Navidezni blišč
Šišensko gospodarstvo je v letošnjem pr-vem polletju doseglo ugodne poslovne rezul-tate, vendar so se pojavile tudi nekatere te-žave, ki lahko resno vplivajo na nadaljnjo rast šišenskega gospodarstva. Predvsem tu mislimo na zmanjšanje razkoraka med izvo-zom in uvozom, saj le-ta vse bolj dohiteva iz--voz in se kaj lahko zgodi, da bo ob koncu leta po desetih letih uvoz spet večji kot izvoz. Pa tudi sicer so rezultati zunanjetrgovinske menjave nezadovoljivi, saj so izvozniki letni plan izpolnili le 41,5 %, uvozniki pa 45,1 %. Še vedno so občutna neskladja v regionalni strukturi zunanjetrgovinske menjave, čeprav se veča uvoz iz socialističnih dežel, ki je že dosegel 12 % celotne vrednosti uvoza.
To je nekaj bistvenih ugotovitev o pollet-nih gospodarskih gibanjih. Za čimbolj realno sliko naj navedemo še nekaj gospodarskih kazalcev (vsi veljajo za prvo polletje 1977): celotni prihodek 5.095 milijonov dinarjev, raz-položljiva sredstva za investicije 420 milijo-nov, povprečni osebni dohodek 4.788 dinarjev, povečanje zaposlenosti za 1,6 %, 8,3 milijona dinarjev izgub, 492 milijonov dinarjev nepla-čane realizacije.
Seveda se da iz teh podatkov marsikaj raz-brati. Morda je še najbolj  razveseljivo dej-
stvo, da so razpoložljiva sredstva za investi-cije spet začela rasti, kar je ob zaskrbljenosti ob začetku leta dober znak za hitrejšo gospo-darsko rast. Povečanje celotnega prihodka za skoraj tretjino in ob tem nizka rast zapo-slenosti zgovorno kažeta, da smo te ugodne rezultate dosegli tudi s povečano produktiv-nostjo in ne le z zviševanjem cen.
Tudi realni osebni dohodki so se povečali za nekaj odstotkov, številka za povprečni o-sebni dohodek pa kar lepo odskakuje od slo-venskega povprečja.
Nekaj več pozornosti zaslužijo seveda zu-nanjetrgovinski rezultati. Številke dovolj zgo-vorno ilustrirajo nastalo situacijo, vendar pa lahko le upamo (gospodarstveniki so povsem prepričani v to!), da se bo ponovila slika iz prejšnjih let in bodo zunanjetrgovinski rezul-tati v naslednjih mesecih precej bolj ugodni. Tudi številne že sklenjene pogodbe o izvozu pričajo o tem. Ne smemo pa zanemariti tudi dejstva, da so obstoječi predpisi v prvem pol-letjii podjetjem, ki so z izvozom ustvarila de-vize, narekovali, da le-te tudi porabijo za u-voz, saj bi jim sicer ustrezni organi devizne kvote za uvoz reprodukcijskega materiala precej zmanjšali. No, predpisi so spremenje-ni in take nuje ne bo več!
Bojan Grom