• SPREJET VELENJSKI PRORAČUN
4. aprila 1975 - leto XI - št. 13 (272) - Cena 2 din Glovni in odgovorni urednik Ljuban Naraks
Komentar tedna
(ln) VELENJE - Kot v prejšnjih letih so tudi na zadnji seji občinske skupščine Velenje ob sprejemanju proračuna za leto 1975 ugotovili, da limitirana stopnja ne zadošča za kritje vseh potreb. Letos so proračunske izdatke sicer povečali za 25,1 odstotka, vendar bi zavoljo predpisanega limita rabili še 2,250.000 dinarjev, da bi zadovoljili potrebam koristnikov občinskega proračuna.
Tudi velenjska občina je letos pristopila k družbenemu dogovoru o razporejanju dohodkov za splošno porabo v občinah Slovenije. Na podlagi tega dogovora se lahko poraba letos poveča za 25,1 odstotkov. Ker je lanskoletna poraba znašala brez socialnega skrbstva in narodne obrambe 17,850.686 dinarjev, lahko občinski proračun za leto 1975 znaša 22,306.188 dinarjev. K temu pa se prište-jejo še izdatki za socialno skrbstvo in narodno obrambo v višini 3,075.100 dinarjev ter 350.000 dinarjev na račun 80-odstotne izterjave davkov. Tako znaša dovoljena splošna
poraba v občini Velenje letos 25,731.288 dinarjev.
V velenjski občini predvidevajo letos proračunskih dohodkov 28,230.000 dinarjev, to je več kot znašajo dovoljeni izdatki. Zato bodo višek dohodkov odlivali za solidarnost v manj razvite slovenske občine.
Največji dohodek v proračunu občine Velenje je od občinskega prometnega davka od maloprodaje - 19 milijonov dinarjev. Od davka obrti se bo v proračun steklo 5,200.000 dinarjev, iz osebnega dohodka kmetijske dejavnosti 480.000, popoldanske obrti 200,000, od davka skupnega dohodka obča-
boliiih, lačnih, utesnjenih, gne-tenih. To je realnost, realnost svetovnega stehniziranega današnjika. Veliki večini ljudi se še vedno ponuja le izbira med zaostalostjo, ži-votarjenjem in bedo. Toda odpira se tudi nova perspektiva trdo tlakovane in osate poti revolucionarnega boja, ki pa na koncu vendarle vodi v bolj človeške perspektive.
Zgledi privlačijo. Jugoslovanski
originalni in samobitni boj znotraj naših meja, jugoslovanska ustvarjalna zunanja neuvrščena politika, mičejo. Nič ne bomo pretiravali, če zapišemo, da ogromen del napredne svetovne javnosti. Predvsem izražajo priznanje naši dosledni notranji politiki in politiki
neuvrščanja. Politiki in praktičnemu ravnanju, ki ni nikoli klonilo pred grožnjami sile ali „pre-flnjene" diplomatske politike, ki nas je hotela, ali še hoče, diskredi-tirati v očeh najnaprednejšega dela človeštva. Pritiski so hudi. Spoje iščejo s tistimi doma, ki še vedno - prikrito - rovarijo zoper samoupravni današnjik. Torej zoper zgodovinsko osvobojenega človeka in njegove pravice.
Mineva trideset let svobode. Naša razvojna pot je dolga trideset let. To je velik, a hkrati še majhen kos poti - velik po doseženem, majhen po tistem, kar je še pred nami Smerokazi so jasni. Kažejo tudi smer za ostale. Pa" ne, da bi želeli komurkoli vsiljevati naš način sedanjega in bodočega življenja, ne gre nam za to. Dokazujemo le to, da se da preživeti tudi v svetu „močnih". Potreben je samo pogum in zaupanje v lastne sile. Teh pa nimamo malo . . .
MILAN MEDEN
nov 450.000, upravnih taks 800.000, komunalnih taks 100.000, sodnih taks 600.000 itd.
Dohodek občinskega proračuna so letos takole razdelili: za kulturno prosvetno dejavnost 140.000 dinarjev (v oklepaju bomo napisali indeks povečanja ali zmanjšanja v primerjavi z lansko porabo), socialno varstvo 2,275.000 (74), zdravstveno varstvo 283.000 (142),
komunalno dejavnost 170.000 (65), delo državnih organov 15,589.716 (146), narodno obrambo 800.000 (114), krajevne skupnosti 560.000 (187), dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev 2,044.000 (91), negospodarske naložbe 1,888.396 (61), gospodarske naložbe 760.000 (178), obveznosti iž preteklih let 702.527 (206), rezervni sklad 246.500 (93) in proračunsko rezervo 253.871 dinarjev.
Spominski pohod mladih delavcev »GORENJA«
V	počastitev 30-letnice osvoboditve je pripravila zadnjo soboto, 29. marca, tovarniška konferenca Zveze socialistične mladine Tovarne gospodinjske opreme „Go-renje" Velenje s sodelovanjem osnovne organizacije Zveze rezervnih vojaških starešin ,,Kajuh" Velenje spominski pohod.
Program spominskega taktično orientacijskega pohoda so morah zaradi slabega vremena deloma spremeniti. Tako so opravili le pot od Velenja na Paški Kozjak. Med pohodom so mladi delavci „Gorenja" poslušali predavanja o vojaški topografiji, o taktiki partizanskega bojevanja ter o pohodu XIV. divizije na Štajersko. Ogledali so si film o partizanski enoti občine Velenje ter opravili streljanje z zračno puško. Pohoda se je udeležilo tudi več vabljenih predstavnikov Zveze rezervnih vojaških starešin Velenje in občinskega odbora ZZB NOV Velenje.
Poglavitni namen spominskega taktično orientacijskega pohoda mladih iz tovarne gospodinjske opreme gorenje" Velenje je bil, da bi udeležence pohoda kar najbolj podrobno seznanili s konceptom splošnega ljudskega odpora, se pravi, da je bil pohod istočasno oblika izobraževanja mladih in pripravljanja mladih, da branijo svojo socialistično domovino, kadar bi bilo to potrebno.
Kot je povedal predsednik Jože Krebl ima tovarniška konferenca Zveze socialistične mladine „Goienje" za letošnje jubilejno leto v načrtu še več podobnih akcij, kot je bila sobotna, nekaj pa jih bodo pripravili skupaj s pripadniki Jugoslovanske ljudske armade iz celjske vojašnice »Slavko Šlander".
• Seja občinske konference Zveze komunistov Velenje
V	četrtek, 3. aprila, je bila 4. seja občinske konference Zveze komunistov Velenje. Na seji so obravnavali aktualna vprašanja kadrovske politike, vprašanje obnove Zveze komunistov in sprejeli sklep o organiziranosti komunistov v občini Velenje. Izvolili pa so tudi dva člana častnega razsodišča Zveze komunistov občine Velenje. - Več o seji bomo poročali v prihodnji izdaji Našega časa. '
• Zočetek dela politične šole za mlade komuniste
V ponedeljek, 31. marca, je začela z deiom politična šola za mlade komuniste v Velenju. Osnovne organizacije Zveze komunistov so za to obliko izobraževanja in usposabljanja kadrovale nad 200 mladih komunistov. V prvem oddelku, ki je začel z delom v ponedeljek, je 40 slušateljev.
M •• MI $AL#N VELENJE 0BVEŠČA,DA BO OTVORITEV TRGOVINE
11. 4. 1975
ob 18. uri
TRGOVINA BO ODPRTA VSAK DAN OD 12. do 20. ure SOBOTA OD 8. do 13. ure
Vabimo vas na zabavni večer z modno revijo, ki bo v domu kulture v Velenju s pričetkom ob 19.30.uri. Na modni reviji bodo nastopale manekenke iz televizijske oddaje »MODA ZA VAS«. Oddajo bo vodila MILANKA BAV-CON, kot humorist bo sodeloval TONE FORNEZZl - TOF.
V glasbenem delu se bodo predstavili: ansambel PEPEL IN KRI s svojimi solisti. Peli pa bodo tudi solisti DITKA HABERL, OTO PESTNER in IVO MOJZER. Igral bo orkester ECHO-5+8.
Vstopnice so v predprodaji v kulturnem domu od 7. 4.1975 dalje.
Jugoslovanski narodi in narodnosti so pred več kot tridesetimi leti spoznali čas, v katerem so živeli Ko pa ljudje spoznajo čas, v katerem živijo, ko se organizirajo, postanejo sila, ki pospesi tok zgodovine ali jo celo ustvari. Ljudje postajajo tedaj resnični nosilci napredka. Iz carstva nuje se prebujajo k carstvu svobode . ..
To je bilo bistvo jugoslovanske socialistične revolucije, bistvo naših spopadov za svobodo. Letos praznujemo tridesetletnico svobode. Svečano. Manifestativno. Delovno. Praznujemo v času delovnih uspehov, praznujemo v času odpiranja vrat v jutri. Za nas socializem in komunizem nista le projekta, marveč hotena resničnost, ki se ji približujemo vztrajno, strastno, trmasto, zavzeto ...
Praznujemo pa tudi v času, ko je svet še vedno — ali celo bolj kot kdajkoli prej - razcepljen med razvite in nerazvite, med trmaste branilce preživelih političnih in ekonomskih sistemov ter med sno-
valce novih medčloveških odnosov. Človek je stopil na Mesec, spušča se v globine oceanov, premaguje prepreke snega in ledu, osvaja še neznana prostranstva misli, a v nekaterih ravnanjih je enak programiranemu avtomatu, ki se ne meni ne za stok in ne jok
Starejši ljudje se radi spominjajo pregovora — če marca grmi, se zima rada ponovi. V noči od petka na soboto je grmelo in druga spomladanska sobota nas je (obdarila s tako debelo zimsko odejo, s katero se niti zima ni mogla pohvaliti. Srmučaiji so se seveda zelo razveselili, saj tako s spomladjo smučanje še ne bo končano, nič kaj prijetno pa ni bilo delavcem velenjske komunale, ki so morali po dežju čistiti sneg.
$AL»N
SALONI
ZADNjE DNI PO SVETU...
• SLOVO LON NOLA
Dogodek, na katerega se je v Kambodži dolgo čakalo, padec Lon Nola, se je zgodil v nekoliko drugačni obliki kot so to pričakovali, a vendarle je vsebina dejanja ista: 624etni, delno para-'lizirani vodja kamboškega režima se je poslovil od političnega življenja dežele, kateri je prinesel ogromno gorja.
S tem se je v Kambodži začelo zadnje dejanje drame, za katero so kulise že skoraj postavljene. Medtem ko je Lon Nol z ameriškim letalom poletel proti Indoneziji (uradno na državniški obisk, neuradno pa v izgnanstvo), so se osvobodilne sile še za nekaj kilometrov približale Phnom Penhu in so sedaj na nekaterih položajih samo še tri kilometre oddaljene od središča mesta.
Ameriška letala le z največjo težavo še dostavljajo strelivo, gorivo ter hrano, s čimer držijo pri življenju režim, za katerega se vsi strinjajo, da bo padel - vprašanje je samo, kdaj.
Z odhodom Lon Nola je nastala nova situacija, ki dopušča dramatičen razplet. Dejstvo je, da se Sihanuk nikakor ni bil pripravljen pogajati z Lon Nolom, morebiti pa bi bil voljan govoriti s kako drugo osebo, ki ni obremenjena.
Naslednjih nekaj dni bo zato za Kambodžo izredno pomembnih.
• PANIČEN1 BEG
Sajgonska vojska je medtem doživela nekaj najhujših porazov v vsej zgodovini bojevanja z osvobodilnimi silami. Thieujeve divizije so se namreč morale pred pritiskom osvobodilnih sil umakniti najprej z osrednje planote na severu dežele, nato pa so v paničnem begu zapustile še Da Nang, drugo največje mesto Južnega Vietnama.
Tu je bila nekoč ena največjih letalskih baz ameriške armade, opremljena z vsemi potrebnimi napravami za oskrbovanje. Baza je bila tudi močno utrjena, toda to Sajgoncem ni pomagalo, zakaj zapustili so jo izredno strahopetno pred nasprotnikom, ki je
bil številčno in tehnično slabši od njih.
Zahodne agencije so poročale o nasilnih vojakih, ki so streljali na neoborožene civiliste, samo da bi prišli v zadnja letala, ki so poletela iz Da Nanga proti Sajgonu.
V	južnovietnamski prestolnici je mračno in moreče vzdušje polno negotovosti. Nihče ne ve, kaj bodo osvobodilne sile zdaj storile - ali ' bodo napadle Saigon ali ne?
General Thieu je izgubil ves severni del Vietnama, ob tem pa še tretjino svoje armade in ogromne količine orožja ter opreme. Samo v Plejku, mestu na osrednji severni planoti, so južnovietnamske osvobodilne sile dobile v roke za 300 milijonov dolarjev orožja in opreme! Med umikom so sajgonske enote pognale v zrak tudi 70 svojih letal, ki so bila le rahlo poškodovana in bi jih bilo mogoče zlahka popraviti.
Vse to priča o velikih izgubah, ki jih tudi ameriški zračni most (začel je delovati v začetku tega tedna) Sajgonu ne bo mogel nadoknaditi.
Toda rešitev Thieuja nikakor ni v orožju, kajti če bi bila, potem se ne bi imel česa bati. Njegova 'armada je bila namreč še pred nekaj tedni številčno daleč močnejša od osvobodilnih sil (Saigon je imel pod orožjem 1,1 milijona vojakov) in tudi mnogo bolje opremljena ... pa ji to ni prav nič pomagalo.
V	Južnem Vietnamu odločata morala in odločnost, dobiti svobodo - tega pa Sajgonci ne morejo dobiti v dar od nikogar.
• PODEL NAPAD
V	Lyonu so neznanci podlo napadli jugoslovanskega vice-konzula Mladena Djogoviča, ki se še vedno bori s smrtjo.
Jugoslovanska vlada je takoj ostro protestirala zaradj tega, ker francoske oblasti ne zagotovijo varnosti našemu diplomatskemu in konzularnemu osebju. Tako dajanje potuhe ustaškim in drugim morilcem bo nujno vplivalo na francosko-ju-goslovanske odnose, kar pa je v popolnem nasprotju tako z interesi kot izraženimi željami Beograda in Pariza.

.IN DOMOVINI
POKOJNINE - Pokojnine v naši republiki bodo znova zvišali. Resda ne za pretirano velik odstotek - tokrat za 5 odstotkov - vendar je tudi to povišanje odraz usklajevanja pokojnin s sprotnim naraščanjem življenjskih stroškov. Sklep o tem je sprejela skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ko je obravnavala potrebo po ponovni uskladitvi pokojnin. Kot je znano, so pokojnine za letos že usklajevali, saj je bil že pred časom sprejet sklep, da se decembrske pokojnine v Sloveniji tako valorizirajo, da se povišajo starostne, invalidske in družinske pokojnine za 15 odstotkov in še za 40 dinarjev oziroma za dodatnih 32 do 40 dinarjev - odvisno pač od naziva pokojnine.
LETALO - V Vršcu so odprli novo dvorano letalsko-teh-ničnega centra, v kateri bodo izdelovali plastična jadralna letala. Namesto dosedanje proizvodnje 30 jadralnih letal, novi objekt omogoča proizvodnjo približno 100 letal na leto. Po zaslugi novega objekta bodo že letos začeli izdelovati tudi motorne plastične „zračne jadrnice", kar bo obenem prvo motorno plastično letalo na svetu.
PREMOŽENJE - Triletno obdobje delovanja komisij za ugotavljanje izvora premoženja je potrdilo ugotovitev, da mora tudi samoupravni socialistični družbeni sistem varovati in krepiti zakonitost in ustavnost, socialistične moralne vrednote, ki so osnova in temelj človekovega in s tem tudi družbenega vkore-ninjenja in razvoja. Intenzivneje mora utrjevati in dopolnjevati vse tisto, kar onemo goča in preprečuje najrazličnejše anomalije in kršitve, ki se pojavljajo v odnosu do družbe in njenih dobrin, v odnosu do človeka in njegovega dela, v odnosu do načel samoupravljanja in pravic delovnega človeka v odločanju o rezultatih svojega dela. Takšno, globlje izhodišče v delu komisij
naj bi podprli s širšo družbeno akcijo vsi družbenopolitični dejavniki, samoupravni ter zakonodajni organi, so poudarili na minuli seji izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS.
ŠOLA - Komisija predsedstva CK ZKJ za idejno delo v Zvezi komunistov ter idejna vprašanja izobraževanja, znanosti in kulture je pred dnevi proučevala osnutek načrta in delovnega programa politične šole ZKJ ,,Josip Broz Tito" v Kumrovcu. Šola se bo začela' 15. septembra in bo predstavljala najvišji dosežek partijskega šolanja. Kot je predvideno, bo imela šola v prvem letu 60 slušateljev, potem pa se bo verjetno število slušateljev še povečalo. Predavali bodo ugledni znanstveniki in politični delavci iz vse Jugoslavije.
SESTANKOVANJA - Lani smo Jugoslovani presedeli na raznih sestankih približno 2 milijardi delovnih ur. To je izračunal reški magister Ivan Šegota, ki hkrati pravi: „Ne jezite se nad sestanki. Brez njih namreč ni mogoč samoupravni socializem, ki temelji na. dogovorih med samoupravljava, na ugotavljanju in kritičnem ocenjevanju aktualnega, na iskanju rešitev in skupnem odločanju. Brez sestankov naši delovpi ljudje ne bi mogli uresničiti svojih pravic in obveznosti. So pomembna oblika družbene dejavnosti v samoupravnem socializmu. Toda sestanki hkrati ne smejo preseči meje, za katero bi postali nasprotje samoupravljanja. Ne smejo postati samemu sebi namen, ne smejo jemati proizvajalcem brez potrebe njihovega delovnega časa, pa tudi časa za počitek ne, kajti v tem primeru utegnejo ogroziti jasen politični program, zavreti akcijo ZK in škodovati samoupravljanju. Po podatkih Ivana Šegota trajajo pri nas sestanki v poprečju štiri ure, lahko pa bi bili pol krajši. Zaradi vsega tega se mnogi izogibajo sestankov, ki so preutrudljivi in dolgočasni.
POGOVOR S PODPREDSEDNIKOM VELENJSKEGA IZVRŠNEGA SVETA
1
Delavci naj odločijo koliko in komu
Po več kot štirih mesecih usklajevanja, dogovarjanja in prizadevanj, je občinska skupščina v ponedeljek, 31. marca, sprejela družbeni dogovor o skupni porabi za leto 1975.
Ker je bil podpredsednik izvršnega sveta Lado Zakošek razlagalec tega dogovora, smo mu postavili nekaj vprašanj.
— Kako je potekalo dogovarjanje o skupni porabi in kateri so bili osrednji problemi, ki jih je bilo potrebno uskladiti?
,,Obseg skupne porabe odmerja resolucija SRS o gibanju gospodarstva v letu 1975. To pomeni, da je bila globalna skupna poraba
LADO ZAKOŠEK, podpredsednik izvršnega sveia' Skupščine občine Velenje
odmerjena na republiški ravni. Vsa usklajevanja so potekala pra tično od tod navzdol. Prav to dejstvo, prav ta metoda, se nam zdela samoupravno nesprejemljiva, ker naši delovni ljudje, bodisi vlogi uporabnika ali izvajalca, niso imeli nikakršnega neposredne; vpliva na odmerjanje stopenj in s tem tudi ne na višino sredstev posamezno samoupravno interesno skupnost. Zapleti so nasti tudi okrog republiških bilanc samoupravnih interesnih skupnos okrog viškov sredstev iz preteklega leta in okrog namembnosti sre stev za solidarnost. Predstavniki razvitih občin preprosto nisn mogli razumeti, da izkazujejo bilance nekaterih dotiranih obč precejšnje viške sredstev pri posameznih samoupravnih interesn skupnostih, medtem ko je, na primer, naša izobraževalna skupno imela 2,800.000 dinarjev primanjkljaja, pa smo vseeno morah odi ogromna sredstva za solidarnost. Na takšne in druge anomalije sn ostro reagirali."
—	Kaj prinaša družbeni dogovor za letošnje leto posamezni interesnim skupnostim?
„Moram poudariti, da temelji uresničevanje družbenega d govora na zelo optimističnih gospodarskih gibanjih. Ali drugai povedano - na oceni višine bruto osebnega dohodka 1 milijari 200 milijonov dinarjev. Ker pa je zaposleno v naših delovnih org nizacijah okoli 30% delavcev, ki stanujejo izven naše občine, njihov delež za pokrivanje dejavnosti SIS odlije v njihove občin to pa pomeni okoli 15 milijonov dinarjev.
Izredno visoka sredstva odlivamo v solidarnost, in sicer za osno no šolstvo 6,29 milijona, za otroško varstvo blizu 14 milijonov,] izobraževanje (srednje, višje in visoke šole) odlijemo v znesli 39,50 milijona din, vrnjeno pa dobimo za gimnazijo 1,47 milijon in za RŠC 12,50 milijona dinarjev.
Tu je treba seveda upoštevati še stroške šolanja naših dijakovi študentov na srednjih, višjih in visokih šolah izven naše občim Toda kljub temu je mera solidarnosti izredno visoka. Globalno I lahko ocenili, da bodo dobile samoupravne interesne skupnosti tem letu relativno manj sredstev spričo obsega nalog in programo ki jih ne morejo še bolj reducirati."
-	In vaš predlog za prihodnje dogovarjanje?
„Nekatere stvari okrog skupne porabe bo vsekakor treba sisten sko urediti, izoblikovati metodologijo dogovarjanja, uvesti restri tivno disciplino pri izvrševanju dogovora in pa kar se mi zdi m pomembneje, dovoliti delavcem v TOZD, da sami neposredno o ločajo, kam in komu bodo namenjali svoj ustvarjeni dohodek."
ZAPIS! S SEJE ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE MOZIRJE
Okrnjen proračun
Delegati vseh treh zborov mozir-ske skupščine so se na zadnji seji najdlje zadržali pri treh točkah dnevnega reda.
S sprejetjem resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju občine so začrtali osnovno usmeritev v letošnjem letu, pod peto točko so sprejeli predlog proračuna občinskega proračuna za letošnje leto, pod točko šest pa družbeni dogovor o razpolaganju dohodka, osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov ter o gibanju, obsegu in porabi skupne porabe v letošnjem letu. V mozirski občini bodo letos lahko potrošili 13,581.971 dinarjev, čeprav je bilo zahtevkov v višini dveh starih milijard. Zato so morali nekatere postavke zožiti oziroma znižati. Kljub temu pa so na seji menili, da ni bojazni, da ne bi mogli vseh obveznosti pokriti, še zlasti, če
bodo na vseh ravneh gospodarjenja dosledno izvajali politiko varčevanja. Glede na to, da seje v velenjski občini v zadnjem času zaposlenost zelo povečala, v mozirski občini pa je ostala na enaki ravni, bodo predlagali tudi spremembo razmerja v zvezi s sofinanciranjem občinskega sodišča v Šoštanju. Medtem ko so sedaj krili 35 odstotkov stroškov sodišča (Velenje 65), naj bi v bodoče mozirska občina prispevala 25 odstotkov, velenjska pa 75. V nada ljevanju seje so delegati vseh treh zborov mozirske občinske skupščine sprejeli še več odlokov ter poročali o delu postaje milice v Mozirju in oddelka milice na Ljubnem in komisije o delu tržne inšpekcije. Delegati zbora združenega dela in krajevnih skupnosti pa so sprejeli družbeni dogovor o politiki stanarin v letošnjem letu ter predloga odloka o čiščenju voda in posesti psov.
IMENOVANJA V MOZIRJU
Na seji skupščine občine Mozirje, ki je bila pretekli teden, so delegati na predlog komisije za volitve in imenovanja imenovali v komisije sveta občin celjskega območja naslednje člane: Hinka Čopa v komisijo za družbenoekonomske odnose in razvoj; Janeza Žagarja v komisijo za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito; Franca Šarba v kadrovsko komisijo; dr. Franca Urlepa v komisijo za zdravstvo, socialno varstvo in zaposlovanje; Tonija Veneka v komisijo za vzgojo in izobraževanje, kulturo in telesno kulturo; Jožeta Uranka v komisijo za varstvo okolja; Franca Štiglica v komisijo za usklajevanje dogovorov o osnovah in merilih za določanje nadomestil osebnih prejemkov voljenim in imenovanim funkcionarjem ter Stanka Prodnika i komisijo za usklajevanje-dela upravnih organov. V svetu občin pa bodo mozirsko občino zastopali predsednik skupščine občine Mozirje Franc Šarb, predsednik njenega izvršnega, sveta Hubert Herčck in član izvršnega sveta Ivan Kos.
Prav tako so delegati na zadnji seji razrešili Maksa Vestra, bivšega ravnatelja mozirske osnovne šole dolžnosti delegata v zboru delovne skupnosti delavske univerze in namesto njega imenovali podpredsednika skupščine občine Franja Gerdina.
Delegati so dali, tudi soglasje k razrešitvi Otmarja Jarha kot občinskega tožilca v Celju in se strinjali z imenovanjem Bojana Planinska za občinskega javnega tožilca v Celju ter z imenovanjem Rudija Peperka za družbenega pravobranilca samoupravljanja za mozirsko občino.
Večja proizvodnja in produktivnost
Potem ko je že izvršni svet skupščine občine Mozirje na seji konec februarja letos obravnaval resolucijo o družbenoekonomski politiki in razvoju občine ter neposrednih nalogah v tem letu, so to storili tudi delegati vseh treh zborov mozirske skupščine na sedmi seji v petek, 28. marca. Še preden so jo vsi navzoči soglasno sprejeli, je o njenem pomenu spregovoril načelnik oddelka za gospodarstvo in finance Hinko Čop. Dejal je, da je glavni namen resolucije, ki temelji na lanskih gospodarskih uspehih, mobilizirati vse - tako gospodarstvo, kot tudi negospodarstvo, k še tesnejšemu sodelovanju in iskanju notranjih rezerv za doseganje še večje proizvodnje in produktivnosti dela - ali kot je zapisano v omenjenem dokumentu: osnovna usmeritev je uveljavljanje samoupravljanja na vseh področjih družbenega dela, dinamična gospodarska dejavnost, odpravljanje nestabilnih gospodarskih gibanj ter obvladovanje vseh oblik porabe v okviru razpoložljivih sredstev. Zato mora biti letošnje leto leto varčevanja na vseh ravneh. Vsi nosilci družbene in gospodarske dejavnosti pa morajo v zvezi s tem sprejeti konkretne programe varčevanja.
Prav zaradi večje proizvodnje, produktivnosti in boljše tehnične opremljenosti dela se bo celotni dohodek v tem letu predvidoma povečal za 41 odstotkov v primerjavi z
letom 1974. Bistveno pa bo večji tudi družbeni proizvod — za 29 odstotkov, zaradi velike podražitve reprodukcijskega materiala in višjih cen energije bodo materialni stroški letos večji v primerjavi z lani kar za 46 odstotkov. Osebni dohodki delavcev bodo v tem letu predvidoma večji za 23 odstotkov.
Mozirska občina sodi med tiste občine, iz katerih se še vedno precej delavcev vozi na delo drugam. Po zadnjih podatkih je le-teh kar 800, ali 25 odstotkov vseh zaposlenih. Prav tako bodo v letošnjem letu posvetili kar največjo skrb odpiranju delovnih mest v občini. Tako načrtujejo, da bo letos zaposlenost na-rastla v primerjavi z lani za 7 odstotkov. Največ delovnih mest bo na voljo v novem kovinskem obratu, ki ga gradi Gradbenik na Ljubnem. Sploh pa v vseh organizacijah združenega dela primanjkuje strokovnih kadrov.
V mozirski občini letos ne bodo toliko investirali kot lani, kljub temu pa bodo vendarle dokončali nekatere pomembne objekte, poleg že omenjene nove tovarniške hale na Ljubnem tudi pri GLIN Nazarje, v obratu Gorenje v Nazarjih bodo razširili proizvodne-zmogljivosti, to pa bodo storili tudi v GLIN - temeljni organizaciji združenega dela Smreka Gornji grad. Tudi trgovsko podjetje Savinja ima izdelan investicijski pro-
gram za razširitev dejavnosti. Tega pa bodo lahko uresničili le v primeru, če bodo dobili bančno posojilo. Podjetje Turist je obremenjeno z odplačevanjem kreditov najetih v preteklem obdobju; zato tudi nima možnosti, da bi se v tem letu odločilo za kakšne večje naložbe.
Na drugi strani pa je v mozirski občini, kjer je 29 odstotkov kmečkega prebivalstva, opaziti velika prizadevanja kmetov - kooperantov zadruge za vlaganja v preusmeritev kmetovanja. Še zlasti je veliko zanimanje za preureditev gospodarskih poslopij v modernejšo tehnologijo živinoreje in mlečne proizvodnje, za nakup kmetijske mehanizacije in preureditev stanovanjskih hiš v kmečki turizem.
Resolucija tudi poudarja, da razvoj zasebnega sektorja ne sledi potrebam občanov. Veliko praznino je čutiti v uslužnostni obrti. Zato nameravajo stanje na tem področju izboljšati z ugodnejšo davčno politiko.
Na področju stanovanjske izgradnje bodo letos nadaljevali akcijo združevanja sredstev za stanovanjsko gradnjo tudi pri tistih delovnih organizacijah in dislociranih obratih, ki se doslej še niso vključili v prizadevanja za hitrejšo gradnjo družbenih stanovanj in združevanje sredstev v te namene. Predvidoma bo letos na voljo 12,800.000 dinarjev
sredstev. S icm denarjem bi lahk zgradili 52 družbenih stanovanj. OI tova bi bila v prihodnjem letu. Vei dar predvidena stanovanjska gradnj (pa čeprav je treba upoštevati, i bodo zasebni graditelji dokončali S stanovanj) še zdaleč ne bo odpravi I stanovanjske stiske v občini. Zal I bodo še v letošnjem letu izdelali no k srednjeročni program' stanovanji I gradnje za obdobje 1976-1980.
Nenadomestljivi vir in pogoj ni daljnjega načrtovanja gospodarsk I rasti je električna-energija, ki pa j zelo pereč problem v nekaterih ot močjih občine. Zato si bodo občil ska skupščina, delovne ter drugi [ organizacije prizadevale, da bi v so t delovanju s samoupravno interesni I skupnostjo za elektrogospodarstvi I čimprej začeli razreševati problemi obremenjenosti in izkoriščanja elel t trične energije na območju občint j Tako resolucija zahteva, da mon srednjeročni razvojni program do f leta 1980 vsebovati tudi program a! izboljšanje oskrbe z električno energf
V nadaljevanju resolucije, ki sojo delegati vseh treh zborov mozirski I občinske skupščine soglsno sprejel t opredeljuje naloge na področji dnižbenih dejavnosti, ljudske ol rambe, družbene samozaščite, vori o dejavnosti v krajevni si nostih, o skupni in splošni poi ter samoupravnem sporazumevi in samoprispevkih.
• OBČANI VELENJSKE OBČINE PRIPOVEDUJEJO O PODALJŠANJU KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA
REFERENDUM BO
SLA
AN
• Nudimo otrokom lepšo mladost
Ivica Pečečnik, prodajalka časopisov na Prešernovi ulici: „Ta prispevek, ki smo ga plačevali doslej in naj bi ga tudi v prihodnje, zares ni velik. Kako se lahko drugače razmetuje denar, za popolnoma nekoristne in nepotrebne stvari. Tu pa je naložen. Nekateri sicer tega nočejo uvideti, pa bi jih lahko že dosedanji uspehi opozarjali na to. Mogoče bodo bolj zadovoljni, ko bo denar ostajal krajevni skupnosti.
Pravilno je, da bomo zbrana sredstva porabili predvsem za šole in vrtce. Tako bomo otrokom nudili lepšo in bolj izpolnjeno mladost. Razbremenili pa bomo tudi vzgojitelje in učitelje, ki bodo lahko nudili kvalitetnejše delo. Morda bomo lahko prešli na celodnevno šolo, katere koristi so se pokazale že v Šoštanju in bi bila potrebna tudi v Velenju. Zato ne dvomim v uspeh glasovanja."
Radko Rodič - strojnik pri Vegradu: ,,Dvanajst let sem že v Velenju. Lahko rečem, da sem videl skoraj ves njegov najpomembnejši razvoj. Videl sem, kako je iz malega, obrobnega mesteca nastalo pomembno industrijsko središče z močno razvito industrijo.
Videl sem, kako se je širilo, se borilo s težavami in problemi in jih po najboljših močeh reševalo. Tempo razvoja pa je vedno hitrejši. Prav nič ne popušča. Da bi lahko zadostili potrebam, ki so se pojavile, je bilo potrebno že pred petimi leti uvesti samoprispevek. Ta pa se sedaj izteka. Zato je razumljivo, da je potreben ponoven referendum. Denarja je tako vedno premalo, posebno za šole, ki so prenapolnjene. Zato pomagajmo otrokom, da bodo imeli boljše učne pogoje, da bodo dosegli boljše uspehe in si pridobili večje znanje. Glasujmo ZA!"
• Šole in vrtci so potrebni
Stojan Oštir, študent ekonomske fakultete: „lliter razvoj, ki si ga je začrtala velenjska občina, pač zahteva deločene žrtve. Tu, kjer se lahko pokaže naša homogenost, naša solidarnost, nekateri odpovejo. S svojimi kratkoročnimi neutemeljenimi argumenti se branijo plačevanju borih dveh procentov. In, ko bi že to bila velika vsota, pa ni, ne v proračunu posameznika in ne v proračunu občine. Iz drugih virov zbrana sredstva so primarnejša, s samoprispevkom pa zgolj dokazujemo, koliko osebnega standarda smo pripravljeni žrtvovati za korist skupnosti. Vsi pa bi se morali zavedati, da so šole in varstvene ustanove, katerih izgradnja bo v novem referendumu na prioritetnem mestu, nujno potrebne, saj so prav one baza, v kateri bomo obljkovali naše bodoče rodove. Ce pa takšnih ustanov ni v zadostnem številu, potem so posledice daljnosežne.
Upam, da se ne bo pozabilo tudi na dijake in na nas študente, ki smo bili do sedaj bolj mačehovsko obravnavani. Tudi nam bi bilo potrebno nuditi boljše pogoje."
• Da - za najmlajše
Jovan Maksimilijan, dipl. inž. elektrotehnike: „Sredstva, ki jih zberemo s samoprispevkom so v primerjavi s sredstvi iz drugih virov, majhna. Tudi nam posameznikom, se ne pozna mnogo izguba dveh procentov. Kljub temu menim, da bi kdaj kasneje lahko razmislili o kakšni drugačni obliki solidarnosti. V preteklih letih sem imel tudi občutek (stanujem v Pesju), da se preveč gradi v centru, v Velenju, in premalo v ostalih krajevnih skupnostih. Sedanja oblika samoprispevka je zato boljša. Pravilno pa je, da gre večina denarja za šole in vzgojno varstvene ustanove, ker kapacitete dosedanjih res ne dosegajo potreb. Zato tudi podaljšanje samoprispevka ne bi smelo biti vprašljivo, saj bi s tem škodili le najmlajšim."
• Takšna oblika solidarnosti je nujna
• Podaljšanje samoprispevka je politična akcija
• Šoferji smo vedno pomagali
• Prihodnost bo naenkrat prisotna
Maksimiljan Steinbaher - poštar pri PTT Velenje: V Velenju in v celotni občini je bilo iz preteklega samo prispevka in iz drugih virov mnogo zgrajenega. Vsi pa bi se morali zavedati, da hiter tempo razvoja našega kraja, naše občine, zahteva nova in nova vlaganja. Posebno pereč je problem šol in podobnih ustanov, ki zaradi prenapolnjenosti gotovo ne morejo delovati tako solidno, kot bi sicer. Čeprav sam nimam majhnih otrok, se zavedam koristi takšne oblike solidarnosti. V prihodnosti, ki bo naenkrat prisotna, bo pravilna odločitev 20. aprila prinesla zadovoljstvo celotni skupnosti. Upam, da se nas bo vsaj okoli 90 % izreklo ZA."
# Podprli bomo referendum
Boža Kvartic - gospodinja iz Šaleka: „Na zboru volivcev smo se domenili, da podpremo podaljšanje samoprispevka. Dosedaj sicer nismo mnogo pridobili, je pa sedanja oblika porabe zbranih sredstev bolje zamišljena. Vsaka krajevna skupnost bo tako lahko porabila denar za probleme, ki jo najbolj tarejo. Prej je bilo tudi mnogo prepirov med krajevnimi skupnostmi, češ, da so eni porabili več denarja kot jim je pripadalo in zaraidi podobnih stvari.
• Mlademu rodu moramo nuditi boljše učne pogoje
Gvido Speli, serviser v Gorenju: „Čeprav bomo s samoprispevkom zbrali le manjši del sredstev, mislim, da je takšna oblika solidarnosti koristna. To je nekako bolj politična akcija. Tu, pri takšni akciji, se šele lahko pokaže, koliko so ljudje, občani pripravljeni žrtvovati za svojo in otrokovo, lepšo prihodnost. Sicer pa sta dva procenta tako minimalna, da se lahko le čudim tistim, ki imajo toliko, večinoma neosnovanih pripomb. In to so dostikrat ljudje, ki so dobro situirani in nimajo problemov z denarjem. Neosnovani se mi zde ugovori po-'sebno sedaj, ko bo šla večina denarja za šole in za vrtce. Ti objekti so preobremenjeni, če pa bi hoteli preiti na celodnevno šolo, potem o nujnosti novogradenj ni potrebno razpravljati. Sedaj bodo najbrž manj negodovale tudi krajevne skupnosti, ker bodo zbrana sredstva pač same porabile. Tako ne bodo več govorili, da se gradi le v Velenju."
Peter Tratnik, študent sociologije — praktikant: Zelo je razveseljivo, kako pozitivno naši občani ocenjujejo referendum, ki se ravnokar izteka. V široki akciji, ki je zasnovana kot priprave za podaljšanje samoprispevka, smo bili (občani) dodobra seznanjeni o tem, kaj se je v obdobju 1970-75 gradilo in kako so se porabila s samoprispevkom zbrana sredstva. Ze prej pa smo seveda vedeli, da bodo sredstva, ki smo jih zbirali, neprimerno manjša od skupnih negospodarskih vlaganj. V minulih petih letih se je veliko zgradilo - to, kar smo pričakovali in še več. Ravno zaradi tega, ker je očitno, da sta bila dva odstotka od neto osebnega dohodka kar se da dobro izkoriščena in ker imam občutek, da sem vsaj malo neposredno prispeval k dvigu našega družbenega standarda, sem pripravljen, da akcijo za podaljšanje samoprispevka pod-prem. Še posebej sem navdušen nad novim konceptom, po katerem krajevnim skupnostim ostane ves denar, ki ga zberejo. Vsi skupaj pa moramo razumeti, ali uvideti potrebo, ki nas tare že vseskozi - to je gradnje šol
in vrtcev. V ta namen, kot vemo, pa združuje sedem mestnih krajevnih skupnosti 70 % s samoprispevkom zbranih sredstev.
Podaljšanje samoprispevka je tudi politična akcija. Vemo, da se bo s samoprispevkom zbralo le okoli deset starih milijard nasproti 120 milijardam, ki jih obsega plan do leta 1980. Prav zanimivo bo ugotoviti, koliko so ljudje pripravljeni žrtvovati za razvoj naše doline, če že ne z neposrednim udejstvovanjem, pa vsaj z delom.
STANE MARKOVIČ, strojnik na REK - TOZD avtopark: v Velenju sem že 22 let. V tem času se je ogromno zgradilo. Velenje izpred dvajset let se z današnjim ne da primerjati. Ponosni smo, da so v teh objektih tudi naši žulji. Delavci avtoparka smo vedno pomagali pri izgradnji našega mesta. Nikoli nismo odrekli. Ne pred leti, ko smo morali po napornem „šihtu" s svojimi tovornjaki še na udarniško, ne bomo pa tudi sedaj, ko se odločamo za podaljšanje samoprispevka. Kajti ne smemo pozabiti, da
gradimo za to, kar nam je najdražje — za naše otroke."
Sedaj bo to odpadlo. Denar, ki bo šel za šole, je vsekakor koristno porabljen in se bo prej ali kasneje obrestoval. Škoda pa bi bila, če bi speet večino denarja iz drugih virov porabili v Velenju, saj bodo ob takšni politiki druge krajevne skupnosti preveč zaostale v razvoju."
• Vložen denar se bo obrestoval
MILAN TEPEJ, strojni tehnik: ,,Prav je, da je Naš čas objavil gradivo, v katerem je nazorno prikazano, koliko in zakaj se je porabil denar zbran s samoprispevkom. Vsekakor je potrebno, da se odločimo za podaljšanje samoprispevka; še zlasti zato, ker so same krajevne skupnosti, ki najbolje poznajo svoje potrebe in želje, sestavile programe, katere naj bi uresničile z denarjem zbranim z nadaljnjim samoprispevkom. Prepričan sem, da bomo ob koncu novega referenduma z veseljem in zadovoljstvom gledali (po-
dobno kot sedaj) na to, kar bo zgrajeno z našimi skupnimi napori."
IMAŠ ROMAN
26
Spet je dvignila glavo, razmaknila komolce in se pririnila do njega.
,,Gospod Turner! Se spominjate Yuki? Spoznala sva se v letalu ..."
„Ne, ne!" je zaklical in se odrival z velikanskimi, poraščenimi šapami. „Zmo tili ste se, nikoli se nisva videla! Nikoli! Paznik!"
„Saj ste mi dali posetni-co ..."
„Paznik!" Gospod Tumer si je vidno oddahnil, ko je zagledal vratarja.
„Kaj naj to pomeni? Ženska na borzi! To vas bo veljalo službo, v to ste lahko prepričani!"
• RONALD KIRKBRIDE
upiral prst v čelo. Pred fotografijo je bila medeninasta ploščica, na kateri je pisalo:
Judson P. Berwald Potovalni agent
Yuki se je odkašljala.
Gospod Benvaldje dvignil pogled, nato pa skočil na noge, stegnil dolgo roko in pomaknil klobuk na tilnik ter se široko nasmehnil.
,,Prostite, prosim! Nisem vas slišal, vstopiti. Kako vam lahko omagam? Želite prepotovati ZDA!"
Yuki je pokazala na medeninasto ploščico.
„Mislim, da nisem prišla prav. Je to detektivski urad? "
Nasmeh se je razlezel po vsem obrazu, ki je bil prijazen in zaupljiv. Snel je tablico in obesil drugo, na kateri je pisalo:
JUKI OKANO
Ko sojo končno odpeljali ven, je Yuki zelo žalostno ponavljala: ,,Zelo čudni ti Američani!"
Taksist, ki jo je pripeljal v Wall Street je izginil. Obrnila se je in odšla po ulici navzdol, dpkler ni prišla na širšo, imenovano Broadway. Zdaj je v daljavi opazila isto veliko stavbo, kot jo je videla na 93. cesti, ki se je v daljavi dvigala kot rimski svečnik in odšla proti njej. Če ne bi imela dovolj denarja, je premišljevala, za taksi iz Rockefeller Centra do Wall Streeta, potem ga ni imela niti do doma, torej mora vsaj pol poti prehoditi peš, preden lahko pokliče taksi.
Šla je mimo ozke cerkve, ki je bila stisnjena med dve stavbi. Na eni strani je bila Tokijska banka, na drugi pa japonska restavracija. Ko je skozi okna zagledala goste, kako si tlačijo v usta domače dobrote, je postala tako lačna, daje komaj še obstala na nogah. Nadaljevala je pot po Fultonski cesti, kjer je bilo polno ribarnic in so ribe sredi ledu zevale v zadnjih vzdihljajih. Nato pa je prišla v ulico, kjer je bilo polno neonskih napisov. Na vsaki strani ceste so čemele majhne trgovinice, nad njimi pa so bila očitno majcena stanovanja lastnikov. Na balkonih so se igrali otroci in po cesti je bilo polno avtomobilov, ki so si z glasnimi hupanjem utirali pot v zgornji del mesta.
Nad eno izmed trgovinic je bil napis: DETEKTIV. Kakšna sreča! Brez pomoči gospoda Tumeija ali gospodične Freeman je našla prav tisto, kar je iskala.
Stopila je skozi vrata in se vzpenjala po stopnicah, polnih cigaretnih in cigarnih ogorkov, arašidnih luščin in časopisnih listov, dokler ni prispela do dvojnih vrat. Ena so bila priprta, druga pa zaprta. Za trenutek je oklevala in nato pokukala v sobo skozi priprta vrata, kjer je za pisalnim strojem sedel visok moški z metuljčkom pod vratom in v sami strajci, na glavi pa je imel slamnik. Tako je bil zamišljen, da ni slišal, kako je stopala po sobi do stola prav do njega in sedla.
Miza je bila nakopičena s papiiji, razpokane stene pa oblepljene z zemljevidi in fotografijami. Na slikah je prepoznala Kyoto, Pariz in London. Velika fotografija je predstavljala' mladega moškega v letalski uniformi, ki je poleg majhnega letala
Judson P. Benvald Privatni detektiv
„Na uslugo, gospodična . .."
„Okano. Ste dober detektiv? "
„Želim, da se moje stranke prepričajo same, gospodična Okano. Vsi so bili z uslugami zadovoljni in z nagradami izredno radodarni." Pobrskal je po mizi in potegnil ven neki papir in ga ponudil.
„Prosim ..." na njem je pisalo:
1 modra črtasta pižama, 4 pari volnenih nogavic, 2 obešalnika, 5 mehkih ovratnikov, 1 moške podveze.
„Kaj pa so moške podveze, gospod Bervvald? " je presenečeno vprašala Yuki.
Zadnja plovba Aristotela Onassisa
Nekoč je Aristotel Onassis dejal: „Če ničesar ne tvegaš, ne moreš ničesar dobiti."
Onassis je veliko tvegal in veliko dobil. Z bogastvom, ki je ocenjeno na 400 milijonov^dolarjev, je spadal med najbogatejše ljudi na svetu. Lastnik pomorske družbe devetdesetih tankerjev je imel ogromno moč. Kljub neugledni zunanjosti in pomanjkanju takta so bila njegova romantična osvajanja povezana z najbolj želenimi ženami našega časa. Vse to je ustvarilo - do njegove smrti, 15. marca - njegovo definicijo uspeha ..,.
Ce je Onassis znal pridobiti denar, ga je znal tudi uporabljati. Živel je luksuzno življenje. Imel je hiše v petih državah in stalno najete apartmaje v najboljših hotelih v New Yorku' in Londonu. V letih, ko je živel z Jacqueline, sta porabila okrog 15 milijonov dolarjev na leto za specialitete, kot so meso še nerojenega jagenjčka in svež francoski kruh, ki so jima ga vsak dan pripeljali z letalom iz Pariza tja, kjer sta se trenutno nahajala. Leta 1968 je kupil otok Scorpios v Jonskem morju in porabil za ureditev deset milijonov dolaijev. Kupil je kanadsko ladjo in jo imenoval Cristina in jo z dvema milijonoma dolarjev spremenil v plavajoči Olimp, s popolnoma opremljeno operacijsko dvorano, z 42 telefoni, galerijo, kjer so visele slike velikih mojstrov in veliko ploščadjo za ples, ki se je lahko s pritiskom na gumb spustila za nekaj metrov in spremenila v plavalni bazen.
Toda njegovo privatno življenje ni vedno teklo gladko. Njegov prvi zakon se je razbil zaradi zveze z operno pevko Mario Callas. Kljub njegovemu nasprotovanju se je takrat njegova dvajsetletna hčerka Cristina leta 1971 poročila s 47-letnim kalifornijskim milijonarjem. Tudi njegov zakon z Jacqueline ni bil srečen
in vsi so pričakovali, da bo prišlo do ločitve. Toda na koncu je bilo videti, da sta se prilagodila drug drugemu. Potem pa je prišel najtežji udarec: njegov sin edinec je izgubil življenje v letalski nesreči. To je bila drama očeta, ki je izgubil sina in „drama kralja, ki je izgubil prestolonaslednika". S tem dnem se je začel svet Aristotelesa Onassisa naglo rušiti. „Ne živim več," je dejal po pogrebu nekemu svojemu prijatelju. Zdravniki, ki so dolga leta zdravili njegovo mišično bolezen, so izjavljali, da jim je sedaj veliko težje, ker imajo dva sovražnika - bolezen in samega bolnika, ki se je nehal boriti za svoje življenje.
Takoj ko so sporočili vest o njegovi smrti, so se ljudje spraševali, kdo bo podedoval njegovo bogastvo. Po grških zakonih žena podeduje četrtino, otroci pa tri četrtine. Toda Onassis je napisal svoj zakon: napisal je oporoko in jo deponiral v blagajno neke ženevske banke.«
Po tej oporoki je glavni dedič njegova hčerka Cristina. Podedovala bo štiri milijarde itarih frankov, stanovanje v znani pariški ulici Fonche, otok Scorpios in jahto Cristino, pe-trolejsko floto, akcije štiridesetih kompanij in vse umetniške slike.
Jacqueline bo podedovala milijardo frankov, apartma v New Yorku, grad na jugu Francije in posestvo v Accapulcu, kjer si že dolgo želi zgraditi vilo.
Maria Callas bo dobila deset milijonov frankov.
Ostalo premoženje bo razdeljeno med Onassisove najbližje in najzve-stejše sodelavce, nekaj dediščine pa je predvideno tudi za sirotišnice. Morda je s tem Onassis želel odvreči s sebe mit o trdem in skopuškem bogatašu.
# Modna kreatorka Staša
Modne
obleke naših babic
Pomlad nam je prinesla poleg ostalih vodilnih modnih linij tudi nekaj romantike in ljubkosti. Če vam torej ni všeč niti ohlapna, široka moda, niti ozka, tubasta linija, se boste morda navdušile za romantičen slog.
Posebno lepe, ženstvene in prikupne bodo obleke ali kompleti, ki na moč spominjajo na obleke naših babic -takšna sta tudi modela na skici. To pomeni, da je obleka v krilu bogato nagubana, široka, valovita in dovolj dolga, da ima ozko oprijet zgornji del, nekoliko dvignjena, poudarjena ramena in vselej kakšen detajl. Morda je to cela vrsta drobnih preoblečenih gumbov, z naborkom obrobljen ovratnik ali pa volan, ki poteka spredaj v loku od ene rame na drugo. Zelo priljubljene bodo tudi vstavljene čipkaste bordure. Rokavi na takšnih oblekah so lahko bogati in napihnjeni ali zvonasti. Pika na i pa bo v pasu zavezana pentija.	#
Posamezne bolj ali manj žolčne reakcije so nastale samo v ožjih krogih političnih strank, ki niso bili zadovoljni s sestavo vlade - toda ne zato, ker bi imenovani politiki ne bili dobri, ali so bili dobri, marveč zato, ker so pač imeli pripombe na razmerje sil v novi vladi.
Protesti so se porajali zaradi strankarskih in ne nacionalnih interesov.
Značilno za sestavo vlade je bilo, da je bila izredno heterogena. V njej je bilo resda nekaj naprednih politikov, toda hkrati tudi precej znanih in okorelih reakcionarjev, med njimi celo nekateri, za katere je bilo splošno znano, da so profašistično usmerjeni in za katere je bilo mogoče domnevati, da bodo ob prvi priložnosti ali resnejši preizkušnji takoj izdali nacionalne interese jugoslovanskih narodov.
NOVA VLADA PRIZNA TROJNI PAKT
Eno izmed najbolj življenskih in bistvenih vprašanj, ki se je porajalo že ves čas, odkar je javnost zvedela, da je državni udar uspel - še posebej pa potem, ko so sporočili sestav nove vlade — je bilo naslednje: ali bo novi režim potrdil veljavnost Trojnega pakta ali ne?. In kaj bo s pogodbo o nenapadanju in vzajemni pomoči s Sovjetsko zvezo?
Ce bi se nova vlada ravnala po zahtevah in željah množic, bi bila odločitev lahka in jasna: pakt bi razveljavila, pogodbo s Sovjetsko zvezo pa takoj sklenila.
Toda nova vlada generala Simoviča je imela drugačne skrbi.
Zaradi odlično delujoče nemške obveščevalne službe je Berlin zvedel za udar samo štiri ure potem, ko se je ta začel - Ribentrop ( nemški zunanji minister) je bil o taem obveščen že 27. marca ob 5. uri zjutraj. Samo nekaj ur
kasneje je Hitler sprejel sklep, da bodo napadli Jugoslavijo. Toda o tem niso vedeli tisti trenutek v poslopju general-štaba še ničesar.
Vendar je vlada vseeno hitro ukrepala. Novoimenovani zunanji minister Ninčič je komaj dve uri po svojem imenovanju in eno uro po prvem srečanju z novinarji obiskal nemškega poslanika v Beogradu Von Herna in ga prepričeval, da bo novi režim spoštoval določbe trojnega pakta. Ob tem je izjavil, da se zunanjepolitična usmeritev Jugoslavije nikakor ne bo spremenila. „Puč je bil potreben le zaradi notranjih razmer," je zatrjeval Ninčič.
Ce bi vedel, da govori zaman, bi verjetno utihnil.
V trenutku, ko je namreč prepričeval nemškega poslanika, da bo Jugoslavija spoštovala podpisani pakt, je nemški generalštab že začel s konkretnimi pripravami za napad na Jugoslavijo. Načrt za napad je postal znan pod imenom »Direktiva št. 25".
Nemška stran je vseskozi vedela, kaj hoče. Nekateri v vrhovih stranke so bili celo srečni, da je prišlo do puča, zakaj sedaj se jim je ponudila priložnost, da uresničijo tisto, čemur se je v vrhovnem poveljstvu nemške vojske upiral dobršen del generalov — namreč napad na Jugoslavijo.
NEMČIJA OBTOŽUJE
Ze ob njunem prvem razgovoru je nemški poslanik dal vedeti jugoslovanskemu zunanjemu ministru Momčilu Ninčiču, da ne verjame zatrjevanju, da bo Jugoslavija spoštovala svoje obveznosti, izvirajoče iz trojnega pakta in da ne bo spreminjala svoje zunanje politike.
Tako stališče je nemška stran (in tudi italijanska) zadržala vse do nemškega napada 6. aprila.
Jugoslovani so se nasprotno izredno trudili, da bi Nemce prepričali; še posebej zunanji minister Ninčič, ki je šel celo tako daleč, da je vabil k sebi dopisnika nemške tiskovne agencije iz Beograda in skušal vplivati nanj, da v svojih poročilih čimvečkrat omenja jugoslovansko stališče. To se kajpak nikoli ni zgodilo, zakaj dopisnik je poročal tako kot je hotelo nemško ministrstvo za propagando, ki ga je vodil Goebels.
Medtem pa so začeli nemški in italijanski časopisi poročati o grozodejstvih, ki da jih- morajo prestajati nemški državljani, začasno zaposleni v Jugoslaviji in tudi tisti, ki so celo imeli jugoslovansko državljanstvo, pa so bili nemškega rodu.
Poprečen bralec si je lahko na osnovi teh poročil v Nemčiji ustvaril mnenje, da Jugoslovani začenjajo nekakšno gonjo zoper Nemce v Jugoslaviji. Vse to pa je bila psihološka predpriprava na nenaden in izdajalski napad.
URADNA POTRDITEV PRIZNANJA PAKTA
30. marca 1941 je Momčilo Ninčič uradno obvestil nemško in italijansko vlado, da je jugoslovanska vlada sklenila nadaljevati pogovore, .ki naj bi utrdili dobre in prijateljske meddržavne odnose ter preprečili prelivanje krvi in vojne spopade.
Razen tega so uradno obvestili Rim in Berlin, da bo nova vlada spoštovala vse iz podpisa pakta izvirajoče obveznosti.
Toda to ni pomirilo Nemčije, ki je tudi na zunaj kazala svoje nestrinjanje z zadnjimi dogodki v Jugoslaviji, še posebej pa je izrabila dva incidenta - namreč vdor v predstavništvo nemškega potovalnega urada in provokator-ski napad na avtomobil nemškega poslanika v Beogradu.
GVAPO - ŠALJIVA ZGODBA L DIVJEGA ZAHODA - I. ANTIČ
GVAPO JE JRFČNO DOSEGEL BRETSJZDAO PA BRŽ l/ DOLINO KOJOTOVIH KAKTUSOV../
-T-"
TAMLE J^ORAO OE SAMOT NI ADAMOV UANC!
USPELO JE! 1DA3 TA MALO ALPINI2MA,KOT TEMU PRAVI' 30 BLEDOLIČNIKI../
% IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ
USPEL USTNI ČASOPIS »KOMUNISTA«
NASTOP ŠTEVILNIH GOSTOV TOPLO SPREJELI
SLOVENJ GRADEC, 28. marca - V okviru slavja ob 50-letnici „Komunista" in pisane partijske besede ter ob 30-letnici osvoboditve, je bila v Umetnostnem paviljonu v Slovenj Gradcu osrednja slovesnost v Mislinjski dolini in koroški regiji - ustni časopis, ki sta ga pripravila uredništvo slovenske izdaje „Komunista" ter komite občinske konference ZK Slovenj Gradec.
Drugega ustnega časopisa ob polstoletnici pisane partijske besede in izhajanja Komunista na Slovenskem se je udeležilo tudi več gostov, med njimi predsednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, Andrej Marine, namestnik sekretarja izvršnega komiteja predsedstva CK ZK Vlado Janžič, člana izvršnega komiteja predsedstva pokrajinskega komiteja ZK Vojvodine Vukašin Lončar in centralnega komiteja ZK Slovenije Miran Potrč, predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, dr.
Franci Zvvitter ter ravenski revolucionar in dolgoletni sodelavec Lovra Kuharja -Prežihovega Voranca — Ivan Kokal - Imre.
Ustni časopis sta začela godba na pihala in moški pevski zbor tovarne meril Slovenj Gradec, pred tem pa so v spodnjih prostorih Umetnostnega paviljona odprli razstavo o 30-letnici zaključnih bojev na Koroškem ter o XI. SNOUB »Miloš Zidanšek" ki ju je pripravil slovenjgraški Muzej ljudske revolucije.
PO KOROŠKI
•	Nova pravila občinske organizacije SZDL. Ravne na Koroškem
Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Ravne na Koroškem je na zadnji seji pregledala delo izvršnega odbora, občinske konference in drugih organov OK SZDL v razdobju zadnjih dveh let, sprejela pa je tudi nova pravila občinske organizacija SZDL.	»
Tudi v Mežiški dolini zaznamujejo v zadnjem razdobju izredno razgibano dejavnost Socialistične zveze. V preteklem Vetu so namenili največ pozornosti pripravam na skupščinske volitve, izdelavi statutov krajevnih skupnosti, izobraževanju članov vodstev občinske konference in krajevnih konferenc SZDL, obravnavi osnutka statuta Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije ter volitvam delegacij v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Ob tem velja zapisati, da so s skupno sejo izvršnega odbora OK SZDL, delegacij drugih družbeno političnih organizacij in družbenopolitičnega zbora občinske skupščine skušali dati družbenopolitičnemu zboru njegovo delegatsko osnovo. V tem letu pa je Socialistična zveza v občinii Ravne na Koroškem namenila največ pozornosti akciji samoupravnega sporazumevanja o financiranju objektov družbenega standarda in financiranju krajevnih skupnosti, prav tako pa tudi oblikovanju krajevnih konferenc SZDL na „frontovskih" načelih.
Dalj časa je bil v javni razpravi tudi v Mežiški dolini predlog pravil Občinske konference SZDL Ravne na Koroškem in pa predlog za sestavo nove delegatske Občinske konference SZDL Ravne na Koroškem. O predlogu pravil se je zvrstilo več javnih razprav, na katerih je sodelovalo nad 2.000 delovnih ljudi in občanov. Na zadnji seji pa je Občinska konferenca SZDL Ravne na Koroškem, med prvimi v Sloveniji, sprejela nova pravila.
•	Sindikalni delegati za krajevne konference SZDL
Najpozneje do 7. aprila bodo osnovne organizacije sindi- ■ kata v temeljnih organizacijah združenega dela in organizacijah združenega dela izvolile delegate v krajevne konference Socialistične zveze na območju občine Dravograd.
V krajevno konferenco SZDL Dravograd bodo izvolili 21 delegatov iz temeljnih organizacij združenega in organizacij združenega dela, v krajevno konferenco SZDL Šentjanž 15, v krajevni konferenci SZDL Trbonje in Libeliče po 11, v krajevno konferenco SZDL Črneče pa 9 delegatov. Največ delegatov v krajevne konference SZDL na območju občine Dravograd bodo izvolili v Železarni Ravne na Koroškem (10), Tekstilni industriji Otiški vrh pri Dravogradu (8), v Gradbenem podjetju Dravograd (6), v Industrijskem montažnem podjetju „Monter" Dravograd in v Trgovskem podjetju „Ojstrica" Dravograd (po 5) itd.
ANDREJ MARINC GOVORIL O LETOŠNJI GOSPODARSKI POLITIKI
V okviru rubrike „V središču pozornosti" ustnega časopisa v Slovenj Gradcu se je glavni in odgovorni urednik slovenske izdaje „Ko-munista", Vlajko Krivoka-pič pogovarjal s predsednikom izvršnega sveta Andrejem Marincem o gospodarski politiki Slovenije v letošnjem letu. Tovariš Marine je poudaril, da je nastajal dokument o letošnji gospodarski politiki že v duhu novega sistema planiranja, saj je pri njegovem oblikovanju sodelovalo tudi združeno delo ter drugi subjekti samoupravljanja, od samoupravnih interesnih skupnosti do družbenopolitičnih skupnosti. Osrednji cilj dokumenta o gospodarski politiki Slovenije za leto 1975 je po besedah Andreja Marin ca nadaljnji razvoj samoupravnih socialističnih odnosov na osnovi ustave sprejete v lanskem letu. Doseči želimo tudi dinamičen gospodarski razvoj, predvsem na osnovi kvalitetnih pokazateljev razvoja, to je z večanjem produktivnosti in ekonomičnosti ter 2 večjo učinkovitostjo novih gospodarskih vlaganj. Znotraj teh hotenj pa zavzema pomembno mesto gibanje izvoza in uvoza. Zagotoviti pa moramo tudi, kolikor je najbolj mogoče, usklajeno porabo.
ŠE VEČJO POZORNOST BOLJŠEMU IZKORIŠČANJU ZMOGLJIVOSTI, VEČJI PROIZVODNJI IN VEČJEMU IZVOZU Na vprašanje, kakšne so izkušnje uresničevanja dokumenta gospodarske politike za leto 1975, je Andrej Marine povedal, da kažejo rezultati prvih dveh mesecev nadaljnjo dinamično rast. Posebej je razveseljivo, da hitreje naraščajo sredstva za proizvodnjo ter proizvodnja reprodukcijskega materiala, nekoliko počasneje pa narašča proizvodnja izdelkov za široko porabo. Slabši so rezultati pri vključevanju v mednarodno blagovno menjavo, s čimer povečujemo zunanjetrgovinski primanjkljaj. Izredno dinamična je tudi stopnja zaposlovanja, kar kaže na ekstenzivnost zaposlovanja. Na visoki ravni je še stopnja investicijske porabe.
Osnovna usmeritev delovnih kolektivov mora biti, po besedah Andreja Marin-ca, doseganje večjih rezul-
tatov na osnovi boljšega izkoriščanja zmogljivosti, večje proizvodnje in izvoza, saj bomo le tako zadržali dinamično rast gospodarstva iz prvih dveh mesecev letošnjega leta.
ZANIMIVI TUDI DRUGI POGOVORI
Vlado Janžič, namestnik sekretarja izvršnega komiteja predsedstva CK ZK, je na ustnem časopisu govoril o nekaterih aktualnih stališčih zveze komunistov, pri čemer je poudaril, da moramo čimprej, najpozneje pa do X. kongresa Zveze komunistov Slovenije, ustanoviti v vsaki temeljni organizaciji združenega dela in krajevni skupnosti osnovno organizacijo združenega dela, se pravi, da postanejo komunisti v teh temeljnih samoupravni)? skupnostih odločujoči in idejnopolitični dejavnik.
Miran Potrč pa je pripovedoval o oblikovanju in uveljavljanju novih družbenoekonomskih odnosov, posebej pa tudi o povezovanju proizvodnje in blagovnega prometa.
O idejno političnem izobraževanju in usposabljanju v Zvezi komunistov Vojvodine je govoril Vukašin Lončar, Ivan Bošnik pa o aktualnih nalogah in delu Zveze komunistov v koroški regiji. Spregovorili pa so še Ivan Uršič, predsednik občinske skupščine, Janez Koželj z Gozdarstva in lesne industrije ter Peter Planin-šec, predsednik občinskega izvršnega sveta.
PRISRČEN SPREJEM DR. FRANCIJA ZVVITTRA
Več sto komunistov iz Mislinjske doline in drugih občin koroške regije je toplo pozdravilo dr. Francija Zwittra, predsednika Zveze slovenskih organizacij na
Koroškem, ki je odgovarjal na vprašanja celovškega dopisnika Radiotelevizije Ljubljana, Zvoneta Zorka, o položaju slovenske narodnostne skupnosti v Avstriji po volitvah ter o pogovorih na Dunaju. Vlajko Krivo-kapič je povedal nekaj vtisov in zapažanj s 14. kongresa Komunistične partije Italije, Vlado Janžič pa z obiska na Kubi. Dr. Drago Plešivčnik je spregovoril o pripravah na razstavo „Mir 75 — 30 OZN", pogovor pa je sklenil s pripovedjo o revolucionarni poti in o spominih na Prežihovega Voranca Ivan Kokal — Imre z Raven na Koroškem, revolucionar in španski borec.
Ustni časopis v Slovenj Gradcu sta povezovala napovedovalca ljubljanske Radiotelevizije, Marija Vel-kavrhova in Jernej Pikel. Neposredno pa ga je prenašal Radio Slovenj Gradec.
hotel palca
V središču trgovskega centra Velenje
Kavarna slaščičarna Center
že redno poduje in nudi usluge po zmernih cenah.
—	Kavarna slaščičarna „Center" je prijetno urejena
—	Kvalitetne usluge po izbiri in vašem okusu
—	Po vaši želji sprejemamo naročila slaščičarskih izdelkov za dom, za razne priložnosti
—	Letna terasa
—	Časopisi in revije
KSC je odprta vsak dan od 8.30 do 21.30. V ponedeljek je zaprto.
Želimo vam prijetno počutje v „KSC" in na svidenje!
START »KURIRČK0VE POŠTE« NA PROGI KOROŠKA:
Prisrčna slovesnost v Libeličah
DRAVOGRAD, 31. marca - V Libeličah, obmejni vasici na naši severni meji v občini Dravograd, je nekaj po 10. uri krenila na pot „Kurirčkova pošta" na progi „Koroška".
Zveza prijateljev mladine Dravograd in občinski odbor ZZB NOV Dravograd sta s sodelovanjem šolarjev iz Libelič in Dravograda, pevcev in godbenikov pripravila ob odhodu „Kurirčkove pošte" priložnostni kulturni program. Pionirjem, številnim domačinom, pripadnikom garnizije JLA Dravograd ter gostom iz Dravograda je spregovoril predsednik Občinskega odbora ZZB NOV Dravograd, Jože Go-stenčnik, zatem pa je Matko Kavtičnik - Tadej obujal spomine na partizanska leta.
Učencem osnovne šole Libe-	„Dragi naš tovariš Tito!
liče je predal torbo s „Kurirčko-	Srečni in zadovoljni smo, ko
vo pošto" Jože Gostenčnik, se v mesecu mladosti zopet lah-Darja Kupnik pa je prebrala po- ko pridružimo milijonom mladih zdravno pismo predsedniku in starejših, ki Ti ob Tvojem vi-Titu:	sokem življenjskem jubileju -
SPOZNANJE OBČANOV
Brez sodelovanja ne gre
To nedeljo bodo v občini Ravne na Koroškem odločali o uvedbi krajevnega samoprispevka
V temeljnih organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih občine Ravne na Koroškem bo to nedeljo, 6. aprila, sklenjena pomembna akcija, katere poglavitni namen je zagotoviti denar za izgradnjo več prepotrebnih objektov družbenega standarda.
ODcrna «.avne na Koroškem sodi, za zdaj, med tiste redke občine na Slovenskem, kjer občani še ne sodelujejo s krajevnim samoprispevkom pri urejanju perečih problemov na področju družbenega standarda. Kot kažejo razprave na zadnjih zborih delovnih ljudi in na zborih občanov, pa so naposled tudi prebivalci Mežiške doline spoznali,
da brez njihovega sodelovanja ne bodo dosegli pomembnejšega napredka pri odpravi številnih problemov, posebej še v otroškem varstvu, šolstvu, kulturi in na področju komunalnih dejavnosti.
Delovni ljudje so se na zborih že odločili, da bodo v prihodnje združevali sredstva iz ostanka dohodka v višini 3 % od brutto
osebnih dohodkov v poseben sklad za gradnjo negospodarskih objektov, in sicer na področju otroškega varstva, vzgoje in izobraževanja ter kulture in telesne kulture. Občani pa bodo to nedeljo, 6. aprila, odločali o uvedbi krajevnega samoprispevka. Referendum so razpisale krajevne skupnosti; zaposleni, na primer, pa naj bi plačevali skozi 4 leta samoprispevek v višini 1,5 % od izplačanih osebnih dohodkov.
Združena sredstva temeljnih organizacij združenega dela in
organizacij združenega dela ter 20 % sredstev, zbranih s krajevnim samoprispevkom, bodo porabili za izgradnjo naslednjih objektov družbenega standarda v Mežiški dolini: za dograditev telovadnice pri osnovni šoli ,,Pre-žihov Voranc" na Ravnah, za gradnjo telovadnice v Mežici, za novo šolo v Lokovici, nadalje za novo šolsko poslopje na Ravnah, za nov otroški vrtec na Pre-valjah, pa za kulturni dom v Črni, za novo osnovno šolo v Strojni, za nova vrtca na Lešah in v Žerjavu ter za novo osnovno
šolo v Šentanelu. Na zborih pa so se občani odločili, da bodo 80 % sredstev, zbranih s krajevnim samoprispevkom, v glavnem porabili za nekatera večja nujna komunalna dela ter za ureditev še nekaterih perečih problemov, za kar se občani zavzemajo že' dalj časa.
Spričo spoznanja delovnih ljudi in občanov pri urejanju problemov na negospodarskem področju so v občini Ravne na Koroškem prepričani, da bo referendum to nedeljo, 6. aprila, uspel.
83. rojstnem dnevu, žele še mnogo zdravih in uspešnih let med pobratenimi jugoslovanskimi narodL
Majhni smo še, a prav dobro se zavedamo, da nam mir pomeni vse, da nam mir pomeni življenje. Vsak dan slišimo o tej ali oni vojni, ki zdaj tu, zdaj tam uničuje srečo narodov. Mi sami vojne vihre še nismo občutili, a od starejših o njej dosti slišimo, zato si je nikoli ne želimo. Znano nam je, da so tudi srečo naših narodov nekateri poskušali in še poskušajo skaliti. Toda Tvoja odločna beseda je prišla vedno ob pravem času. Ko danes kot mladi kurirčki prenašamo torbico s pozdravi in najboljšimi željami za Tvoj praznik, obujamo spomine na naše sovrstnike med*vojno, ki so po skrivnih poteh skozi mnoge nevarnosti prenašali važna sporočila. Njihova naloga je bila nujna in veličastna. Našo pa občutimo kot skromen dolg preteklosti in Tebi osebno. Vse svoje upe polagaš na nas, mladi rod. Trdno smo prepričani in obljubljamo, da bomo ob vzorniku, kakršen si Ti in ga imajo otroci le ene države na svetu, storili vse, da se pošteno pripravimo za življenje v domovini, za katero si toliko žrtvoval. To ni le obljuba, to je naša obveza ob iskreni želji za Tvoje krepko zdravje!"
„Kurirčkovo pošto" so pionirji iz Libelič odnesli do šole, popoldan pa so jo na Sučniko-vem klancu predali vrstnikom v Črnečah.' V četrtek, 3. aprila opoldne, pa so jo na Pernicah pionirji iz Dravograda predali pionirjem iz občine Radlje ob Dravi.
V sredo, 9. aprila, bo prišla „Kurirčkova pošta" znova v Dravograd, da bi jo pionirji predali vrstnikom iz sosednje občine Ravne na Koroškem.
•	ZDRUŽENJE VOJAŠKIH VOJNIH INVALIDOV VELENJE
•	SE ZAHVALJUJE ZA LEPO POZORNOST
Pionirji osnovne šole Antona Aškerca so se dogovorili, da bodo ob svetovnem dnevu invalidov obiskali vojaške vojne invalide na območju mesta Velenje. Od ginjenja in presenečenja sem požiral solze, ko sta prišli dve pionirki z rdečim nageljnom v roki in napisano čestitko ter z velikim spoštovanjem stisnili roke in izročili čestitke.
Mislim, da so bili tudi drugi naši člani presenečeni in se zahvaljujemo vodstvu šole, posebno pa pionirskemu odredu, ki je akcijo izvedel. Prav je, da se mladina poučuje o naši zgodovini in pride v stik z ljudmi, ki so žrtvovali tudi svoje ude, zdravje, mnogo pretrpeli, danes že večina starejši in iz družbenega življenja nekoliko odmaknjeni. Zato je bil obisk še toliko bolj pristen in enkraten.
Predsednik ZWI Velenje: Martin Tovornik
.Jfi?

Sfcft*. »O-*^

'»S?
O
t M
SIGMA" -ŽALEC
SAVINJSKA INDUSTRIJA OPREME IN GRADBENA MONTAŽA
Novo na trgu
PRVI TRAJNO GOREČI KOTEL NA TRDO IN TEKOČE GORIVO SIGMA TG-SPECIAL
-	specialno prirejeno kurišče za zgorevanje vseh vrst domačih goriv in odpadkov
-	gori od 5 do 20 ur z enkratnim polnjenjem
-	odličen izkoristek
-	moderno oblika
-	mali gabariti
-	avtomatsko delovanje
-	kapaciteta od 25.000 do 50.000 kcal/h
Sschiedel-YU-dimniki
•	montažni dimniki z gibljivo - kislinoodporno -
•	ognjeobstojno samotno cevjo
GRADNJA 2ALEC - PROIZVODNJA IN PRODAJA PGM LATK0VA VAS
Kužki v vrsti po injekcijo
Na poziv veterinarske siužbe so morali od 24. do 28. marca vsi lastniki domačih prijateljev pripeljati svoje pse na obvezno cepljenje proti steklini. Samo v Šoštanju so cepili 1.800 psov.
Ker je cepljenje obvezno, bodo vse lastnike, ki iz neupravičenih razlogov niso pripeljali svojih psov na cepljenje, prijavili sodniku za prekrške. Zvedeli smo, da so še lastniki, ki
nočejo psa pripeljati na prep trebno cepljenje in zanj prisp vati 40 dinaijev, kolikor sta preventivni ukrep.
moli oglasi
INŽENIRJI IN TEHNrKI REK IN RŠC so zborovali
Pridobiti nove člane
PRODAM
TRI raztegljive kavče in i polkavč - skoraj nove, dob ohranjen pianino - jekle konstrukcija Budapest de Lui ugodno prodam, vzamem č( od ERE ali Ljubljanske bank Ogled med 18. in 20. uro. P Kraigherjeva 8 c, Velenje, lefon 850-460.
ZASTAVO 750 prodai Ogled možen vsak dan v pt poldanskih urah. Anica VR BIČ, Skomo 37, Šoštanj.
V četrtek, 27. marca je imelo občni zbor Društvo inženirjev in tehnikov. Pregledali so dosedanje delo in ugotovili, da je bilo uspešno. V pretekli mandatni dobi so organizirali za svoje člane razna strokovna predavanja. Bili so tudi na ekskurziji pri gradnji predora avtomobilske ceste pri Slovenskih Konjicah.
Pri pregledu dosedanjega dela so ugotovili, da je društvo delovalo preveč neznano. Z delom društva so bili seznanjeni samo njegovi člani, ne pa tudi širši krog ljudi. Zato so bili člani mnenja, da mora bodoči odbor tesneje sodelovati z Našim časom. Sklenili so, da bo od 1975. leta naprej članarina 60 dinarjev. Tudi v prihodnje bodo organizirali razna posvetovanja in ekskurzije. Kot osnovno nalogo so si zadali, da vključijo v društvo še ostali tehnični kader, kot so nadzorniki, absolventi delovodskih šol in tehnični kader termoelektrarne Šoštanj.
Dosedanjega predsednika društva Jožeta Ambrožiča, ki je uspešno
# Razrešitve in imenovanja
Delegati zborov skupščine občine Velenje so na zadnji seji razrešili in imenovali:
-	Franja Arliča so razrešili vodja TOZD — ravnatelja osnovne šole Gustava Šiliha Velenje in namesto njega imenovali Franja Slemenika;
-	Karla Kordeša, predmetnega učitelja za biologijo - kemijo, so imenovali za vodjo TOZD - ravnatelja osnovne šole Karel Destovnik Kajuh Šoštanj;
-	Rudija Hudovernika so razrešili dolžnosti v.d. direktorja Zavoda za urbanizem Velenje in ga obenem imenovali za direktorja tega zavoda;
-	Otmarja Jarha so razrešili dolžnosti občinskega javnega tožilca v Celju ter na to mesto postavili Bojana Planinška;
-	Rudija Hudovernika so razrešili funkcije podpredsednika in člana izvršnega sveta skupščine občine Velenje.
Iz le In il«
Geti
» * : *
PROMETNO, GOSTINSKO IN TURISTIČNO PODJETJE
VABIMO VAS NA PRIJETNE IZLETE:
#	19. 4. 1976 — enodnevni izlet v Trst
#	26. 4. 1975 — ZER-MATT—CHAMON!IX —'MATERHORN— MONT BUANC, šest dni, cena 2.400 din
#	17. 5. 1975 — LOCAR-NO, štiri dni, cena 1.350 din.
Nudimo programe potovanj v Sovjetsko zvezo za leto 1975. V naših poslovalnicah si lahko priskrbite letalske in železniške vozovnice. (
Prijave sprejemajo poslovalnice: CELJE, ŽALEC, VELENJE, MOZIRJE.
vodil društvo 7 let, je zamenjal Štefan Zagoričnik.
Prav tako so izvolili predstavnike v rudarsko, elektro, strojno, gradbeno in lesno obdelovalno sekcijo. Prepričani smo, da bo društvo uspešno, saj je med člani tudi generalni direktor REK Mirko Bizjak, predsednik republiške zveze rudarjev, metalurgov in geologov.
Vse naštete sekcije bodo delovale v svojih področjih.
POPRAVEK
Pri objavi prostega delovnega mesta „pomočnika knjigovodje saldakontov", ki ga rabi Komunalno obrtni center Velenje, je nastala tiskarska napaka.
Zato objavo z dne 7. 3. 1975, NČ št. 9, popravljamo:
„Za zasedbo delovnega mesta se zahteva srednja izobrazba ekonomske smeri z nekaj let prakse v finančni službi." Uredništvo NČ
ODBOR ZA ZDRUŽENO DELO pri LOTERIJSKEM ZAVODU SLOVENIJE LJUBLJANA, Titova 1/1
objavlja prosto delovno mesto
—	PRODAJALCA V POSLOVNEM MESTU V VELENJU
Pogoji:
—	šola za prodajalce in 3 leta delovne prakse ali
—	srednja ekonomska šola ali gimnazija in 1 leto delovne prakse ali
—	osemletna osnovna šola in 8 let delovne prakse.
Za to delovno mesto je določeno poskusno delo. Ki traja 60 dni.
Delo se združuje za nedoločen čas.
Kandidati naj pošljejo pismene vloge z dokazilom o šolski izobrazbi v roku 10 dni na zgoraj navedeni naslov.
»Trgovsko podjetje na veliko in malo s servisi
AVTO CELJE -
CELJE, Ljubljanska c. 11,
objavlja prosto delovno mesto
- PRODAJALCA
(ZA PRODAJALNO V VELENJU)
POGOJI ZA SPREJEM:
—	izpit za kvalificiranega delavca trgovske stroke,
—	praksa v avtomobilski stroki zaželena.
Prošnje sprejerrta splošni sektor podjetja 7 dni po objavi.
KOMUNALNO OBRTNI CENTER s. sub. o. TOZD KOMUNALA b. o.
IŠČE SOBE ZA SAMSKE GRADBENE TEHNIKE
Ponudbe pošljite na gornji naslov
S NAŠ ŠPORTNI NOVINAR PORO
R?MlaK7JT 1 SA! "UMSKEGA KROSA
• V Šoštanju neodločeno
V nadaljevanju slovenske rokometne lige so Šoštanjčani na svojem igrišču igrali neodločeno 15:15 (8:8). Tekma je bila odigrana v zelo težkih vremenskih pogojih. Izkazala sta se vratar Slatinšek in Melanšek, ki imata največ zaslug za osvojeno točko.
Gole so dosegli: Kompan 5, Melanšek 4, Lesjak in Skomšek po 2 ter Metličar in Stvarnik enega.
ZAHVALA
Ob bridki izgubi ljubljenega sina
Valterja Deberška
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga v tako velikem številu pospremili v njegov prerani grob in mu darovali cvetje in vence. Posebno se zahvaljujemo dr. Reberniku za požrtvovalnost pri zdravljenju in lajšanju bolečin v času njegove bolezni, kolektivu TGO Gorenje hvala za izkazano pozornost in denarno pomoč, kakor tudi godbi, pevcem in p. duhovščini za spremstvo.
< Žalujoči: mama, ata, sestra in brat ter drugo sorodstvo
V prvi tekmi spomladanskega dela tekmovanja v drugi zvezni ženski rokometni ligi so Velenjčanke dosegle svojo tretjo točko (prvo na igrišču), kar je vsekakor spodbuden začetek za nadaljevanje tekmovanja. Igrišče je bilo pokrito s snegom, vendar so igralke in predstavniki kluba sneg odstranili z igrišča. Kljub temu pa so bili pogoji za igro zelo težki, %aj je skoraj ves čas deževalo. Po prvem polčasu so igralke iz Varaždina vodile kar z dvema goloma razlike, vendar je mladim igralkam Velenja v nadaljevanju uspelo s tremi goli rezultat izenačiti Igralke Koke so dosegle v drugem polčasu le en zadetek, tik pred koncem pa so imele Velenjčanke celo možnost za zmago. Rezultat srečanja 7:7 (4:6).
Velenje: Pevnik, Vrdoljak, Uran-kar 2, Pocajt, Tkavc, Podbregar, Vizovišek, Podpečan f, Zavolovšek 1, Jerina 3, Bovhe in Hleb.
KINO
Petek, 4. aprila: REDNI KINO VELENJE: nemški barvni western APACl, ob 17.30
Sobota 5. aprila: REDNI KINO VELENJE: nemški barvni vvestern APACl, ob 17.30 in 19.30
Nedelja, 6. aprila: REDNI fCINO VELENJE: nemški barvni film APAČI, ob 17.30 in 19.30
Nedelja, 6. aprila: KINO GLEDALIŠČE VELENJE: matineja otroškega filma - češki barvni film KAPE TAN KORDA, ob 10. uri
Ponedeljek, 7. aprila: KINO GLEDALIŠČE VELENJE: jugoslov. barv. komedija RUMENA, ob 20. uri
Torek 8. aprila: REDNI KINO VELENJE: jugoslov. barv. komedija
Tek prvenstva Jugoslovanom
Letošnje XX. jubilejno balkansko prvenstvo so na lanskem kongresu balkanskih atletskih zvez v Velenju poverili atletski zvezi tomunije.
Romuni so prvenstvo priredili v e^erozahodnem delu države v po-ajini Bihor v znanem termalnem
letovišču Felixu, ki je 12 km oddaljen od mesta ORADEA. S 150.000 prebivalci je ORADEA velik indu-
Streljanje za Kajuhov pokal
V okviru tekmovanja za Kajuhov pokal so se v soboto mladi pomerili v streljanju. Žal, je bila tudi tokrat udeležba slaba, saj so med osnovnimi šolami tekmovali le učenci osnovne šole Miha Pintar Toledo.
Rezultati - osnovne šole L. 1: Miha Pintar Toledo I. ekipa (458 krogov), 2. MPT II. ekipa (292), pionirska ekipa z osnovne šole Miha Pintar - Toledo je dosegla 397 krogov.
Srednje šole: 1. rudarski šolski center - rudarji I. ekipa 481 krogov, II. rudarski šolski oenter - rudarji - II. ekipa (433), III. gimnazija 388 krogov.
Med osnovnimi organizacijami ZSMS iz krajevnih skupnosti je bila najboljša ekipa Šaleka (349), pred mladimi iz Lajš (302) in Konov-čani (286) ter Šoštanjem (273).
Osnovne organizacije; ZSMS delovnih organizacij:
1. RŠC - rudarski praktični pouk (492), 2. RŠC - elektro -kovinarski obrati (4621), 3. TGO Gorenje (409), 4. REK - samski dom (319).
strijski kulturni in politični center pokrajine BIHOR. Letovišče Felix so šele v zadnjih letih pričeli sodobno urejati. Zgradili so dva velika hotela in uredili več odprtih in zaprtih bazenov z zdravilno termalno vodo, ki ima v bazenih na prostem 40 stopinj Celzija in se je v odprtih bazenih mogoče kopati tudi pozimi. V hotelih so večinoma gostje iz severnih držav Švedske, Danske in Zahodne Nemčije. Domačinom so spričo visokih cen penzionskih uslug te ugodnosti onemogočene, saj bi lahko z boljšim enomesečnim zaslužkom (2.000 lejev) preživeli v hotelu le 6 dni.
SKROMNA ORGANIZACIJA
Organizatorji jubilejnega balkanskega krosa, ki so se ga udeležili najboljši atleti iz Bolgarije, Turčije, Grčije, Jugoslavije in Romunije, so skušali prvenstvo prirediti kar najbolj svečano. To pa jim ni povsem uspelo. V primerjavi z lanskim balkanskim prvenstvom v Velenju je bilo to prvenstvo organizacijsko zelo skromno pripravljeno. Natisnili so sicer brošuro s pozdravom udeležencem, zgodovinskim zapisom balkanskih krosov in imeni nastopajočih reprezentantov. Startnih list in ostalih informacij v zvezi s krosom pa ni bilo moč nikjer dobiti. Veliko truda so vložili v pripravo proge, vendar jim je vreme zagodlo, tako da je bila na dan tekmovanja proga povsem razmočena in blatna.
Prvenstvo je po defileju vseh reprezentanc pred posebno svečano tribuno odprl predsednik pokrajine Bihor Petre Blažovici. Borbe najboljših tekačev balkanskih držav si je ogledalo blizu 3.500 gledalcev, ki so jih posebej organizirali in so bih zelo disciplinirani.
KOLAJNE ZA JUGOSLOVANE
Jugoslovanski atleti so z zmago Stevana Vuloviča v sklepnem teku na 10.000 m popravili skromno bilanco v prvih štirih disciplinah. V konkurenci mladink je v teku na 1.000 m Velenjčanka Andreja Šverc vodila vse do 100 m pred ciljem, nakar so jo prehitele odlične ro-
Komunalno obrtni center Velenje
TOZD Komunala DE VRTNARSTVO
Nudimo vse vrste cvetja za sajenje, lončnice, grmovnice in zelenjadnice. Prevzemamo naročila za ureditev vrtov, parkov, balkonov.
Za naročila in nakup se priporoča:
VRTNARSTVO, Velenje
munske tekmovalke. Zmagala je Romunka Baoelar, srebrna kolajna pa je pripadla naši reprezentan tki Avdibašičevi. Šverčeva je dosegla 5. mesto, Šobrova iz Raven na Koroškem pa je bila osma.
Kot je povedal zvezni kapetan Krešo Račič, so od mladincev več pričakovali Osvojili so sicer ekipno zmago. Med poedinci pa so si kolajne razdelili dva Grka (1. in 3. mesto) in Romun. Naš najboljši je bil Stevič - peti.
V teku mlajših članov na 6.000 m, kjer je nastopil tudi Ve-lenjčan Edo Hojan, je bilo prvo mesto že vnaprej oddano odličnemu romunskemu tekaču Gipuju, ki je zmagal tudi na lanskem krosu v Velenju. Naš kandidat za eno od medalj Dragomir Žunič je med tekom padel tako, da mu je vodeča skupina ušla in je ni mogel več dohiteti; dosegel je sedmo mesto. Edo Hojan je bil 23. in tako kot četrti Jugoslovan prispeval točko za ekipno uvrstitev.
Članice so tekle v okviru svojih možnosti. Zmagala je Romunka Andrel Naša reprezentantka Djur-dja Rajher, ki je tokrat že 10. nastopila na balkanskem krosu, je bila najboljša od peterice Jugoslovank -na 6. mestu.
VELIKA ZMAGA VULOVlCA
Po vsej tej skromni beri kolajn je ostala še edina nada tek članov na 10.000 m. Stevan Vulovič, ki je bil lansko leto na balkanskem prvenstvu v Velenju drugi med mladinci, je postal balkanski prvak v teku prvenstva. Tretjino proge je bil v vodstvu Drago Žuntar (bivši član AD Kladivarja iz Celja), po padcu pa je zaostal. Tako sta v borbi z Romuni ostala v čelni skupini le Vulovič in Kuzmanovič. 2.000 m pred ciljem pa je nezadržni Vulovič, ki pravi, da težko gleda svoje tekmovalce v hrbet, pokazal izredno kvaliteto in s pospešenim tempom pustil za seboj vse zasledovalce in pritekel v cilj s prednostjo več kot 100 m pred najboljšim romunskim tekačem Florioiujem. Bronasto kolajno pa je dobil Slavko Kuzmanovič.
„KONEC DOBER, VSE DOBRO?"
Ob proglasitvi balkanskega prvaka Stevana Vuloviča so zaigrali tudi tako pričakovano jugoslovansko himno. Zmaga v teku na 10000 m je vselej krona balkanskega krosa. Zato je bilo tudi veselje našega zastopstva temveč je.
Jugoslovanski tekači so dosegli v skupnem seštevku medalj 2. mesto za Romuni, osvojili so 2 zlati, 3 srebrne in 2 bronasti kolajni.
„Konec dober, vse dobro" to je veljalo za dosežke na XX. balkanskem krosu. Vendar pa bo treba za boljše dosežke v naši atletiki storiti mnogo več kot je bilo storjenega doslej, da bomo lahko s ponosom zastopali barve Jugoslavije na mednarodnih tekmovanjih. R. ŽEVART
Rudarju
Domači navijači so nekoliko razočarani zapuščali igrišče ob jezeru, saj so pričakovali gladko zmago Rudarja, glede na to, da so Velenjčani že v jesenskem delu tekmovanja odnesli točko z Raven.
V Velenju za pokal »Savaria«
V mesecu mladosti bo 17. in 18. maja v Velenju tradicionalno mednarodno tekmovanje v nogometu. Sodelovale bodo nogometne reprezentance iz avstrijske Štajerske (Gradec), Gradiščanske (Eisenstad), Železne Zupanije (Szombatheliy). ter Slovenije. Prireditelj nogometnega tekmovanja je slovenska nogometna zveza, pokrovitelj pa rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje.
Lani je bilo tekmovanje na Madžarskem, v Železni Zupaniji. Postalo naj bi tradicionalno, kar pomeni, da bo vsake štiri leta v Velenju.
# Visoka zmaga Slovenj Gradca
Slovenj Gradčani so z visoko zmago proti Tržiču 31:15 (15:6) prevzeli vodstvo na lestvici slovenske rokometne lige. Izkušnejši domačini so z hitro igro povsem nadigrali goste. Največ golov so dosegli: Pogorevčnik in Petušek 6, Ocepek 5 ter Beliš 4.
le točka
Zaradi debele snežne odeje so bile razmere za igro zelo težke, zato ni čudno, da v prvih minutah igralcem sploh ni uspelo spraviti žoge do enega izmed vratarjev; gosti so imeli v prvem polčasu, pa tudi v začetku drugega nekoliko več od igre, na drugi strani pa domačini niso izkoristili dosojene enajstmetrovke, saj je Krsmanovič streljal prek gola. Na presenečenje gledalcev je že v prvi minuti drugega dela Joner z lepim strelom z glavo povedel Fužinarja v vodstvo. Deset minut pred koncem pa je Martič, ki je zamenjal Smajlo-viča, izenačil.
Za Velenje, so > igrali: Matic, Oljača, Franges, Krsmanovič, Tata-lov, Softič, Šmit, Handjekovič, Popov, Topčič, Smajlovič in Filipo-vič.
Spodbuden začetek
RUMENA, ob 17.30 in 19.30
Sreda, 9. aprila: REDNI KINO VELENJE: ital-franc. film HUDlC V MOŽGANIH, ob 17.30 in 19.30 Četrtek 10. aprila: REDNI KINO VELENJE: itaL-franc. film HUDIČ V MOŽGANIH, ob 17.30 in 19.30
Petek, 11. aprila: REDNI KINO VELENJE: amer. barv. film KRALJIČINA OGRLICA, ob 17.30
Sobota, 12. aprila: REDNI KINO VELENJE: amer. barv. film KRALJIČINA OGRLICA, ob 17.30 in 19.30
Nedelja 13. aprila: REDNI KINO VELENJE: amer. barv. film KRALJIČINA OGRLICA, ob 17.30 in 19.30
Ponedeljek 14. aprila: KINO GLEDALIŠČE VELENJE: amer,-ital. film: ČRNI DAN ZA STRELCA, ob 20. uri
Sobota, 5. aprila: KINO „KA-JUH" ŠOŠTANJ, amer. krim, UBIJALEC LETA, ob 19.30
Nedejja,. 6. aprila: KINO „KA-JUH" ŠOŠTANJ: amer. barv. film SUZANA IN JEREMY, ob 17. in 19.30
Sreda, 9. aprila: KINO „KAJUH" ŠOŠTANJ: i tal barv. film LJUBIMCI IZ BENETK, ob 19.30
Četrtek, 10. aprila: KINO „KA-JUH" ŠOŠTANJ: španski film EL SANTO, ob 19.30
Nedelja, 13. aprila: KINO „KA-JUH" ŠOŠTANJ: angl. barv. film POSLEDNJI DNEVI HITLERJA, ob 17 in 19.30
Ženska rokometna ekipa Velenja
Uredništvo in uprava Velenje, Titov trg 2, p. p. 89, telefon (063) 850-087 - Redakcija Ljuban Naraks,	Velenje - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tisk Ljudska pravica, Ljubljana - Po mnenju
Stane Vovk in Rudi Zevart - Tehnični urednik Franci Mazovec - Časnik je kot štirinajstdnevnik	sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1 /72 od 8. 2. 1974) se za NAŠ CAS ne plačuje temeljni
»Šaleški rudar" izhajal do 1. januarja 1973 - Zdaj izide vsak petek - Cena je 2 dinaija - Letna	davek od prometa proizvodov, naročnina je 80 dinarjev - Za inozemstvo 150 din - Tekoči račun št. 5280-678-55263 pri SDK podr.

Ustanovili skupnost socialnega varstva
V sredo, 26. marca, je bila v Velenju ustanovna skupščina skupnosti socialnega^ varstva, ki združuje skupnosti otroškega varstva, socialnega skrbstva, stanovanjsko skupnost, skupnost inva-lidsko-pokojninskega zavarovanja in skupnost za zaposlovanje.
Za predsednika so izvolili Bojana Glavača, podpredsednico Jelko Fužir, predsednik zbora uporabnikov je Avgust Podgoršek, zbora izvajalcev pa Lija Premlč. Predsednik sedemčlanskega izvršnega odbora Je Stojan Kukavica, preostali člani pa so še: Lea Lukič, Franc Škaija, Majda Gaberšek, Milan Omladič, Boris Ferlinc in Tomo Hudoletnjak.
Novoustanovljena skupnost socialnega varstva bo sprejemala merila za financiranje in izvajanje programov vseh skupnosti povezanih v tej skupnosti, usklajevala programe in spremljala njihovo izvajanje, poleg tega bo usklajevala politiko socialnega varstva z vseh vidikov zaščite in varstva občanov. Nadalje bo določevala načela za
reševanje stanovanjskih problemov občanov, ki so deležni posebne družbene pomoči in zaščite ter gradnjo namenskih stanovanj za te občane. Skrbela bo za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih ter za delo manj zmožnih oseb pod posebnimi pogoji ter zagotavljala socialno varnost občanov v času brezposelnosti. Prav tako bo skupnost socialnega varstva občine Ve-
BODICE ZA NA ZADNJO STRAN • BODICE
•	Birokracija v skupščinskih klopeh
Zadnja seja velenjske občinske skupščine je bila tudi tokrat živahna in delovna. Delegati so pri vsaki obravnavani točki dnevnega reda imeli veliko predlogov in pripomb. Zelo prizadevni delegat Ivan Koren se je vztrajno zavzemal, da ne bi ukinili kmetijskega sklada ter da bi njegova sredstva, pravice in obveznosti prenesli v finančni načrt občinske kmetijske zemljiške skupnosti.
Njegova prizadevnost je bila tolikšna, daje zahteval pojasnilo, če je bil strokovni tajnik kmetijskega sklada resnično „uradno" obveščen o tem pred skupščino ah samo mimogrede „iz oči v oči".
Član izvršnega sveta in načelnik oddelka za gospodarstvo Ivan Kolar je z govorniškega odra razložil, da birokraciji resnično režejo krila. Zato njihov oddelek v tem primeru ni poslal uradnega dopisa iz ene sobe v sosednjo!
Tako se delegatska razmerja in prizadevanja upravnih organov, da bi bilo čimmanj birokratskih odnosov, srečujejo tudi v skupščinskih klopeh.
•	Ježkova kratica
Gost oddaje Spoznavajmo svet in domovino, ki je bila prejšnjo soboto v velenjskemu domu kulture, je bil tudi Frane Milčinski- Ježek. Potem ko je navdušil poslušalce z eno svojih satir o kraticah, je sedel v dvorano in si — najbrž podzavestno - prižgal cigareto. Budne oči (ali nosnice)hilje-terja so Ježka takoj odkrile. Nič kaj vljudno je prišel in Franeta Milčinskega nagnal iz dvorane. Pri vsem tem ni nič narobe. Brez dvoma pa lahko kdo opozorilo spregleda. Če pa je ta nepridiprav Frane Milčinski-Ježek, se ga lahko dostojno opozori. In če biljeter ne ve, daje kadilec Ježek? !
Ježek se je tudi tokrat znašel. Dejal je: „Videl sem napis kaditi prepovedano. Toda razložil sem si kot kratico, ki pomeni — kadi ti."
•	Gnila jajca in petarde
V Velenju se večkrat pripeti, da prileti na ulico gnilo jajce. Tako nam sporočajo nekateri bralci in svoje pritožbe tudi utemeljujejo.
Bilo je 7. marca letos, piše L.P., ko se je na sprehodu po Kraigherjevi ulici pogovarjal z možakarjem srednjih let. Nenadoma prileti iz Kraigherjeve 6 gnilo jajce. Zatem se je v gornjih nadstropjih zaprlo okno. Podobno seje pripetilo 25. marca okrog 21. ure na Zidanškovi ulici, pred blokom štev. 1. Tik za hrbtom našega bralca je padla na tla petarda in eksplodirala. Naš bralec navaja še druge primere — jajce, kije padlo na neko profesorico, itd.
Kaže, da Velenjčani v nočnih urah niso več varni. Morda bi bilo najbolje, da bi zavoljo tega nosili zaščitne čelade. Bolje pa bi še bilo, če bi nevarne ulice označili s posebnim svarilnim znakom.
-
m AKTUALNA NOVICA
i izobraževalna skupnost naj se čimprej poveže s krajevnimi faktorji v Šoštanju in imenuje gradbeni odbor.
Telovadnica naj bi bila zgrajena do občinskega praznika, 8. oktobra.
lenje skrbela za zagotavljanje urejenih življenjskih razmer in varnosti starejšim ljudem, s tem da bodo imeli ustrezna stanovanja, organizirane razne oblike pomoči na domu ter možnost različnih oblik rekreacije in družabnega življenja pa tudi
možnost domskega varstva. Med pomembnimi nalogami skupnosti pa bo tudi skrb za izgradnjo splošnih in posebnih socialnih zavodov in za preprečevanje negativnih socialnih pojavov kot tudi za resocializacijo družbeno neprilagojenih oseb.
i JUTRI DOPOLDNE V SREDIŠČU ŠALEŠKE DOLINE SLOVESEN SPREJEM__
Štafete mladosti
Štafeta mladosti s pozdravi tovarišu Titu za 83. rojstni dan se bo jutri ustavila v Velenju. Ob 10.35 jo bodo mladi iz Velenja sprejeli od mladih iz celjske občine. Nato jo bodo ponesli na Titov trg, kjer bo ob. 10.50 pred kulturnim domom kratek kulturni program, ki ga bodo pripravili dijaki velenjske gimnazije. Pred tem bodo pred kulturni dom prispele tudi lokalne štafete.
Na slovesnosti ob sprejemu štafete pred kulturnim domom bo spregovoril predsednik konference mladih delavcev pri občinski konferenci ZSMS Velenje Tomo Jutčec, dijak rudarskega šolskega centra Marjan Domajnko pa bo prebral v imenu vseh mladih in drugih občanov čestitko za tovariša Tita.
Mladi bodo ob 11.05 ponesli štafetno palico proti TGO Go-
renje, nekaj minut pred pol dvanajsto pa bo štafeta prispela na novi jašek v Prelogah. Od tam bo nadaljevala pot skozi Druž-mirje v Šoštanj, ob 11.30 bodo v Šoštanju sprejeli tudi lokalne štafete, mladi šolarji pa bodo ob tem pripravili kratek priložnostni program. Ob 12. uri bodo nosilci iz Šaleške doline predali štafetno palico pri šoli Karla Destovnika-Kajuha mladim iz Koroške.
9 SKUPŠČINA OBČINE VELENJE SOGLAŠA_
Določena prispevna stopnja
V velenjski občini so že določili prispevne stopnje za financiranje skupne porabe v letu 1975. Prispevne stopnje so naslednje: zveza skupnosti otroškega varstva 2,37, občinska skupnost otroškega varstva 0,41, občinska izobraževalna skupnost — skupna stopnja 5,51 (od tega za občinsko 4,77 in za solidarnost 0,74), kulturne skupnosti 0,54 (občinska 0,42, republiška 0,12), telesno-kulturne skupnosti 0,38 (občinska 0,306, republiška 0,074), zdravstvena skupnost Slovenije in občinska zdravstvena skupnost 8,01 skupnost socialnega skrbstva 0,58 in skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS 11,80. Skupaj znašajo vse prispevne stopnje 29,60.
K določitvi prispevnih stopenj za skupno porabo v letošnjem letu je dala soglasje tudi občinska skupščina Velenje na nedavnem zasedanju. ■
•	RAZREŠILI PODPREDSEDNIKA
Predsednik velenjskega izvršnega sveta Franjo Kljun je predlagal, da razrešijo Rudija Hudo-vemika dolžnosti podpredsednika in člana izvršnega sveta. Njegov predlog je na zadnji seji potrdila občinska skupščina Velenje.
Rudija Hudovernika so razrešili podpredsedniške funkcije zaradi imenovanja za direktorja Zavoda za urbanizem Velenje.
•	UKINJENI OBČINSKI SKLADI
Na zadnji skupni seji zborov občinske skupščine Velenje so ukinili nekatere občinske sklade, sredstva, pravice in obveznosti pa povečini prenesli v samoupravne interesne skupnosti.
Ukinjeni so sklad za zadeve borcev, kmetijski sklad, gasilski sklad, cestni sklad, sklad za komunalno dejavnost, sklad za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč, sklad za negospodarske investicije iz sredstev krajev-
nega samoprispevka in sredstev delovnih organizacij.
Ko bodo prenehali občinski skladi, bodo razrešeni tudi člani upravnih odborov in strokovni tajniki..
•	SODIŠČE ZDRUŽENEGA DELA
Sodišč? združenega dela s sedežem v Celju je ustanovljeno za območje občin Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju v Šmarje pri Jelšah, Velenje in Žalec. Kot so sklenile omenjene občinske skupščine (nekatere to še niso storile), bo to sodišče združenega dela imelo 30 mest sodnikov. Od teh pa imata predsednik in en sodnik lastnost delavca v združenem delu v sodišču.
Občinska skupščina Velenje je na zadnji seji iz velenjske občine imenovala za sodnike sodišča združenega dela Albina Amona, Eda Centriha, Hildo Dovšakovo, Kristijana Hrastela, Slavka Korošca in Rudija Paho-leta.
Predsednik sodišča združenega dela v Celju bo Jože Cer-jak, dipl. pravnik, ki je bil doslej sodnik občinskega sodišča v Žalcu.
#	VELENJČAN0M SPODRSNILO
Na sobotni oddaji Spoznavajmo svet in domovino, ki je bila v velenjskem domu kulture, sta se pomerili mladinski ekipi iz Radovljice in Velenja. Srečanje je bilo tokrat odločilno.
V zaključni del tekmovanja so prišli mladi tekmovalci iz Radovljice. Zbrali so točko več pri dodatnih vprašanjih.
Velenjčani so do konca tekmovanja vodili. Najprej s 3:1, nato s 5:4, na koncu pa so gostje izenačili na 11:11. Žirija se je odločila za dodatna težja vprašanja. Šele na četrto vprašanje so Radoveljčani pravilno odgovorili in si zagotovili zmago. Kljub sobotnemu spodrsljaju pa še vedno obstaja možnost, da Velenjčani zasedejo tretje mesto in si priborijo nagrado 5 tisoč dinarjev. Tretje mesto jim bo pripadlo v primeru, če bodo imeli boljši seštevek točk kot poražena ekipa v srečanju tned Škofjo Loko in Mozirjem. J. M.
-
Pomlad v svoji nelepi obliki. Samo kratek sprehod po Velenju in motivov za slikanje je kar preveč. Prejšnji teden smo izbrali najzanimivejše. No, prepričani smo, da bomo našli še hujše. Pa vendarle so bili tudi spodnji vredni objave. Ali ne? Gornji posnetek smo napravili ob robu pomožnega nogometnega igrišča. Zaboj, drog, in druge smeti Nogometaši prav gotovo niso privlekli te navlake na igrišče, kjer brcajo žogo. Verjetno bo treba iskati krivce med tistimi, ki le od časa do časa zaidejo na igrišče, ali pa med tovornjaki, ki kot za stavo trosijo smeti po cesti proti jezeru in naprej do Škal.

jjl
~, p, *
fifl
t ftr .......^^
Tudi „škoda" na sliki (posnetek smo napravili pri bloku za staro Namo) je preživela koledarsko zimo. Lastniku je verjetno to bil prvi in edini avtomobil, zato se nikakor ne more ločiti od nje. Mogoče se pa motimo? Poleg tega bi bilo tudi zanimivo zvedeti, kdo bo zravnal kupe zemlje.
Ob Kidričevi cesti je pritegnil naše oko tudi balkon z razstavljenim perilom. Ko smo se povzpeli na vrh bloka, smo lahko opazili, da nekateri sušijo perilo na terasi. Morda zato, da ne bi krasilo balkonov.
V centru Velenja, na Šaleški cesti, stoji blok, v katerem imajo številne trgovine svoje poslovne prostore. Mnogi ljudje hodijo mimo, si ogledujejo izložbe in nakupujejo ali pa se samo sprehajajo. Otrok v vozičku in mati, ki ga pelje, fant, ki si ogleduje srajce v izložbi Varteksa ali tovariš, ki stopa v Ljubljansko banko (nad tema poslovnima prostoroma je najhuje), so ogroženi Omet odpada. Za začetek bi bilo potrebno vsaj opozorilo. S popravili pa odgovorni tudi ne bi smeli odlašati, saj okvarjeni omet ne ogroža le ljudi, ampak kvari še podobo Velenja.