vojna na Slovenskem. Maršal Tito je namreč organiziral v svoje vrste toliko obupancev, ki so n,t debelo morili slovenske kmete, jim grozili, jih oropali zadnjega blaga, vse v i-menu neke »narodne svobode«, namreč take, ki si je nihče ni želel, ker bi v imenu te narodne svobode prišli na o blast najbolj navadni zločinci in prav teh noben pošten Slovenec noče!
V tem se strinjamo s Slovenci tudi naši najbližji bratje po rodu, krvi in jeziku, namreč Hrvatje in Srbi. Josip Broz — l ito je doma iz Klanj-ca, v najbližji okolici sloven-sko-hrvntske meje, vendar že na hrvaški strani. Odklanjajo pa ga seveda predvsem vsi zavedni Slovenci, prav tako ga odklanjajo Hrvatje, najhuje pa ga sedaj sovražijo Srbi.
Po nekem naključju, ki si ga zgodovina sem in tja dovoli, je namreč »maršal« lito s pomočjo sovjetskih čet prišel do oblasti v glavnem srbskem mestu, v Belgradu in tam postavil nekakšno »vlado«, v kateri ima glavno besedo žid Moša Pijade. Pijade izvira iz takozvanih sefardin-skih židov, namreč )iz /onih, ki so se pred več kot 400 leti preselili iz Španije v Turčijo, torej tudi na Balkanski polotok in tam pomagali Turkom zatirati balkanske narode, predvsem slovanske, pa tudi grški in albanski narod, še danes govore ti sefardinskl Židje med seboj španski in gospod Moša Pijade govori >, svoji družini in v svojem židovskem krogu španski — približno tako, kakor govore drugi Židje, ki jih poznamo iz severne Evrope — med seboj jidiš. Moša Pijade je veljal pred 15 letmi za velikega »žurnalista«. Njegove zveze % židovskem kapitalom v Belgradu so mu namreč omogočile, da se je na veliko jezo poštenih srbskih novinarskih delavcev vrinili v uredništvo nekega vodilnega časopisa, pa se tam hitro onemogočil. Do volil si je namreč nekaj neokusnih napadov na srbsko vlado, hkrati pa organiziral pravo pravcato zaroto. Zara-
Bitka psri Deidsnhafs?** se je nanovo razvila - Na vz* hodu le pri Budimpešti sovražni napadi - Pomorska bitka za Eadilsko spremljave bSizu zahodne NorveSke
I, zadnjih poročili nemškega vrhovnega vodstva posnemamo predvsem, da je Angleška diniga armada pod vodstvom Montgo-merya pričela južno Helmonda, blizu nemško-nizozomske meje z velikim napaiatom. Ra,zvijajo se srdliti napadi in protinapadi, kj v svoji silovitosti še vedno naraščajo.
V	južnovzhodni Nizozemski ter v obmejnih lotarinskih krajih se nemške čete srdito branijo proti napadajočim sovražnim divizijam
Med prekopom Noond pri ''Veni in med belgijsko mejo so zaradi napadov angleških oklepnikov nastali ogorčeni boji.
S eve rn ov z hodno in vzhodno Diedenhofna se je bitka po kratkem premoru ponovno pričela. Po trdih bojih, v katerih se je vojna sreča menjavala se je sovražniku posrečilo, da je s svežimi in na novo dovedenimi četami ter oklepniki pridobil nekaj ozemlja ter si ustvaril mostišče na levem bregu Mozele.
Okrog Metza trajajo nadalje obrambni boji proti osredujočim in zbirajočim se sovražnikovim silam. Vzhodno Gravelotte je bil sovražnik zavrnjen iz nekega krara, kjer se mu je prej posrečil oredor.
Nemški grenadirji in oklepniki so se uveljavili — kljub močnemu sovražnikovemu pritisku med gornjo francosko Niedo in men Dieuzo. V M6rching°n so mogli Severnonmerikanci vdrcii šele po ogorčenih bojih. Južno Dieuze so mogli nemški vojaki po srdlitih protinapadih ponovno zavzeti nekaj važnih višin, pri tem pa so uničili mnogo sovražnih oklepnikov.
Na ozemlju med rensko-marn-skim prekopom in med gornjo Merto, med gornjim delom reke Doubs če trajajo krajevni boji na krajih posameznih sovražnikovih vdorov.
.Nemško povračilno orožje še vedno pada nad London.
V	srednji Italiji se je izčrpala moč angleškega	napadal n eqn
vala. Niti v Romanji, niti v gorah med Forlijem in Modiljano ni sovražnik več napadali.
Na Balkanu so nemške čele v svojem povratnem pohodu dosegle kraje severno črte med 1:1-basanom in Skopljem.
Vzhodno Budimpešte so se izjalovili velenapaidS sovjetskih čet, čeprav so v začetku imeli ti napadi malenkostne uspehe. Devet sovražnih oklepnikov je bilo uničenih. Na vsej ostali vzhodni fronti pa prevladuje le skromna borbenost.
Ob severnonorveški obali je bila napadena nemška ladijska spremljava. Kljub skoraj 25 krat-ni premoči angleških križark in rušilcev so nemške oborožene ladje sprejele boj in zadržale sovražnika tako dtalgo, da so glavne nemške ladje po junaškem boju le dosegle svoje cilje.
Angloameriške teroristične letalske jate so ponovno napadle kraje v vzhodni in južni Nemčiji. Motilni napadi so bili ponovno izvedeni na Berlin in na kraje v vzhodni Nemčiji.
99
Vojne kot merilo vrednosti
Berlin. Pod naslovom »Vojna kot merilo vrednosti« sc bavi minister dr. Gobbels v svojem naj-novejšem uvodniku v »Reichu« s posledicami, ki jih povzroča ta vojna v notranji strukturi narodov, zlasti pa nemškega naroda. Dr. Gobbels ugotavljal, da je generacija, ki prestaja v sedanjr vojni svojo veliko preizkušnjo, poklicana, da vzraste v vodstvu države. Kajti njej se bo treba zahvaliti, ako bo izšla Nemčija o-jačena in utrjena iz te vojne. Ta nova skupnost nemškega naroda, ki bo njen rezultat, mora imeti socialistični značaj ter odklanjati tudi zadnje preostanke na razredne razlike vezanega mišljenja. Predpravice, izvirajoče iz starih, že zdavnaj nepotrebnih naslovov, nimajo v tem novem vrednotenju nikaikega pomena več. Velja le še osebnost, ne glede na to, kakemu poklicu ali j stanu pripadaš. Ce je že narod-n o socialistična revolucija prod- 1 stavija.la prodor naroda do drža- i1 ve, potem bo to lem bolj veljalo za to vojno. -Ona mora roditi popolno ljudsko državo, sicer bodo Nemci kljub zmaigi vojno izgubili. Kajti kaj drugega kot to državo pa branijo danes?
Nemška vztrajnost ni ile posledica nemških stabilnejših značajev, lem več tudi posledica logič-
di tega je bil »milostno« obsojen na 13 let ječe, ki jih je moral tudi res presedeti v | kaznilnici v Mariboru. V napačnem pojmovanju usmiljenja mu je bila slovenska javnost v Mariboru cejo naklonjena ter ga je v kaznilnic? podpirala.
l a sefardinski žid po Titovi milosti vrača sedaj v Belgradu milo za drago. Predvsem se hoče očitno maščeva ttad vsemi, ki jih dolži, da so krivi njegovega dolgoletnega zapora — ki si ga je pravzaprav nakopal sam. Drugič sploh ne pozna usmiljenja do uradništva in do ljudi, ki niso i bili in ki ne morejo biti ko | munisti. Slovenska naselbina v Belgradu je žrtev Pijadcve^
| ga tolovajstva, zakaj Slovenci | v Belgradu so tvorili v glav-! nem tri plasti: skromni urad-
niki, delavci in pa služkinje. Procentualno največ žrtev je zahteval režim Mojzesa Pijade prav iz vrst Slovencev. Tako torej izgloda osvoboditev, ki jo pripravlja »maršal« l ito za Slovence in takšni bodo ministri, ako se boljševi-kom posreči priti kdaj v naše kraje.
Kakor sc sedaj godi Srbom, ki jim komandira po Titovi milosti imenovani španjolskl žid Moša Pijade, tako se u> tegne zgoditi tudi nam Slo vcncem, da nam Moskva postavi za kakšnega komisarja poljubnega tržaškega Žida, seveda, če bo Moskva zmagala. Poskrbeti moramo, da ne bo in da se nasveti, ki jih tako-zvani »maršal« Tito prejema sedaj v Moskvi, na slovenskih' tleh nikdar ne . bodo uresničili.
ne j še in družbeno smiselnejše razčlenitve nemškega državnega in družbenega življenja. Ljudska Država, po kateri Nemci streme m 1(1 jo hočejo povojni dokončno uresničiti, nc predstavlja nikake splošne izenačitve. Saj prinaša pravice in dolžnosti. Kdor drugih ne priznava, tudS nima prvih. Nemci se z orjaškimi koraki bližajo novi dobi, ki bo stala onkraj običajnih utesnitev. V njej bodo imele zasluge za narod prednost pred vsemi ostalimi čednostmi. Le oni, ki je v nevarnosti zvesto in neomajno branil narod in njegov obstoj, ima pravico govoriti v imenu svojega naroda, braniti njegove pravice ter paziti na obrambo njegovih zahtev. Preizkušnje te vojne bodo edino merilo vrednosti.
Vesli z vsega sveta
RUSKI OSVOBODILNI ODBOR
Pod vodstvom generala Vlasova se je v Pragi osnovat 14. t. m. ruski narodno-osvo-oodilni odbor, ki bo prevzel vodstvo nad protiboljševiškim delom vseh ruskih domoljubov. Z Vlasovim sodelujejo tiidi zastopniki Ukrajincev, Belorusov, Tatarov, Kavkazi-jcev in Turkestancev. Desna roka generala Vlasova je general Šilenkov. Okrog Milenkova in Vlasova pa se je na-brala cela vrsta političnih, kulturnih in vojaških. delavcev.
POGAJANJA TITO -ŠLTBAŠIČ ZAKLJUČENA
Reuter sporoča iz Beograda, da so se zaključila pogajanj^ med Titom in šubašičem in da se je Titov nacionalni komunistični odbor spojil s Šu-bašičevo vlado.
CHURCHILL V PARIZU
Churchill je obiskal osvobojeni Pariz in predsednika začasne francoske vhade generala De Gaulla. Pri Invalidih sta Churchilla sprejela vdova maršala Focha in njegova hčerka. Kakšen odmev bo imel ta obisk na francoske
Mirovne pogodbe z lialijo še ne bo
Eden je razpravljal med svojini bivanjem v Rimu, kakor poroča nemški dopiismik iv, Benetk, z Bononiijem in državnimi podtajnikom za zunanje zadevo v Bonomijevii vtliadi Vemasto. V rimskih poliittfiaih krogi Ji je vzbudilo veliko pozornost, da ni Eden ob priliki svojega bivanja v Rimu obiskal princa regenta IJinberta. Po siklepu rim-' skiih razgovorov je odpotoval britanski zunanji minister v giavnti etan generala Aleksandra. Kakor je povzeto iz •pisanja rimskih listov, si priaaideva Bo-iionii jeva vlada; doseči spremembo oz. odpravo mirovnih pogojev, ki so za Italijane zelo trdi. Te pogoje je svoj-fcas podpisal Baidoglio med vožnjo na Malto. Bonoma bi rad nadomestil to pogodbo premirja z mirovno pogodbo s tremi sovražnimi velesilama. Bono-mijetva vlada meni, da bi bilo 'najbolje, če bi se ji posrečilo doseči to mirovno pogodbo še pred sklepom splošnega,
■	uiru. Toda angleška zunanja politika, ki jo ]>oosablja Eden, nima za la pričakovanja Bonom tj eve vlade drugega 'odgovora kakor odločni ne. To odločno odklonilno stališče je prililo do izraza v angleških in ameriških komentarjih ob priliki diplomatskega priznanja Bo-nomiijeve vlade. Bonomi je dobil sicer ijiožnost poslati .svoja diplomiatična zastopstva v Moskvo, istočasno sta prev-aela angleški ter ameriški vrhovni komisar v Rimu na»iiv poslaniku, toda navzlic temu ostane Italija' premagana država. Sedaj ni preostalo Bonomijevi vladi drugega, kakor da skuša čim boli izkoristiti nameravamo udeležbo 400.1 XJ0 'italijanskih vojakov za borbo proti Japoncem.
Slej ko prej pa povzroča Bonomijevi vladi Sunliija najhujše skrbi. Državni podtajnik v Bonomiijevem ministrstvu Costa je po radiu označil najvažnejšo MK.iiljtvIvo probleme, ki so ponujajo na področju prehrane, črne borze", ‘ ar©, voznih težav iin kriminalnih pojavov, ki zaivzeniajo vse večji obseg. Lakota, to jo Costo odkrito priznava; je pahnila sioiljsfco prebivalstvo, ki ječi, pod angloameiri&kim jarmom, v obup, ki ja bruhnili na dan v obliki usodnih,' krvavih demonstracij.
Toda najgrozotnejši pojav, ki spremlja obupno stanje siiciljskega pre bival-stva^ je kanibalizem. Palermski1 radio »e KMglasii uradno poročilo italijanske policije, ki vzbuja grozo. Po tem poročilu je bilo samo v letošnjem sep. tembru na Siciliji 67 primerov kanibalizma Palermski radio je nadalje priznail, daj se je Bonom,ijeva vlada večkrat obrnila na predstavnike zasedbene oblasti, ter jih opozorila na ta strahoten pojav. Hkrati je zaprosila za dovoljenje, da se na siciiljakih tleh okrepi domača italijanska poli-«ija, ki naj hi sodelovala pri omeje-'Vanju grozečega kanibalizma. Oglasili so se tudi sicilski škofi, ki so opozo-p ;u;to PfPeža S posebno spomenico.
i edstavniiki zasedbenih oblasti, so sicer amila obljubili, vendar živil ni.
notranje razmere ni znano. Nekatera poročila trde, da ni pričakovati kakih posebnih sprememb.
GENERAL INFANTES ZAPRT
Po informacijah agencije »E-Xcjncje« \/ Madrida je bil general Infantes, poveljnik »Modre divizije«, ki se jc udeležila bojev na vzhodni fronti, zaprl. Isla usoda ie zadela njegovega brata polkovnika Infaniesa. Vojaki »Modre divizije« pa so bili internirani.
orocilo »Exangesa« dodaija, da
o	dejanje meče jarko luč na razvoj položaja v Španiji.
KOMUNISTIČNE DEMONSTRACIJE V TEHERANU PREPOVEDANE
Reuter poroča iz Teherana, da so perzijski komunisti organizirali velike demonstracije ob priliki obletnice boljševiške revolucije. Vojaški guverner je zato zaprl vodilne komuniste in ustavi! njihov list. Po tem koraku ni bilo več govora o proslavah. Slaba volja Moskve pa odseva iz vseh novic, ki jih prinašajo sovjetski tisti o dogodkih v Iranu.
SRBSKI BOJ
List Deutsche Adria Ze-itung« objavlja pod gornjim naslovom aamimi-vo poiročliilo o stanju v Srbiji po sovjetski zasedba. Iz poročila je ra®vid-no, da m srbski nacionalni krogi ne marajo kar tako podvreči sovjetskemu nasilju, ki ga nai eni strani izvajajo Brozov; komunisti', nn drugi sirarni pa sovje/taki vojaški krogi. Srbski nacionalni krogi se zbirajo v oborožene skupine ter napadajo sedanje oblastnike v Srbiijii ter podirajo lim rušijo važne javne naprave. Poročevalec poudairja, da so komuniteti celo v samem Beogradu stalno izpostavljeni napadom srbskih, rodoljubov, — Po tem uvodu omenjeni nemški dnevnik 'objavlja o sedanjem stanju v Srbiji naslednje podr obnosti:	Po beogra-
jskih ulicah odmevajo j»osebno ponoči .streli iz priSk, ki so namenjeni sovjetskim častnikom in vojakom. Cu-jejo se tudi številne detonacije in razstrelitve. In tudi požigi so na dnevnem redu. Vse to kaže na različna sabotažna dejan j ai Talko so n. pr. srbski nacionalni borci za svobodo pognali v zraik železniSke naprave na postaji Žitkovac ter sta zaradi tega l/iirila dva sovjetska prevozna vlaka.
V Smederevu so srbski rodoljubi zažgali skladišče in zalogo bencina. Pri tem so nastaili veliki požari. Tako zadržanje srbskega prebivalstva, ki sega tudi v srbsko podeželje, kjer s>-i»kii kmetje napadajo in preganjajo sovjetske rekvizicaijske komisije, nato pa z vsem bežo v planine, ima za posledico, da so pričeli boljševiki v Srbi/ji nastopati zelo kruto ter izvajajo nad prebivalstvom strašno nasilje. Straih in groza spremlja sovjetsko napredovanje po Srbiji. V treh vaseh pri Požarevcu so boljševiki zaprli domačo pravoslavno duhovščino ter jo obdolžili protiboljševufike propagande. Pravoslavne pope so najprej zelo mučili nato so jih pa pribili na steno.
V okolici Bora so boljševiki pometali več delavcev v rove, jih politi, z bencinom in zažgali,. Posebno krvoločni so bili boljševiki v okolici Raške, l^i je znana po svojem protikomunističnem prepričanju in zadržanju. Po teh krajih so boljševiki naravnost divjali. Številne njihove žrtve so postale po~ sebno žene in otroci. Srbski rodoljubi so balijžaeviilke pregnali iz Zaiježarja. Boljševiiiki so bili v teni mestu ‘24 ur. Pa že ta čas je boljše vikom zadostoval, da so izropali vse mestne trgovine itn privatna stanovanja. Kdor se je temu upilrial, je bit ubit. Skupno z boljševiki so vdrli v to mestece tudi domači komunisti, ki so prav tako divjailii po nnestu teir so v zatječarski bolnišnici 17 srbskim ranjencem prerezali grla. Begunci iz Beograda nadalje poročajo, da je tam že pričel postavati komiuniiiitičini (tajmfi (poJMj-ski aparait ter uprizarja pravcaito gonjo na častnike bivše jugoslovanske vojake. Prejšnje jugoslovanske častnike love im zapirajo tudi po vseh ostalih srbskih mestih. Vse častnike gonijo r posebna taborišča^ kjer so pod najstrožio stražo. Družine zaprtih častnikov se boje, da se zanje pripravlja nov Katyn. V kraljih, katere so zasedli boljševiki, so prevzeli upravo Brozovi komunisti, ki izvajajo nad prebivalstvom svojo strahovlado. To lovaji so povsod zaplenili vse zaloge žitai in ostalih vrat živiil Pri tem je prilšlo s kmeti na več mestih do spopadov. Boljševiške tolpe divjajo povsod z ognjem in mečem protikomunistično usmerjenemu prebivalstvu, kar ima samo za posledico, da dobivajo pravi srbski nacionalni osvobodilni odbori v planinah vedno večje dotoke novih borcev lz srbsitaih vas .
Dr. Jože Wilfan
organizator OF na Primorskem
Če komunistični nauk uči, da hoče človeka čisto spremeniti, ustvariti nov tip človeka, mn jc treba verjeti. Komunizem, če se predaš njegovim mrežam, če se rmužiješ njegovih revolucionarnih idej, te res spremeni, samo ne na boljše — kakor komunisti mislijo — ampak na slabše. Komunizem človeka pokvari popolnoma, iz še tako dobrega naredi lahko zločinca, i/ jagnjeta naredi krvoloka. O kako resnična je e-vangeljska modrost, ki uči, da bomo lažnive preroke spoznali po sadovih, da tt-rej kiive nauke spovnamo po tem, kr>t se iz njih rodi. Nauki krščanstva imajo tia-ko čudovito moč, da so iz noij-veojih divjakov narediti svetnike
—	kot kaže zgodovina — komunistični nauki pa imajo tak strup, da iz svetnikov naredijo divjake. 2e v tem se vidi nepremostljivo nasprotje med komunizmom in krščanstvom.
!e misli mi gredo po gtaivi, kadarkoli slišim ime tovariša dr.-ja ložeta Wilfama. Ta gospod je glavni organizator OF na Primorskem. Včasih je predsednik, včasih tajnik glavnega odbora OF za Primorsko; pa funkcija, ki jo ima v OF, ni tako važna, za nas je važno to, da je kot prvi in gtsivni organizator primorske OF največ odgovoren za vse strahotno gorje, ki je padlo nad našo deželo po krivdi OF. 'Vilfanova krivda je osebna in mož bo dajat kdaj še težak odgovor za to. Spada torej v vrsto največjih slovenskih zločincev. Težko sem zapisal to besedo, kajti pred očmi mi še stoji lik mladega vi-sokošolca Wilfana iz Ljubljane iz leta 1932. Takrat sem namreč našega junaka spoznal. Kaj mislite, kakšen je bil ta mož takrat? Rečem vam: nad vse simpatičen. Srednje postave, nekoliko bledega podolgovatega obraza izredno finih potez, živahnih oči pod črnimi očali, lepo nazaj počesanih črnih las, bol suhljatega in vitkega telesa z rahlo nazaj nagnjeno glaivo. Po rociVt Tržačan je' imel v kretnjah in govoru precej neprebrane južne živahnosti, ki se je prijetno skladala z neko globoko resnostjo in plemenitim izrazom obraza. Če si imel z njim opravka, te je teko njegova zunanjost kakor dih njegove notranjosti na mah osvojil. Ko je študiral na ljubljanski Univerzi ie pripadal krogu moderneje usmerjenih akademikov, ki so se zbira1! v '!ri)štvu Triglav Njcgjva šii oko',"jdnost in prim/post obenem je dajala prijeten ton vsaki debati, ki jo je kdo imel z njim.
in mogel si postati njegov prijatelj, tudi če si bil drugačnih kulturnih nazorov, kakor on. Rog ga je obdaril z velikimi talenti, imel je tudi kajpak po očetu podedovani velik dar govora in sijajen nastop, da je zjnal suvereno obvladati množico na kakih študentovskih zborovanjih. Ni bil pa samo študent, ampak se je precej udejstvoval tudi v zunanjem kulturnem in političnem življenju vi-sokošolcev, in sicer v društvu Triglav.'-V tem klubu so se v tridesetih letih zbirali tisti svobodomiselni akademiki, ki niso bili zadovoljni s starim vodstvom ne s politiko Slovenske demo* kratske stranke Itak o z vanih liberalcev). Vsi visokošolci smo vedeli, da je Triglav precej rdeče pobarvan, to je, da plava v komunistične vode. Seveda ni prišlo nikomur niti na misel, da bi fcili kakega Triglaivana ovadili policiji zaradi njegove skrivne komunistične propagande. Tako je policija šele po več letih zavohala komunizem v tem društvu in ga je razpustila. Ne morem reči, da bi bil Wilfan že takrat komunist, vsaj na zunaj tega ni pokazal. Zanimivo je pa, da se je dobro razumel tudi z nekaterimi katoliškimi akademskimi klubi. Od katoliške strani so zvezo s Triglavom in s komunisti v njem zagovarjali in vzdrževali zlasti Marjan Brecelj, Dermastja in Ivan Rob, nadarjen pesnik, a lenuh in izkoriščevalec prve vrste. Toda kadarkoli so imeli katoliški akademiki kak skupen nastop s Triglavom in s komunisti, vsakokrat so komunisti izigrali svoje zaveznike in jih pred policijo večkrat kompromitirali. Istočasno pa so se neprestano pritoževali, češ da je polno denun-eijantov med akademiki, ki ubone ‘komuniste ovajajo policiji. Takih denuncijantov je bilo med 1.600 akademiki komaj par, a še ti niso bili iz katoliških klubov, marveč iz nacionalističnega akad. kluba ledran in tudi ti niso kaj prida škodldvali komunistom. Zanimivo pa je, da prav nekateri teh nekdanjih policijskih protikomunističnih zaupnikov danes sede v OF. Večja je druga zanimivost. Onhovni voditelj katol. akad. klubov (Zarja, Danica, Borba; Savica) prof. dr. Fhrlich je neprestano opozarjal, maj katol. akademiki ne zaupajo komunistom in naj se z niimi ne vežejo. Brecelj, Dermastja in drugi so pa kljub mnogim, slabim izkušnjam tako zvezo zagovarjali. Komunizem je pronical zlasti v Borbo, ki jo je policija razpustila še prej
kakor svobodomiselni Triglav, to-| da komunizem je še nadalje vrtal j v katol. akad. društvih zlasti v J Zarji, v kateri je bil član tudi Bre-| celj. Dr. Ehrlich te danes mrtev, i ubili so ga komunisti. Tisti, ki so že pred dvanajstimi leti proti Ehrlichovi volji krčevito zagovarjali i zvezo katoliških akademikov s i komunisti, to so Brecelj, Dermas-: tja, Rob, ZemJijak in mnogi drugi,
! pa danes sedijo iv vrhovnih vod-| stvlh OF skupaj z Wi]fanom — vsi čisti in pristni komunisti.
Vse gori opisane lastnosti so našega junaka Wilfana usposobi-i le za vodstvene vloge. Zato je [ kaj razumljivo, da je bil v šolskem letu 1931 -1932. izvoljen za predsednika reprezentančne organizacije ljubljanskih visokošol-cev SSAU [— Svet slušateljev A-; leksandrove univerze).
‘ lak je bil torej Wilfan visoko-šotec. Študiral je pravo, postal | je acivokat v Kranju, kjer je bil že pristojen, kajti vsi otroci siarega I Nvilfana so bivali v Kranju pri 1 sorodnikih, medtem ko je bil oče ; navadno v inozemstvu na Dunaju in v Švici. Danes se ta gospod : Wilfan mladi predstavlja kot za-i stopnika Primorcev v OF in. kot | prvoborilelj za pravice sloveri-! skega ljudstva na Primorskem. Po rodu je res Primorec, njegov oče je znani tržaški advokat dr. \Vilfan, nekdanji voditelj Iiberal-' ne stranke na Tržaškem in po svetovni vojni večle.m slovenski poslanec v rimskem parlamentu, ki je pozneje odšel v inozemstvo in postal predsednik Kongresov narodnih manjšin na Dunaju. Mladi Wilfan pa je že od mladosti živet v Kranju in Ljubljani in se ni nikdar zanimal za Primorsko. Ko je študirali na ljubljanski univerzi, je bil pač na papirju elan Kluba, primorskih akademikov, toda v njem ni hotel nič delati, četudi je bil vabljen na sodelovanje m na delo za Primorsko. t udi pozneje ni nikdar niti s prstom mignil za Primorsko, do-čim danes obrekuje kot izdajalce mnoge svoje rojake, ki so nekdaj koi študenli v istem klubu mnogo delali za Primorsko. Komunizem je bil in je Wilfanu več kakor vsa Primorska. Enkrat samkrat sem ga slišal, da se je kot visokošolec spomnil Primorske. To je bilo na neki skupščini akademikov, ko je zagovarjal — Jude. šlo je za lo, ali se 'dovoli židovskim študentom, ki so pribežali s Poljske, vstop na ljubljansko univerzo. Večina slovenskih akademikov je bila proti temu iz strahu, da se ne bi potem ti Židje vrinili kar po Sloveniji v službe, ki jih je bilo že za slovensko študirajočo mladino premalo. Wilfan je tedaj vstal in rekel, da kol Primorec in sin primorskega politika zahteva za inozemske Žide enakopravnost s slovenski-
mi akademiki pri študiju na slovenski univerzi, češ da judovsko pleme po celem svetu daje pomoč narodnim manjšinam, zlasti jugoslovanski narodni manjšini v Italiji. Kaj so koristili Židje nam Primorcem, najbolj občutimo danes, ko mednarodna židovsko-kaprtailistična zveza v okviru OF ugonablja našo deželico. Drugače pa se Wilfan ni nikdar zmenil za Primorsko in vse tiste, ki so nekdaj v ljubljanskih društvih res kaj delali za Primorsko, in vse tiste, ki so na Primorskem samem desetletja delali in trpeli za narod in slovenstvo, danes ta mož proglaša za izdajalce. Take poditosli so zmožni samo komunisti. Kdo naj še veruje, da se \Vi|fan bori za narodi Wilfan je komunist in se bori za zmago komunizma, ker bi rad v bodoči komunistični republiki postal kak ljudski komisair v Trstu, kakor se je sam leta 1943. poleti nekje izrazil. tn samo za to, da bi on prišel do časti in oblasti, je organiziral OL na Primorskem in samo za to tako aoilno dela. Tisti slavni organizator tega blaznega vseunieujočega krvavega plesa po naši deželi je torej on, Wilfan
—	nekdaj tako simpatični, lepo vzgojeni, olikani In polikani salonski gospodič. Tako komunizem spreminja značaje.
:
KDOR SE BOKI ZA KOMUNISTIČNO REVOLUCIJO, KO NAROD PREŽIVLJA ENO NAJTEŽJIH DOB SVOJE ZGODOVINE, SE NE BORI PROTI OKUPATORJU, AMPAK PREDVSEM PROTI LASTNEMU NARODU.
POGREB DOMOBRANCA
Tolmin, 6‘. nov. 1944.
V	nedeljo ob 1 uri popoldne je bit pogreb domobranca Andreja 1’erdiha iz Zatolmina z velik-o udeležbo vsega prebivalstva. Navzoči so bili tudi domobranci s svojimi poveljniku. Pokojnega so n;nsl i ljudje v Gručicah utopljenega itn brez obleke, Pogreb je bil zeilo lep. Na grobu sta se poslovila od pokojnega) poveljnik 'domobranske posadke v Kobaridu g. poročnik Melite in g. župnik Komac. Podčrtala sla težki boj, ki ga bojuje naše domobranstvo, ki ujm.' radi teli žrtev — semen obilo uspeha v bodoči borbi. Gosjuod župnik se je poslovil od njegovega din od groba Ivana Sivca v imenu staršev, bratov im sester ter v imenu tolminske fare, katere zemlji-• ca se je dvakrat v enem tednu z brid-1 kostjo odprla, da sprejme nove žrtve fza vero in domovino. G. poročnik Mehle pa je podal, kratek oris 19 letnega mladca — soborca domobranca - —, ki je raje datrovail svoje mlado življenje, kot pa da bi klonil pred grožnjami naSih 'krutih sovražnikov.
Dr. Joža Immi: I	i
z
(SODOVINA SLOVENSKE BESEPE V POSOČJU
Ravnatelj nove slovenske gimnazije v Gorici, pesnik in naš odlični potrudnife dr. Lovrenčič, nam je odstopil v natis svojo obravnavo pott gornjim naslovom. Priobčevali jo bomo v nadaljevanjih. Vsebina te obravnave je za Slovnice na Goriškem velikega kulturnega in zgodovinskega pomena in zato še posebej opozarjamo naše čitatelje nanjo.
I.
V	somraku devetih stoletij
Posočje, h kateremu štejem nekdanjo Goriško s Krasom in severno Istro ter šc Beneško Slovenijo, ozemlje, na katerem živimo že izza 7. stoletja in smo mu vtisnili svoj pečat, meri v tem obsegu okoli 4000 km: in živi na njem približno pol milijona prebivalcev naše krvi.
Čudovit je ta svet. Na jugu zajema severni del Istre, gre preko Trsta do izliva Soče v Jadransko morje, prehaja čez Kras v rodovitno Vipavsko dolino in Goriško ravan, zajame vinorodna Brda, onstran katerih se prevali iz ravni po Nadižki in Terski dolini v gore, ki se potem v vencu pletejo izza Svetih Višarij čez Mangart in Triglav preko Krna, Bogatina in Črne prsti ob Soči, Bači in Idriji, ter se spušča čez Banjško planoto in Trnovski gozd prav do Gorice, ki je srce Posočja. Ne bom našteval gora in rek in ne mest in
raznih krajev, ki so jim naši pradedje pred 1300 leti dali naša imena in ki so skozi vsa ta dolga stoletja izpričevali našo besedo in z njo, kdo je njihov gospodar, samo nekaj zgodovine naj še podam, preden pokažem, kako je živela slovenska govorica na tem ozemlju in kakšna poročila ■ mamo o njej.
Ko so vdrli ;.69 Langobardi v Italijo, so pritisnili za niimi Slovenci, najprej v družbi z Obrt, potem pa sami zaposedli Posočje. Bili so tako močni, da so večkrat napadli Langobarde, jih nekajkrat potolkli, dokler se niso po bitki pri Lau-riani (Lavariuno) 12 km južno od Vidma z njimi pobotali in spoprijaznili. O slovenski moči nam govori tudi dejstvo, da so še poslej razni langobardski vojvodi iskali zaslombe pri svojih novih sosedih.
l angobardsko moč je zlomil Karel Veliki, ko je 774 zaposedei njihovo ozemlje, štiri leta pozne je pa je njegov sin Pipin na prošnjo oglejske patriarha, češ da jih bo mogoče na ta način pridobiti za sv. vero, podjarmil tudi Slovence Posočju in še Hrvate globoko doli v Liburni.jo. Karel je postavil Slovencem v Posočju štiri okrožne grofe, in sicer v Ogleju, v Solkanu, v Tolminu na Krasu. Pc.:-\>oje je bilo tedaj dežela zase, ki spadala pod uJijo, dokler je ni Oton I. z Bene škim vred prnojučil 952 Koroški, s katero pa ostala združen« niti dobro stoletje.
V	tem ca j — 921 — so dobili oglejski triarhi grofo/,ke in mejnogrofovske pravice
“0,A
:iže
v
:n
.ie
e-
ni
pa-
in
so izza 1001, ko je dobil patriarh Janez IV. od ce sarja Otona TU polovico Solkana z Gorico in
zemljo od .y> '-e do Vrtovina v Vipavski dolin1, vedno bolj šnih svojo posvetno oblast. Patriarh Popon je 1028 dobil od Konrada II. šc ves Kras z Vipavo, Postojno, Cerknico in Ložem, patriarh Sighard pa še furlansko grofijo 1077. 1 ako je postalo Posočje versko in politično območje oglejskih patriarhov, ki so imeli po deželi svoje vazale, komornike in ministeriale, da so jim upravljali posamezne okraje, dokler se niso goriški grofje, po rodu iz I irolske Bistrice, ki so postali 1135 branitelji oglejske cerkve, na račun patriarhov osamosvojili in zavladali deželi do leta 1500, ko ie umrl zadnji goriški grof Leonhard in je zavladal potem po dedni pogodbi Posočju Habsburžan Maksimilijan I.
Kako je bilo s slovensko besedo v tej dobi v Posočju?
Ko so sc naselili Slovenci v Posočju, so bili še pagani z vsemi svojimi šegami in običaji. Čeprav so bili v neposredni bližini Ogleja, iz katerega se jc že pred njimi širilo v pokrajini krščanstvo, vendar s pokristjanjevanjem ni šlo hitro in lahko, kar moremo sklepati iz pravkar navedenega dejstva, ko je patriarh še 788 prosil Karla Velikega, naj podjarmi Slovence, da bi jih laže pokristjanili. Tudi poslej ni šlo gladko, saj vemo, da se je ohranilo — čeprav le osamljeno — pa-ganst.vo v Kobaridu do leta 1331, ko so častili pod nekim drevesom ob izviru studenca svoja božanstva, dokler niso prišli iz Čedada nanje s križarsko vojsko pod vodstvom verskega inkvizt-toria Francesca de Olugia.
(Dalje.)
IN
Sfooensfia književna 6eseda
Težki in pusti so bili dnevi, ko smo se morali na domači zemlji zadovoljiti le s tujo besedo. Prepovedano ni bilo le prodajanje slovenskih knjig, celo v zasebni knjižnici jih nismo smeli imeti. Vendar smo jih znali skriti strogemu očesu sebičnega tujca. In utajene knjige so skrivaj gostovale dames v tej, jutri v oni hiši. In kjer so gostovale je bil praznik Za zapahnjenimi vrati in za zastrtimi okni je tiho bral knjigo gospodar in ob ognjišču zbrana družina je z zanimanjem poslušala.
Danes je vse to zai nami. Slovenska knjiga in slovenski časopis imata prosto pot v vsako našo hišo, v kolikor je ne ovirajo »o-svoboditelji«. Nihče bi si ne bil mislil, d'a bo tako hitro izšel slovenski časopis vprav v kraju, kjer je bila slovenska beseda tako strogo prepovedana. In s kakšnim veseljem sta ga pozdravila kmet in izobraženec, nam priča visoko število po trafikah prodanih časopisov in žrtve kmetov, ki jih morajo doprinesti, da dobe
Zagovornikom OF arije
\ nedeljo 12 t. m. je prišlo v Gorico 6 družin s 23 člani iz Črnega Vrha. Pripovedujejo sledeče: Na prvi petek 3. novembra so prišli k nam oboroženi gozdovniki in so nas brez vsega odvedli preko Zadloga, Male gore, Otlice in Predmeje pod Čaven. Bili smo v smrtnem strahu, ker smo bili prepričani, da nas vse pokoljejo. Z nami je 11 otrok, med njimi eno petmesečno tlete. Ker so prav takrat prišli s Trnovega nemški vojaki, so tolovaji pobegnili. nas pa poslali v Ajdovščino, češ, naj nas Nemci in bela garda redijo. Med tem smo izvedeli, da so prišli po našem odhodu na naše domove partizani in nam hiše popolnoma izropali ter ves živež, obleko in živino odpeljali v Belo in Zadlog. To so nam storili, ker so naši možje in in fantje pri domobrancih. Hujskali so pa na nas domači terenci, ki so najhujša šiba v naših vasi.
Tako izgnanci, ki se mora jo potepati po svetu pred svojimi lastnimi brati.
Sedaj vprašamo gozdovnike
V Gorici žiVi J
svoj list tudi v najbolj skrito vasico.
Prav radi kupuiemo in prebiramo tudi ljubljansko časopisje. Sicer prihaja k nam zaradi slabih prometnih zvez z manjšo ali večjo zamudo, aili nikogar ne moti. Koliko zanimivosti in koristnih člankov je v Slovencu in lufru, Slovenskemu Narodu in Slovenskemu domu! In v kakšni napetosti zna držati Družinski tednik svoje bralce in bralke. Koliko poučne snovi sta že napisala Domovina in Domoljub! Vse lo nas zanima in kar hlastamo po domači besedi.
Bežen pogled goršk. knjižnega irga pa nam kaže ljubezen Primorcev do slovstva. V izložbenih oknih knjigarn vidiš le malo slovenskih knjig, ker vse hitro razprodajo. Celo take, ki jih dobiš v Ljubljani morda le na zaprašeni knjižni polici starinarja za Ljubljanico, so tu hitro razprodane. Ne zanimajo nas le najnovejša dela, čeprav vemo, da so naj-
milajši pisatelji hvale vredni, ali dolaoletno stradanje slovenske knjižne besede nas sili, da se seznanimo tudi z deli onih pisateljev in pesnikov, ki so dvignili slovenščino na stopnjo knjižnega tezika, nas same pa uvrstili med svetovno slovstvo.
Dragi so nam prav vsi: Levstik, Stritar, Jurčič, Prešeren, Tavčar, lenko, Josip Murn - Aleksandrov, Kete, Cankar, Finžgar in Zupančič, Pregelj in Prijatelj, Lavrenčič in Velikonja, Matičič in Simčič, Gradlnik in Mlakar in toliko drugih.
Zelo so priljubljene med nami knjižne zbirke knjige Slovenčeve knjižnice, Dobre knjige in Modre ptice.
Mladina p;a sega po mladinskih knjigah, leposlovnih in vzgojnih.
Naše notranje nagnenje po znanju jezikov pa nas sili k nakupu vseh vrst vadnic in slovarjev.
Dolgo smo morali zreti v prazne kniižne omare, zdaj pa daljšamo in širimo ter višamo redi z lepo vezanimi knjigami svoje težko preizkušene materinščine.
in vse njihove podpornike n zagovornike: Kaj bi bilo z n i-šo domačijo, ako bi bilo domobranstvo enako brezsrčno kakor je zločinska OF in njena vojska? Kako bi bilo pri srcih onim iz hiš, ki so dali kakega člana NOV?
In obsedeni bedaki, morda celo slovenski sodniki, pon -čejo, da tolovaji so vt vedeli, kaj so storili in da gotovo ni so delali krivice. Sramota za naš narod!
Pokrajinski Urad za pridelovanje viimskili snovi naznanjal po višji odredbi, da so vsi vinogradniki obvezani javiiti letošnji pridelek vina do 20 novembra t. 1.
Tiskovine za javljanje se dobijo pri carinskemu uradu (za občino Gorica, ulica Mazzini).
OPOZORILO. Goriška.prefektura je v sporazumu s krajevnim poštnim ravnateljstvom določila, da se bodo izplačevale podpore družinam mornarjev, vsakega 18. do 25. v mesecu pri poštnem uradu štev. 2\ na Korzu Mutti.
Lepo uspela akademija
Tolmin, 6. nov. 1944.
V	nedeljo popoldne ob 3 uri je bila v prostorih tokajšnjega ki/na proslava 100 letnice rojstva pesnika Simona Gregorčiča. Dvorana je bila nar bito polna. Na sporedu, ki je bil zelo bogat, so bile Gregorčičeve pesmi, katere so deloma deklamirali, deloma pa peli. Zlasti efektna je bila cie^ klaimacija Jeftejeve prisege« im pa odlomek iz iste pesnitve, M ga je zapel mešani pevski zbor ob spremljavi klavirja. Za tem so se vrstile deklamacije pesmi » Soči «,	» Domovini «
in »Zmaimetnje«. Solze je privabila v oči lepa planinska himna »Nazaj v planinski kralj«, katero je uglasbil A. Ned ved. Nalto so zapele tolminske gospe in gospodične slovensko narodno pesem »Slovenskim mladenkam«. Novost za to akademijo je bila lepa’ pesem na novo skomponirana in ob tej priliki' prvič javno izvajana od mladinskega zbora »Veseli pastir«, katero je uglasbil pevovodja in komponist Vinko Piliha, Pesem je bila zelo lepo iepeljana. Sledil je spominski govor o pesiniiku — trpinu, S. Gregorčiču, na koncu pa* je vsa dvorana navdušeno zapela našo himno »Hej, Slovenci!« Proslavi so prisostvovali tudi domobranci iz Kobarida, ki so ob koncu zapeli prelepo Gregorčičevo pesem »Mojo srčno kri Škropite«.
iiajffTi	iia^Bii	na^ni	iia^Bii i!a«wn
Širite ..Goriški list“
Maš živilski trq
Na živilskem tr£u se je življenje j znova razgibat o. Zlasti v jutranjih u-
■	riih je trg zelo obiskovan.
Kmetice pripeljejo na trg največ ; zelja in ohrovta, ki imata precej lepe iin trde glave. Gospodinje jih rade kupijo in pripravljajo iz njih zelenjavne juhe, razne prikuhe in tudi solate. V juho natresejo par pesti kuhanega fižola v zrnju, par krompirjev n;.rezanih na koščke in nekaj drobne j zelenjave, ki juhi iy,boljša okus.
Solato pa pripravijo iz fino zrezanih in opranih listov, ki jih osole, pokrijejo s tesno prilegajočim ^pokrovom, ga obteže. da se zelje in ohrovt omehčata. Pred serviranjem nasujejo lahko v tako solato tudi kuhan in na koleščke narezan krompir ali pa kuhan in ohlajen fižol. Prav okusna je taka solata, če ji dodamo še na režim narezane zelene paradižnike ali pa opečeno papriko, ki jo kmetice še vedno pripeljejo na trg.
Na isti način pripravimo lahko solato iz zelene. Fino naribano osolimo in obtežimo, da se omehča, pre d en jo zabelimo pa natresemo vanjo kuhan fižol aili krompir, dedairu male česna in popra, lahko ludi na reai-ne narezanega sira in osvežujoča solata je gotova.
Zeleno pa lahko tudi skuhamo, pustinjo, da se močno ohladi in jo serviramo kot zelo mrzlo solato brez fižola ali pa s fižolom.
Prav tako si moremo pripraviti juhe, solate, prikuhe im še poslaščice iz cvetač ali kairfijol.
V	juhe stresemo riž aM testenine, tudi na kocke nare/an kroinpii. Za solato jih moramo najprej skuhati in ohladiti, š°la potem zabelit; osoFtt in op oprati.
Prikuho lahko napravim.) mokre in au-šane s krompirjem ali pa cvrte na olju, masti ail maslu. Najboljše so povaljane v stepenem jajcu in v krušnih drobtinah ter cvrte na maslu
Veliko je na trgu. listov bele redkvice, iz katerih lahko Skuhamo dobre juhe, prikuho iin tudi solate.1
Iz rdečega korenja si priprav mo oobre prikuhe in solate, ki so priporočljive zlasti nervoznim oseb.-.in.
Nič več ni pomanjkanja čemite in česna. Tudi drobnih zelen j av je precej. Veliko je krizantem. Cej.rnv so Vsi. svetil že minili, goriške gospe in gospodične še vedno rade kupniej to lepo cvetje, ki je znatno cerrMŠe ko* je bilo o praznikih.
Nageljni so ‘redki in prav jesensko skromni, niti vonja nimajo več. Vrtnic je še vedno dovolj, a so precej dra- j ge. Oinije jemljejo slovo, dalij je pa še kair lepa izbi ra.
Gospodinja si lahko vsaiko jutro kupi dovolj zelenjave, da postreže z okusnim kosilom možu, ki se vrne iz službe in otrokom, ki pridejo iz šole z velikim tekom. S šopkom cvetja pa da svojemu stanovanju videz prijet- j nega družinskega veselja.
LJUBI MATERNI TEZI K PO NJEGOVI CENI, PA NE LE V GOLI BESEDI, TEMVEČ V D.TANJT IN RESNICI. SLOVENŠČINE ZLATA ŠE VELIKO V PRAHU 1.1'.-21.	! Anton M. Slomšek
OPOZORILO NAŠIM DOPISNIKOM!
Prosimo vse dopisnike »Goriškega lista«, da se na vsak svoj dopis, ki nam ga pošljejo v objavo, podpišejo in navedejo svoj naslov oziroma vir, odkoder prihaja dopis. Tajnost imen in naslovov je v našem uredništvu zajamčena V bodoče ne bomo objavljali dbpisov, ki so poslani brez podpisa in brez naslova!
Uredništvo.
NOVA POLICIJSKA U-RA ZA VRTOJBO. Za Vrtojbo je prefekt goriške po-krajne določil v sporazumu z nemškini vojaškimi oblastmi in z nemškim Beraterjem novo policijsko uro, ki traja od 19 ure zvečer do 6 ure zjutraj.	Pl
Vpitje, sprehajanje, prerivanje neumestne šale ne spadajo v zaklonišče.
Zaklonišča je treba od časa do časa prezračiti, flko imate v zaklonišču staln« nameščene odeje, jih je treba redno iztepati. Pitno vodo menjati vsak dan!
Ne pozabite vzeti v zaklonišče odeje, ker je prostor hladen in je potrebno včasih prebiti v njem precej časa.
IDRIJA
Pred kratkim smo tudi pri nas otvorili ljudsko šolo. Obiskuje jo nad 500 otrok. Bil je res že skrajni čas, da se je nekaj napravilo v tem pogledu. V našem mesili smo bili veono vajeni, da so otroci redno hodili v šolo in da so se res česa naučili. Preteklo leto pa ni bilo nič in še prej pa šola ni bila kdo ve kaj vredna. Sedaj pa imamo zopet domačo slovensko šolo, ki bo služila svojemu pravemu namenu, namreč ljudski izobrazbi. Včasih smo imeli v našem mestu tudi srednjo šolo. Dobro bi bilo, če bi se tudi sedaj kaj takega napravilo. Morda bi kaizato napraviti strokovno rudarsko šolo.
BUDA
Pri nas zastopajo slovensko narodno osvobodilno vojsko sami tovariši Furlani iz ravnine. Ali so res kaj narodni, ne vemo, vemo pa, da so nas »osvobodili« že marsičesa. Pridelka jim moramo oddajati, in sicer več kot prej grofom in baronom in molčati moramo. Rog se nas usmili, kaj bo z Brdi in Brici, če se kaj ne spremeni!
Narte Velikonja:
cUesefe zgodbe z Goriške
»O, boglonaj, mati!« ji je vrnil lonček.
BRATA
Krošnjar Robli iz Bovca je spal kot mlad fantič z bratom Gašperjem.
Mati je imela Franca rajši, medlem ko je Gašperja odrivala, kjer je mogla.
Neko zimo sta oba kašljala. Mati je skuhala čaja za Franca ter mu ga prinesla v posteljo. Gašperja pa okregala, da se je podil okoli in je sam kriv, če kašlja.
»Pošast pošasasta!«
Gašperju ni dala nič.
Nekega večera pa pravi Franc Gašperju:
»Lezi na mojo stran in kašljaj, da si dušo izkašljaš.«
Gašper je ubogal in krehal in sc davil in pehal slino in sapo lovil.
Mati je slišala, videla, da se fant ob steni muči in davi, pa ko j po čaj. In ga je prinesla. Fant je pograbil lonček in izpfl v dušku.
Mati pa: »O, ti pošast pošasasta! Vse je izpit la lev!«
BI RAČI IN KROŠNJARJI
Bovčani so bili ponosni, kroš- | njarili so s suknom (tuhondlerji), bosedje vaščani Srpeničani so pa bili poklicni pogorelci (t. j. našli so pota in ovinke, da so dobili potrebna potrdila, dla so »pogoreli« in s temi potrdili prosili po Madžarskem!.
-	Krošnjar Robli je pa bil krošnjar, vendar včasi poleg svoje krošnjarije z drobljajem tudi ! »pogorelec«.
Stal je Robli sredi sosednjega trga in prodajal svoje drobnarije.
Govoril je Robli in govoril, kod je hodil, kje je bil, kje je kruh 1 drobil in dekletom glave mešal.
»Kaj boste, ko ste že star!«
Pa da je dekletom glave mešal, je odvrnil, samo z lepimi rutami’ z lepimi lišpi in s takimi »pisem-
čki, kjer golobček kljunčka golobičko.«
Nazadnje so pa že morale ne-j kaj reči neprijaznega zoper sosede — »pogorelce;< berače.
Toda Robli, Robli ne bi bil : Robli, če bi bil koj bruhnil. In | končno: bil je v trgu.
Seveda, v trgu — ne? — v Irgu in prodajal!
Pripovedoval je o Madžarskem, kako so dekleta tam sočna in lepa in imajo križemgled-ke sladke mandeljnove oči, ne pa — ni povedal, kje — in vsak ie vedel, kje.
Dekleta še bolj huda. Da misli nekaj o trgu in dekletih
Nazadnje je dca* Robli, ko i? videl, da je kupčije konec
»Dekleta, kar kupite še, saj fantje itak ne bodo mogli.«
»Da ne bodo mogli, da ne bodo mogli! Prej kakor vi oeiaški » pogorelci« berači. Ali sle kai videli morda naše begate Jen-te?«
»Seveda, seveda,« je sladko pripomnil Robli, »videl in /ato sem dejal, da ne bodo mogli kupiti' na beljaškem mosiu so na« kruha prosili, ko smo priberačiH z Madžarske.«
PRIDEN DELAVEC
Trgovec Ostan na Si penici je imel delavca, ki bi mil, — lako je rekel — nekaj dal, da bi ga ne J bile. Vendar ga ni spodil med trdnom. V soboto ga je poklical in dejal:
Veš, ti ga imaš družina, moraš gledat, da se ga ne pretegneš, kudliea. Krono več dobiš, ker ši ga tako pridno delala in v pone-deljak ne pridi več. Kar odpo-čij ši ga!«
Zato je veljalo med ljudmi:
»Tako ti dela, da bi ga še Ostan pohvalil.«
PRIDEN HLAPEC
Stari Ostan, podeželski trgovec, je iimel nekoliko zanikrnega hlapca in lep par konj. Ne more se niti trditi, da bi bil oderuh, ker je za nižjo ceno imel boljše blago kot njegov trgovski nasprotnik.
Vse )e sam pregledal v svojem gospodarstvu, povsod bil svojim poslom /a petami, zato je imel navado reči:
»Za fruštok sem ga napravila za dva klapsa, kir sem vše ga pregledala!«
Neko jutro je prišel v hlev,
pogladil konja, pogledal prašno roko in poklical hlapca:
»Daneš ši ga bila pridna, ki ši konja tako lepo opusala. Zaslužila ši ga pol liha. Na. da ga boš zmirom pridna!«
In mu je dal za pol litra.
Nikoli več ni imel prašne roke, ko je pogladil konja.
LISICA NA PIPI
Gozdar Bevk je imel porcelanasto pipo, na kateri je bila naslikana lisica. Prvega v mesecu so se sešli iz vseh gozdarskih okrajev gozdarji in njihovi psi. Kaj naj dela gozdar, če je okajen, kakor da hvali svojega psa in laže prav po lovsko.
Poslušal jih je stari Bevk, vrtel svojo pipo in zdelo se mu je le preveč hvalisanja.
»Vse to nič ni — moja Šeka, — (to je bilo ime njegovi imenitni psici, ki jo je nekdo potem zastrupil — Sica! — izraz je pomenil njegovo zadovoljnost.) — Si-ea, preizkusil sem Šeko. Dve uri daleč sem zakopal tole pipo z lisico. Pogrešil sem doma šeko. Nisem še dobro sezul čevlje, ko ie primahala s pipo: zavohala je bila lisico dve uri daleč.«
Drugi so obmolknili.
Vesti iz Trsta in okolice
OTROŠKI KOTIČEK
M senci Mihca in Jakca
Tržaška poletja v preteklosti
Tržačan je vesel človek in pozna vrednost življenja in Trst, rr.esto ki ga Tržačan; nad vse ljubi, je samo na sebi veselo mesto. Posebno prihaja ta karatkte-ristika mesta in njenih prebivalcev do izraza v poletnih mesecih, Im. Trst blesti po dnevi v zii icii sončnem preihu in se po noči s svojimi slotisoči luči zrcali v mirnem Jadranu. Kdor je videl Trst poleli, g;a ne bo zlaihka pozabil, kdor je preživel le eno poletje v Trstu, ne more več zapustiti tega mesta. Zakaj? Nihče ne ve odgovora in celo Tržačani sami bi prišli s tem vprašanjem v zadrego. Lahko je reči, da •Trst ne nudi tujcu ničesar posebnega, kakor to zaimorejo nuditi Benetke ali mnogo drugih mest. Trst nudi tujcu nekaj posebnega in sicer svoje poletje, ki pa ne razveseli samo tujca, temiveč je tudi za Tržačane nekaj, kar ni še našel nikjer drugje. 2e sam pogled na Trst na poletno nedeljo jei nekaj vzvišenega. Morje je polno belih jader gibkih kuterjev, športnih ladjic, ki švigajo po miodri gladini morja sem in tja. Tupa-tam se vidi manjšo ladjico, na kateri se stoječ človek trudi z vesli. Iz neizmernega prostora na Jadranu se razlega petje. So to mladenke in mladeniči, ki ljubijo morje1 in mu pojejo svojo hvalo, Tam ob mali »digi«, nasproti starega nristanišča, par sto metrov od brega je večja skupina »ba-tan«, »gueov«, »topov«, »jol« (rar/ne vrste malih ladij in čolnov), na katerih mirno čakajo nedeljski ribiči, da se na trnek vja-me kak »škombro«, ali vsmj »me-nola« Nabrežja so polna ljudi, ki se sprehajajo v večernem solncu, ki zlati vse tržaške hiše. Na eni strani zelenje barkovljanske rivi-jere, ki je kar nekaij živega, ker na tej rivijeri dobesedno mrgoli ljudi. Bark ovij anski tramvaj je v lepih dneh tako natrpan ljudi, da človeku kar vzame sapo, ko sega mora posluževati. Posebno v večernih urah je Trst poleti živahen. Ljudje se vračajo iz kopališč. Pri sv. Andreju je veliko kopališče Ausonia, kjer poleti mrgoli na tisoče kopalcev v pestrih plavalnih kostumih. Zvečer |e v tem kopališču vedno svirala godba do polnoči in tudi čez. Celo široko nabrežje od sedanje Ri-va Trajana, po rivi Grumulai pa do trga Edinosti, prejšnjega velikega trga, so pločniki razsvetljeni in polni miz in stolov, kjer ljudje uživajo hlad in kavo ali sladoled. Daleč na morju pa blešči-
jo močne luči »lampar«, ki pričenjajo lov na sardone. V 5arkov~ ljah je življenje še živahnejše. Po cesti iz Kontovela se vračajo izletniki, ki prepevajo in ukajo. Po lepi cesti od Miramara sem švigajo kar cele skupine kolesar-! jev, ki se trudni, a veseli vračajo ; z Goriške. Na morju zapoje men'-! dolina in kitara — med njima za-j brni ludi srebrn ženski glas. Melodija se zliva v šum mesta, odkoder se ludi čujejo zvoki godbe. Je to veliki orkester na trgu Edinosti. Velika gruča ljudi ob-| ko! ju j ~ orjaški oder glasbe in se i po vsakem dbvršenem glazbenern j delom razlije po trgu in na bližnji pomol »Audlace«, preje pomol sv. Karla. Iz premnogih gostiln se razlega več ali manj pijano petje. Večinoma je to petje v pristnem tržakšem narečju, ker Tržačan ljubi Vino — morda tudi preveč. Mesto je živahno do pozne nočne ure. Po Škatasanti se skozi Rojan vračajo izletniki iz visoke
MATKRNI JEZIK JE NAR-DRAŽJI DOTA, KI SMO JO OD SVOJIH STARIH ZA-DOBILI: SKRBNO SMO GA DOLŽNI OHRANITI, OLEPŠATI, INO SVOJIM MLAJ SIM ZAPUSTITI. ČLOVEŠKI I JEZIK JE TALENT, KATI-? RTGA NAM JE GOSPOD ' NEBES INO ZEMLJE 1ZRO-CIL, DA BI Z NJIM BARANTALI INO VELIKO DOBIČKA STORILI.
Anton M. Slomšek
SMRT POLKOVNIKA BARN-BECKA
Dne 25. oktobra t. 1. je v neki vojaški bolnišnici umrl lastnik viteškega križa, nemški polkovnik Barnbeck. Bolehati je za mučno boleznijo že dailj časa. Polkovnik i Barnbeck je v Trstu dobro znan, zakaj ko je lani po 8. septembru v Sloveniji in Istri izbruhnil bolj-ševiški upor, ga je znal zadušiti že v kali, nato pa je kot poveljnik svojega polka zasedel mesto Trst ter ga zavaroval pred boljševiš-kim nasiljem. Polkovnik Bairnbeck se je odlikovat skoraj na vseh frontah, kjer so se borili Nemci. Nazadhje pa se je boril pri Morite Cassinu januarja in februarja meseca tega leta.
kraške planjave, istotako prihajajo iz svetega Ivama gruče mladih ljudi, ki so popivali po Bazovici, Lipici, Boljuncu itd. Ulica svete M. Magdalene je tudi živa izletnikov in istotako se vidi gruče ljudi na šetališču sv. Andreja. Bili so v Skednju iri tam jedli »pršuto« in »bige« in popili kak kozarec »domačega«. Na morju vsakotoliko zablestijo luči malega parnika, ki pristane ob pomolu, ali kar ob nabrežju pred trgom Edinosti. I/ njega prihaja-jo trume veselih ljudi, ki so preživeli nedeljo pri sv. Nikolaju v bližini Kopra, v Kopru samem ali-pa v Isoli, ako se niso spuslili do Pirana ali Portorose. Izolanske sardele so jim okrepile telo in izolanski refosk jim je privezal dušo in razvezal grla. V skupinah se razidejo in vsaka skupina poje. Kamor posluhne uho, sliši petje. Ni to petje ubranih pevcev ali izbranih tenorjev, baritonov ali basov, večkrat to petje — vsaj z glasbenega stališča, ni niti prijetno — toda vendar ga človek rad posluša, ker je isto izraz duše prebivalcev Trsta, ki ljubijo petje in vino, še bcilj pa naravo, a najbolj svoj Trst. In Trsi je tega vreden navzlic burji.
TAKSIJI V TRSTU
Tržaška mestna občina sporoča, da je po ukazu višjih oblasti skrčen promet taksijev. Odslej todo v Trstu na razpolago le trije taksiji, ki bodo stati v Via La-batoio. Poslužiti se jih bodo smeli samo zdravniki, babice, bolniki in vojaki.
TATOVI V SKLADIŠČU
Pred kratkim so neznani tatovi vdrli v skladišče Antona Angeli-nija v utici Udine št, 67. Odnesli so 11 zavitkov vrvice, 24 ducatov vezalk za čevlje, 24 parov rokavic, 6 kosov vrvi in se drugega blaga,
UMRL JE
je na kirurgičnem oddelku splošne bolnice 57 letni Anton Čok iz Hrušice.
NOVE CENE ZA SLADKOR
Za pokrajine Trst, Furlanija, Gorica, Istra in Kvamer so bile določene enotne cene za čiščeni sladkor. Na dlebelo franco za grosiste stane kvintal 2.260 lir; za trgovce na drobno franco 2.275 lir za kvintal. Na drobno bo pa stal sladkor 25 lir za kilogram.
ZARADI PREKORAČENJA CEN
V	mesecu oktobru je bilo zaradi prekoračenja cen, kakor so jih določile oblasti, kaznovanih 51 trgovcev, obrtnikov in posrednikov. Nadaljnjih 11 prodajalnic sadja in zelenjave ter stojnic pa je bilo za nedoločeno dobo zaprtih.
Iz Alenkine torbice
Piebrisani služabnik Goj
(Nadaljevanje.)
Goj je bi! prepričan, da bo odkrit skrivnost, ki je težila dobrega grofa in močno zanimala vse služabnike in vojake. Z veliko nestrpnostjo je čakal, da pade na zemljo mrak, ko bo stopail pred vrata grofičine spallnice in stražit ter pazil. Medtem pa se je veselil ob misli, da bo dobil lako bogato nagrado in povrhu vsega še grajsko gospodično za ženo. Ha, nič več ne bo služabnik, celo drugim bo lahko ukazoval in morali ga bodo ubogati na vsak rnig-laj, To bo lepo!
Prišel je večer. Grof sam je spremit zvestega služabnika do vrat hčerkine spalnice in ga še enkrat posvarit, naj budno pazi, ker ne mara tuefi njega obglaviti. Goj se je široko zasmejat in grofa potolažil. Za vrati pa se je smejala grofična Danica, misleč, kako bo ukanila tudli prebrisanega služabnika.
Ko je gluha noč zavila v torno in mir ves grad, je grofična povabila Goja v sobo in z njim prijazno kramljala. Med pogovori pa je pripravila čašo vroče kave in spretno stresla vanjo bel prašek, ki naj bi Goja uspaval, kot je vse dosedanje stražarje Goj pa se ni zastonj imenoval, »prebrisani Goj«; vzel je ča§o, se za kavo lepo zahvalil, a je ni pil. Počasi in spretno jo je vlival za srajco in pazit, da bi ga grofična ne videla. Ko je bila skodelica prazna, je začel zehati in kimati z glavo. Danica je to videla in se na tihem smejala, prepričana, da je tudi Goja ukanita. Kmalu se je Goj zvrnit na trda tla, da je zabobnelo kot grom in zasmrčal. Vendar se je hotela zvita grofična o njegovem spanju še prepričati. Vzela je palico in 7 njo tepla ubogega služabnika. da je imel vso pisano kožo. Toda Goj je spail trdno in se mi premaknil. Zdaj se je gospodična lepo oblekla in nallišpla. Ob enajstih, ko so vsfl spali, pa so se o<> prta skrivna vrata v zidto in Danica je smuknila skoznje. Goj, ki se je le pretvarjat, da spi, je smukni! hitro za njo. Nekaj časa je tavat v temi, kmalu pa se je zjasnilo in dobro je razločil zavit in dolg hodnik, ki ga je moral prehoditi. Na hodniku je bilo polno ovinkov in služabnik ni mogel videti gospodične, ona pa njega ne, kar je bilo še boljše.
Goj je hitel in bil že skoraj o-bupan od dolge hoje, ko je srečal petelina. Petelin ga je prijazno ogovori! kam gre. Goj mu je vse oovedal in petelin je dejal:
»Tu ti posodim svojo rožo, katere se spomni v hudem trenutku in pomagata li bo. Ko se boš vračal, mi jo boš vrnil«.
Goj je šel veselo dalje. Poti še vedno ni hotelo biti konec, pa je sedel kar na trda tla, dla bi se malo odpočil in nato pohitel dalije.
Pa je prišel mimo zajec in ga vprašal, kaj dela tu. Goj mu je vse razložil, zajec pa je dejal:
»Gospodična je že zelo daleč, a da jo boš lahko dohitet, ti posodim svoje noge. Kadar se bodo ustavile one, takrat se ustavi tudi ti.«
Ves vesel se je Goj zahvalil zajcu za njegovo dobroto in zbežal, kar so mu dale zajčje tace.
Na ostrem ovinku pa se je zaletel v velikega psa. Tudi ta ga je pobarat, kam tako hiti. Ker mu je Goj povedat vse po pravici, mu je pomagal tud? pes, rekoč:
»Dam !i palico, ki ti bo zelo koristila. Kadar se bo obrnila proti izhodu, takrat vstani in hiti, da te ne doide gospodična«.
Goj besed rij razumel, a vseeno se je zahvalil dobremu prijatelju in hitel dalje. Ravno o pravem času je pritekel do nekih vrat, skozi katera je izginila grajska crospodična. Previdno jih je odprl in pokukal v notranjost. Presenečen ie obstal. Pred njim se je širila krasna dvoroma. Tisoč luči je razsvetljevalo bogato obložene mize in gospode in gospe, ki so sedeli za mizami v krasnih oblekah. K najleoše okrašeni in k najbolj bogato obloženi mizi pa je sedla najlepša gospodična — grajska Danica.
Vsi gosbe so se ozrli v njo. Gi»j ni vedel, kako bi prišel neopaženo pod njeno mizo. Pa se je spomnit petelinovih besed in vzet iz žepa njegovo rožo. Glej, znašel se je pod mizo svoje gospodične.
(Nadaljevanje sledi.)
Gospodarske vesli
V	ZASEDENIH DELIH ITALIJE
so dale anglosaške čete dosedaj v promet za 34,8 milijarde lir o~ kupacijskega denarja. Za te bankovce ne jamčijo niti USA, niti Anglija, temveč edinole Italijani, na katerih račun zavezniki za majhen denar kupujejo italijansko blago.
KER BO ZARADI HUDE SUŠE
letina v Avstraliji slaba, ne bo mogla Avstralija dobaviti Angliji dogovorjene količine živil.
Odgovorni urednik : Dr. Mil**** Komar ■Gorica
Jerzv ZuUPvtM:	57
J La
<
srebrni o6(i
Globoko si je oddahnila in umolk-nilau
Te besede, njihov i/,redni poudarile, ■jo naju tako osupnile, da sva nekaj Sasa nema sedela, ne da hi bila mo-fla najti odgovor. In kaj bi ,ji naj bila odgovorila,? Da1, sasj tega ni niti pričakovala...
»Vaaimen sii svobodo — nisem ved tvoja žena...«
Čudno so se me dojmile te besede. Trenutek so mi zvenele v ušesih kakor obljuba nečesa, na kar si nisem upal niti pomisliti — ne, saj ne znam izraziti, kaj se je dogajalo v meni. Da, biilo mii je, ko da so njene besede mahoma zbrisale, razpodile vso tisto Sjrenkobo, ki je bila v meni'. Čutil ■sem, da mi je znova kri zaplala po žilah, da se mii v prsih nekaj prebuja, uri...
(tari sem se v Marto.
Sedela je tam negibno, tilio, strmela v morje im le okoli ust ji je včasih vzdrhtel njen otožni usmev, kakor bi i Slo na jok.
Vzamen si svobodo...«
Tako so So pred trenutkom govorila njena usta.
Njen nasmeh, njen pogled pa je
govoril zdaj, da si jemlje svobodo ne kakor krila za nov polet, marveč samo kot pravico do — miru; da ta svoboda zanjo ne pomeni zarje, ki napoveduje dan, temveč mrak, ki prinaSa počitek...
V	očeh so ji zablestele solze in skozi te solze je nepremično zrla v daljavo...
Srce mii je stisnil bolesten krč; razumel sem, da s© lahko obmeS od I preteklosti, toda zbrisaiti je ne moreš...
Peter se je medtem suho oglasil:
»Meni je vseeno.«
Čez liip pa je dejal:
»Kako misliš poslej?«
Marta se je zdrznila:
»Nič... Še malce poživim — zai Toma — otroke in potem...«
»Za otroke,« je - ponovil kakor odmev.
Deklici sta pravkar tekli sem od obrežja, vsi nasmejani im rdeči. V svojih predpasnikih sta nesflii kaimenč-'kov, školjk in jaintirja. Klicali sta Toma, M je ob potočku postavljal mline. Peter jiim je sledil z očmi.
»Za otroke,« je ponovni še enkrat in I glavo oprl na dlairi.
Spominjam se tega trenutka, kakor da je bilo včeraj. Sonce se je že do-dotaiknilo obzorja in zlato pokrajine
i	'se je prelivalo v Skrlait. Rahla sapa nam je prinašali® od morja vonj povodnih rastlin, šutnot vailov, ki so pljuskali ob pesek, in zvonke, srebrne otroške glasove.
Nenadoma je Marta vstaila im se obrnila k Petru.
»Peter, odpusti,« Je govorila z ni- j zkim in toplim gdasom, kakršnega že j davno nisem slišal od nje, »odpusti, j morda sem hita — krivična — odpu- j ati, todi jaz — glej, jaz nisem mogla, ! ne morem... Žal mi je, da si zaradi mene iimieil — tako življenje...«
Iztegnili® je roke proti njemn.
Peter je vstal, jo gledal v obraz, potim v njene razprostrte roke, in zopet v obnato... Nafto se je utrgal iz njega sitraišen, obupen krohot.
»Ha, ha, ha! Ta je pa lepa! Z eno sanno besedo aa toliko let! Ha, ha ha! Svobode se ji, je zahotelo! Imenitno! Nemara nove izbire? Ha, ha, ha! Petrček, odpusti — nisem več tvoja žena!«
Hohotail se je, kakor bi bil on pamet in vzklikal razne nerazumljive besede. Potem se je sunkovito obrnil im jo mahnil proti domu.
Marta je stala nekaj časa vsa zmedena, z izrazom studiu in ponižanja na obray.il. dokler je ni zlomilo — zathte- < la je neutolažljivo, zateglo — prvič po / tisti nevihti, ko je postala Petrova žena.
Odšel sem molče — še bolj potrt kakor običajno.
Dolgo, štirinajstdnevno noč srno preživeli malone brez sleherne besede. Drugi dam je na pogled vse krenilo v stare kolisnice. Že zgodaj smo se lotili običajnih poslov, govorili po sta rem, ne da bi sairno z besedico ome-
nili »ločitev«, ki je po zadnjem vrče- I ru potaila stvarnost. Dotedanje raz- j merj- med Marto in Petrom je bilo j tako, da je bila ločitev olajšanje r.a I nais vse. Zlasti na Marti sem opazil / razveseljivo spremembo. Ne da W bila živahnejša, a vsaj tifcta mora je ni več davila. Z nami je svobodneje ^ kramljala, celo do Petra je Mia boljša, dasii je bil tako prostaško zavrnil eili.no ljubeznivo besedo, ki mu jo je biil a kdaj privoščila.
Kako pa je bilo njemu? To bo zame večna zagonetka.
Na zunaj je prenašal vso stvar brezbrižno, nenadni -izpad na večer, ko je Marta prelomila z njim, je biilo edino, s čemer je razgrnil svoja čustva. In vendar, koliko grenkobe, koliko ponižani, koliko bolesti se je moralo zirrniti v strastnem srcu lega človeka! In kakšno silno voljo je moral imeti, da je v sebi vse to potlačil in zaltrl. Zakaj naiMjub vsemu ji* je imel rad — im rad jo ima še danes, o tem m iti malo ne dvornim.
Prvi dan po prelomu tnkole opoldne ko sem se vračal z morja in priklepal barko h kolu na obrežju, i« sto pil k meni. Nemirno je mencal, kakor da mi hoče nekaj povedati, pa ne ve kako začeti. Nato se je osokolil, me prijel za roko im spregovoril- bistro gledaje v moje oči:
»Se še spominja® obljube, M si mi jo dal, ko sem vzel Marto?«
Začudeno sem ga gledal, ne vedoč kam meri, Pa je nadaljeval:
»Obljubil si mi, da se nilkolii ne boš poteEal za Mainlio, nikoli^, se spominii&?«
Molče sem prikimal.
Peter se je bridko nasmehnil.
Sicer pa kakor hočeš. Smešno je. Kakor hočeš — samo preje meni kroglo v glavo.«
Zadnje besede je skoraj šepetala, & govoril je s tako bolestno strastjo, da me je zona stresla. Hotel sem mu odgovoriti, pomirli ga, pa se je mahoma obrnil im šel.
Posilim,ai so se zame začeli najgroz-nejši. boji in muke. Marta zdaj res mi, bila od nikogar, a čutil sem, da bi bil dvojen greh, če bi iztegnil roko po njej: greh proti njej, ki je hrepenela po niiiru im je, odkar se je otresla neanosnego jarma, žiiviela le še spo-miinu davno umrlega prijatelja im skrbi za lastnega sima, pa tuli greh proti Petru, ki je bil ves ubit, nesrečen; krivica, ki bi mu jo storil, b! bila več kakor greh, bila bi podlost. In vendar so bili trenutki, ko sem moral napeti vso svojo voljo, da nisem pognal Petru krogle v glavo in začel novo življenje z Marto. Take Skušnjave so me obhajale zlasti, ko sem opazil, da Martimna naklonjenost do mene raste. Cesto se mi je nasmihala in me imenovala svojega stare-ca prijatelja, meni pa je že rojilo p« glavi, da bi nemara Mlin srečna obad-va z Marto, ko bi ne bilo Petra. Vsa sreča, da sem se kmalu iztreznil-(Nadaljevanje sk«H.)