'.. . - v /
V	"v-rc-p
• >
M /
/ / ^^ >
/—-	....	. V---
■ {	- .. ...	- V
/ : ■ % ttr ; ■ ,
V. iMCi^ /
/ , —j /
KOPER, PETEK 30. MARCA 1956
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
LETO V., ŠTEV. 14
izhaja vsak petek. Posamezna št. 10 din. Prilogo -Uradni vestnik okraja Koper« prejemajo aaročniki brezplačno. Celoletna naročnina 500. polletna 250, četrtletna pa 130 din. Za inozemstvo letno 1000 din ali 3 ir. pol dolarja. Tek. rač. pri Kom. banki v Kopru 65-KBI-Z-181.
Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Ivan Re.".ko. Izdaja časopisno založniško podjetje »Slovenski Jadran« v Kopru. Uredništvo in uprava v Kopru, Santor.ieva ulica 2G teleion štev. 170. Tiska tiskarna »Jadran« v Kopru. Rokopisov ne vračamo.
Tudi v Divači, Ilirski Bistrici in Postojni so izvolili odbore
Sn ^^ «JU---®_____—----^
Hi*®
V	treh občinah — Divači. Ilirski Bistrici in Postojni, jc bilo v nedeljo. ko so bile volitve v osnovne organizacije Socialistične zveze, zelo živahno. Ob dobrem razpoloženju, čeprav v kislem vremenu, so volivci prihajali že v zgodnjih jutranjih urah na volišča in oddajali svoj °las za najboljše člane SZDL, ki bodo v prihodnje vodili vaško ali terensko organizacijo.
V	divaški občini so bile dobre priprave. Na dvajsetih občnih zborih so člani dobro pretresli vse kandidatne liste, saj so hoteli v odbore res same take ljudi, ki bodo znali uveljaviti organizacijo. Divaška občina ima 3730 volivcev, od teh pa je članov SZDL 2733. V zadnjem mesecu ;e je vključilo 393 novih članov. Zena je v organizaciji 1339, mladincev pa 309.
V	skoraj vseh vaseh s'o odprli volišča že ob šestih zjutraj. Na Va-rejah so do pol sedmih že zaključili z volitvami, do sedmih pa tudi v Gabrčah. Do pol osmih so volili v Lažah in na Barki, do osmih v Brežcu pri Divači, na Misličah in na Vatovljah, do pol devetih v Dolenji vasi, v Senadolah, v Dolnjih Ležečah, v Gradišču pri Divači, v Kačičah, Fabljah, Škofijah, Vranskem Britofu, Gornjih Vremah itd. Končni rezultat udeležbe za vso občino: 90,09%!
V	občini je bil pravi praznik in so mniogokje organizirali jutranje tudi samo s harmoniko. Skupaj so budnice z godbo na pihala ali pa v divaški občini izvolili 125 odbornikov (30 žiena) in 90 delegatov za občinsko konferenco (od teh 11 žena).
V	občind Ilirska Bistrica je bilo prav tako zelo živo. Dobra priprava. zlasti pa urejena evidenca članstva, je omogočala, da je volilo precej več članov SZDL kot na zadnjih volitvah. Do opoldne so skoraj povsod zaključili z volitvami.
Posebno dobro s'o volitve pripravili tudi v postojnski občini. Tako so se pri tiem izkazali celo kraji, kjer doslej organizacije SZDL skoraj ni bilo. Tako so imeli posebno lepo urejena volišča v Gorenjem pri Bokovju in na Velikem Ubelj-skem,
Na mnogih voliščih so zaključili delo ob 100 odstotni udeležbi že pred o;mo uro zjutraj. V samem mes'ju Postojni je bilo kar osem volišč. Prav v zadnjem hipu» se je Včlanilo še 454 članov in je v mestu bilo vpisanih skupaj 2.471 članov. Volilo jih je 2382. vendar pa jih je bilo največ opravičeno od-
Francoski generalni konzul na obisku v Kopru
Prejšnji teden je prispel y Koper na vljudnostni obisk francoski generalni konzul v Zagrebu g. Honrv BoMe. Sprejel ga je podpredsednik OLO Koper Franc Klobučar. ki se je z gostom zadržal nekaj časa v prisrčnem razgovoru. Pred odhodom iz Kopra jc generalni konzul izjavil, da je želel spoznati kraje, ki spadajo v njegovo delovno področje. G. Bolle j.e obiskal tudi Piran in rekel, dn je zelo navdušen nad lepotami slovenske obale.
lili

šotnih. Vseh volivcev ima Postojna okrog 2,700. tako da jih je v SZDL včlanjeno nad 91 odstotkov.
Postojnčani s'o v Mestni odbor SZDL izvolili 15 članov. Izbrali so najboljše in najbolj delavne člane: med njimi so Jože Kos. .Jernej Ce-hovin, Franc Habe. Anton Koršič, Slavko Pavlovič, Alojz Kain, Maks Maver. Ladi Paternost. Jože Aren, Janko Prinčič, Miran Fajdiga, Pep-ca Milharčič, Jože Antončič. Miha Mahnič in Štefan Bratina.
Tudi po vaseh postojnske občine
Minuli teden so po mnogih podjetjih in tovarnah tudi v našem o-■kraju voliii delavske sveie. Med drugimi sta jih izvolila tudi kolektiva lesnega industrijskega podjetja (LIP) v Postojni in Mizarsko podjetje v Senožečah, ki izdeluje ohišja za radioparate podjetja za elek-trozveze »Telekomunikacije« iz Ljubljenje. Izdeluje pa tudi različno pohištvo za podjetje »Lesnina Ljubljana!« in opravlja razna popravila in druga mizarska dela za lokalne potrebe v kraju in občini.
V zadnjem letu je Mizarsko podjetje v Senožečah zelo napredovalo. Po izmenjavi vodstva se je izboljšala kakovost dela, utrdila delovna disciplina, z reorganizacijo proizvodnje pa s'o dosegli tudi večji delovni učinek. Podjetje ima zdaj 80 delavcev, po dokončni reorganizaciji in izpopolnitvi strojnega parka pa jih bo 120. Poslovanje je bilo primerno in je podjetje lansko leto imelo 1,300.000 dinarjev dobička.
Slavnosti sta se udeležila tudi predsednik občine Divača Janko Valenfinčič in tajnik Polde Rener, zastopani pa so^ biLi tudi predstavniki krajevnih množičnih organi-zaicij. Po poročilih direktorja in predsednika dosedanjega delavskega sveta, je branim delavcem' izrekel priznanje Janko Valen'.inčič in jim pozval, naj tudi vnaprej tako zavestno opravljajo svojo državljansko dolžnost. Po razrešitvi dosedanjega delavskega sveta so bile volitve in so v nove organe delavske-s>u samoupravljanja v podjetju izvolili res najboljše iz svoje srede.
so povečini že dopoldne zaključili z volitvami. V Pred jami so volili 100 odstotno že do osme ure zjutraj, podobno pa tudi na Razdrtem, kjer s'o med prvimi volili mladinci, ki odhajajo na odsluženje vojaškega roka, dalje v Bukovju, na državnem posestvu v Prestranku in drugod. Povsod se je priclasilo tudi po nekaj novih članov, da se je izpopolnila tudi evidenca. Po podatkih občinskega odbora SZDL v Postojni je bila volilna udeležba skoraj 99°;>.
Naslednje jutro pa so vsi s harmonikarjem na čelu odšli na krajevno volišče in oddali svoje glasove za kandidate krajevnega odbora Socialistične zveze.
Dejavnost delavstva v Mizarskem podjetju v Senožečah daje vsemu okolišu močan pečat politične aktivnosti ne sled" na gospodarsko korist, ki jo ima kraj in občina od podje.ja.	Ter

■	vri'S*	.
■C«
% ' m	..., -ii^vi.: '
■■ ■■^i^m--'.	r"' Si;.:- H^ -v.av:
,, i^m^''».:;:}-''	■':r š.' . ■ ¡•s-;:?»;. V:-Sši:.:• i;>3r;.	: .
\ *	' ' ■
X	mm;:. ^ ' ... V-iS-ivl^i
■■ ■ vi:»."i:*:;»■;■	-' • ^ i,. ■ - v 'i?: si
M"	, ~
»Gospodarski pomen mladinskih delovnih akcij jc bil v tem, da je mladina s svojim prostovoljnim delom, mladinsko pobudo in ustvarjalnim navdušenjem omogočila izpolnitev mnogih važnih in velikih gospodarskih nalog, za katere naša ljudska oblast takrat ni imela potrebnih gmotnih sredstev. Na teh delovnih akcijah se je naša mladina vzgajala v socialističnem duhu, v duhu kolektivnega dela in življenja, v duhu odstranjevanja mej med ročnim in duševnim delom in tako dvignila ročno delo na stopnje človeškega destojan;tva.tc Maršal Tito ob 10-letnici mladinskih delovnih akcij
DELO ZVEZNE LJUDSKE. SKUPŠČINE
V sredo 23. t. m. se je začelo v Beogradu redno zasedanje obeh zborov Zvezne ljudske skupščine. Dnevni red zasedanja je zelo obširen in delo Ljudske skupščine traja že teden dni. V tem času je bilo sprejetih več važnih zakonov, med katerimi so zakon o proračunih, zakon o državni upravi, zakon o zveznih organih in drugi. Razen tega je skupščina razpravljala in sprejela tudi družbeni plan za tekoče leto in zvezni proračun.
Osnovna značilnost letošnjega družbenega plana je težnja po stabilizaciji tržišča in dvigu delovno storilnosti, za kar so danes dani vsi pogoji spričo dejstva, da se je industrijska proizvodnja zadnja leta zelo povečala, Primerjava s predvojno proizvodnje nam pokaže ta ogromni skok. ki je odločno vplival tudi na strukturo našega gospodarstva v celoti.
iillilP
illill! V:-:- . iM'
■■■■■mm
&
»S&ESS»,*- r -V
'^i-i-i'«-:;.	v,	.
>J sobotnih volitev v Delavski svet Mizarskega podjetja v S pri Divači: delovno predsedstvo.
Senožečah
Družbeni plan za letošnje leto predvideva povečanje celotnega družbenega produkta za 4.3°/o. To povečanje bi morali doseči predvsem s povečanjem delovne storilnosti in izkoriščevanjem rezerv, racionalizacijo in odstranjevanjem ozkih grl v proizvodnji. Investicije bodo namreč v primeri z lanskim letom padle od 420 na 346 milijard
DARUJMO KRI
Moderna medicina je dognala, da je moč s transfuzijo krvi hitro odstraniti premnogo življenjsko nevarnost — posebno ob nesrečah s krvavitvami, porodih in raznih dru-eih boleznih. —, če imajo v bolnišnici vsak čas na razpolago potrebne količine konzervirane človeške krvi.
Po drugih okrajih naše republike so zadnja leta dobro organizirali prostovoljno krvodajalsko službo, te dni pa obiskujejo zastnopniki Glavnega in okrajnega odbora Rdečega križa tudi naše občine z namenom, da pripravijo vse za takšno akcijo zbiranja krvi v našem okraju, saj tudi naše bolnišnice redno potrebujejo ustrezne količine človeške krvi za transfuzije. Po naših občinah se ustanavljajo posebne krvodajalske komisije, ki naj seznanijo prebivalstvo s človekoljubno nujnostjo prostovoljne oddaje majhnih količin krvi, hkrati pa naj te komisije pomagajo strokovnim zdravniškim ekipam pri ostalih pripravah za o-nienfeno akcijo.
Točen razpored in potrebne podrobnosti v zvezi z delom zdravniških ekip v našem okraju bomo objavili v naši prihodnji številki, navodila pa bo sproti objavljal tudi Radio Koper. Za danes naj poudarimo le 'o, da je rok do pričetka akcije dcka*j kratek. V občinah Koper. Izola in Piran bodo zdravniške ekipe pričele z odvzemanjem krvi bržčas že 9. aprila.	—r
in ostale v glavnem nespremenjene le za gradnjo elektroenergetskih objektov, kar je nujno potrebno, če hočemo doseči, da pomanjkanje električne energije ne bo oviralo razvoja drugih panog našega gospodarstva. Ostale večje investicije pa bodo v glavnem usmerjene na dograditev nedograjenih objektov, predvsem tistih, od katerih je neposredno odvisna proizvodnja v tekočem letu.
Proizvodnja v letošnjem letu, kakor predvideva družbeni plan, naj bi bila za 10't'o večja kakor lani. To povečanje naj bi bilo v glavnem posledica povečanja delovne storilnosti, kar je tudi edini način za stabilizacijo notranjega trga in ureditev vprašanj postopnega zboljšanja življenjskega standarda mestnega prebivalstva, zlasti delavcev in uslužbencev v mestih in v industrijskih krajih
LETOS SAMO TOMOS iN CESTA
Kot predvideva načrt družbenega plana Slovenije za leto 1956, bodo letos od vseh indusrijskih objektov nadaljevali le z gradnjo tovarne motornih koles Tomos v Kopru. V republiškem zavodu za gospodarsko planiranje izjavljajo v zvezi s tem, da bo iz zveznih sredstev zagotovljeno za to tovarno 600 milijonov dinarjev. Za nadaljevanje gradnje ceste Koper — Senožeče je iz istih virov določenih 400 milijonov dir
ZAMENJAVA VALUT ŽE NA MEJI
V vseh večjih obmejnih krajih ob jugoslovansko-italijanski meji bodo letos odprli nove menjalnice valut. Ker je obmejni promet največji v koprskem okraju, bo tudi največ menjalnic odprtih na tem področju, številčno nekoliko manj pa v goriškem okraju. Menjalnice bodo na sedežih podružnic Narodne banke ali pa turističnih društev.
Sovjetski ' načrt o razorožitvi ne predvideva ukrepov na atomskem področju. Načrt je obrazložil na zasedanju razorožitvenega pododbora Združenih narodov v Londonu vodja sovjetske delegacije Gro-miko, vendar podrobnosti niso sporočili javnosti. Britanski, francoski, ameriški in kanadski predstavniki so novi sovjetski načrt takoj sporočili svojim vladam. Po zatrjevanju uradnih krogov se sovjetski načrt nanaša samo na zmanjšanje navadnega orožja ter na določitev maksimalnega števila oboroženih sil "e-lesil, medtem ko ne omenja odprave atomskega orožja. Kako bodo zahodne velesile sprejele to novo sovjetsko razorožitveno koncepcijo, je pravzaprav težko reči. Zaenkrat so jo kritizirali samo Francozi, ki pravijo, da sovjetski' načrt zaostaja za francosko-angleškim, ki predvideva razoroževanje na vseh področjih, zlasti pa še na atomskem.
Aktivno sodelovanje dežel na Bližnjem Vzhodu jc pogoj za dejansko pomiritev izraelsko-arab-skega spora, To je poudaril na zasedanju Varnostnega sveta v New Yorku jugoslovanski predstavnik dr. Jože Brilej. Na zasedanju obravnavajo ameriško resolucijo, ki predlaga, naj bi pooblastili glavnega tajnika OZN, da bi odpotoval na Bližnji vzhod, raziskal vse vzroke napetosti med Izraelom in arabskimi državami ter predložil priporočila za pomirienje v Palestini. Čeprav sodilo, da bodo ameriško resolucijo sprejeli, bo končen uspeh vendarle odvisen od tega, koliko bo resolucija sprejemljiva za neposredno zainteresirane države, predvsem za arabske. Izraelska delegacija je izjavila, da nima ničesar proti ameriški resoluciji, medtem ko arabska delegaciia še ni zavzela svojega stališča. Vendar kaže. da resoluciji v celoti ne nasprotujejo, lahko pa bi se stvar zataknila pri kaki podrobnosti.
Medtem je tajništvo OZN obvestilo italijansko zunanje ministrstvo, da bo Hammarskiceld izbral Rim za središče svoje posredovalne akcije na Bližnjem vzhodu. V Rim bo prišel prihodnji teden, če bo Varnostni svet sprejel ameriški predlog. Glavni tajnik OZN bi začel svojo misijo z obiskom v Londonu in Parizu. V Rimu bi se sestal s šefom mednarodne komisije za kontrolo premirja v Palestini generalom Burnsom, nato pa bi odpotoval v Kairo in v vsa glavna mesta držav, ki so neposredno zainteresirane na palestinskem vprašanju.
Na prvih parlamentarnih volitvah v neodvisni Tuniziji je dobila Narodna fronta, ki jo vodi Neodestur,
ogromno večino glasov. Volitev se je udeležilo 83,5 % volivcev, kar prav tako predstavlja velik uspeh za voditelja Neodesturja Habiba Burgibo, Njegovi nasprotniki, zbrani okrog bivšega generalnega tajnika Salaha Ben Jusefa, ki zahteva nadaljevanje oboroženega boja proti Franciji, so se dejansko vzdržali glasovanja. Prve parlamentarne volitve v zgodovini tuniškega naroda so potekle v popolnem redu in miru. Novi parlament se bo sestal že 8. aprila in ne izključujejo možnosti, da bo dobil Habib Burgiba mandat za sestavo nove vlade. V tuniških krogih so poudarili, da bo nova vlada takoj začela pogajanja s Francijo o podrobnostih glede ustanovitve tuniške vojske in diplomatske službe. Burgiba pa je izjavil, da bo nova vlada kmalu imenovala svoje diplomatske predstavnike v nekaterih prijateljskih, predvsem arabskih državah ter prijavila Tunizijo za sprejem v OZN.
Svečane razglasitve republike Pakistana v Karačiju so se udeležili predstavniki številnih azijskih in izvenazijskih držav, med njimi tudi Jugoslavije. Svečanost je bila 23. marca. Pakistan, ki ima okrog 80 milijonov prebivalcev, je prva islamska republika na svetu, ki bo ostala v okviru britanskega Com-mon\vealt'na (Skupnosti narodov). Ustavodajna skupščina bo odslej zasedala kot parlament do splošnih volitev, ki bodo v enem letu.
Na svečanostih je med drugim govoril tudi vodja sovjetske dele-
gacijo podpredsednik sovjetske vlade Mikojan. Predlagal je, naj bi svojetsko- pakistanski odnosi temeljili na petih načelih mirnega sožitja in ne na vojaških paktih,
Francoski proračunski primanjkljaj v znesku 100 milijard frankov bodo skušali kriti z uvedbo dopolnilnih davkov v znesku 110 milijard frankov in z zmanjšanjem administrativnih stroškov v znesku 150 milijard frankov. Primanjkljaj je nastal zaradi povečanja vojaških stroškov v Alžiru in zaradi vladnih obveznosti do nedavno sprejetih gospodarskih in socialnih ukrepov.
Grčija se ne more pomiriti z izgonom Makariosa. Ob Dnevu neodvisnosti so bile v Grčiji ponovne demonstracije proti izgonu ciprskega nadškofa Makariosa. Večina proslav je minila v znamenju manifestacij za Ciper, Policija v Atenah jc- poskrbela za stroge ukrepe, da bi preprečila demonstracije. Okoli veleposlaništev Velike Britanije, ZDA in Turčije so znova postavili bodečo žico, močni policijski oddelki pa so varovali postopja. Kljub močnim varnostnim ukrepom so študentje manifestirali po ulicah glavnega grškega mesta, nosili državne zastave ter zahtevali dobavo orožja organizaciji EOIv, ki se bori za priključitev Cipra h Grčiji.
Francosko-zahodnoncmška pogajanja o Posarju ugodno napredujejo. Vsaj ta teden so bili predstavniki obeh delegacij, ki zasedata v Bonnu, precej optimistično razpoloženi, V zadnjih dveh mesecih so se Francozi in Nemci že štirikrat usedli za zeleno mizo, vendar jim ni uspelo doseči kakršnega koli napredka. Glavni spor so vprašanja gospodarskih koristi v izredno bogatih premogovnih bazenih, rudnikih železa in industrijskih področjih Posarja,
Nehru: »Pazile vendar, pri nas so krave svete!«
ŠKEDENJCI IN SVETOIVAN-CANI ZAHTEVAJO SLOVENSKA IMENA SVOJIH ULIC IN TRGOV. V zadnjih dneh mnogo razpravljajo v raznih krajih predmestja in bližnje okolice, ki pride v poštev pri imenovanju novih ulic, o predloženem seznamu novih imen. V tem seznamu so imena oseb. o katerih sploh ljudje niso slišali, imena cvetlic, ki so brez vsakega pomena, ni pa imen znanih tržaških borcev za pravice delovnega ljudstva ali imen slovenskih pisateljev in umetnikov, brili protestno resolucijo, v kateri Na sestanku v Skednju so odo-zahtevajo konkretne spremembe predloga in spoštovanje določil londonskega memoranduma o dvo-jezičnosti.
Prosvetno društvo »Slavko Skamprle« iz Sv. Ivana pa je naslovilo na župana Bartolija dopis, v katerem zahtevajo imenovanje ulic ali trgov po zaslužnih možeh.
IZ MESEČNEGA POROČILA OBČINSKEGA HIGIENSKEGA URADA. Poročajo, da se je v mesecu februarju rodilo v tržaški občini 18-1 otrok, medtem ko je bilo 592 smrtnih primerov. Take razlike med rojstvi in smrtnimi primeri že dolgo ni bilo.
V bolniških ambulantah so v februarju opravili 7.024 pregledov, izvršili 577 obiskov na dom in po-
SPORAZUM O SOCIALNEM ZAVAROVANJU
V torek je bil v prostorih vladnega komisariata v Trstu podpisan jugoslovansko-italijanski sporazum o socialnem zavarovanju, in sicer na osnovi 54., 55. in 5G. člena vi-demskega sporazuma o malem obmejnem prometu. V imenu jugoslovanskega zveznega Zavoda za socialno zavarovanje je sporazum podpisal Todor Vujoševič, v imenu italijanske zavarovalne ustanove pa Raimonclo Gambel-Benussi. Podpisu sporazuma sla tudi prisostvovala generalni konzul FLRJ v Trstu Mitja Vošnjak ter konzul Oberlo Fabiani.
Sporazum se nanaša na številna vprašanja s področja socialnega zavarovanja in bo koristil predvsem delavcem ter njihovim družinam v obmejnih krajih, ki živijo na eni strani meje, zaposleni pa so na drugi. Veljavnost sporazuma bo nastopila, ko ga bodo podpisali še predstavniki obeh zainteresiranih ministrstev.
Zvedelo se je tudi, da že pripravljajo za ureditev odnosov med Jugoslavijo in Italijo na področju socialnega zavarovanja konvencijo. Osnutek konvencije že proučujejo strokovnjaki obeh držav.
ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR »JUGOPRESA« ZA »SLOVENSKI JADRAN«
Nujnost nove smeri v me
V minulih nekaj Jetih, posebno pa še v zadnjem času, je v mednarodnih odnošajih nastalo nekaj novih, zelo važnih elementov. Vse te novosti je treba zato realno oceniti in na podlagi te ocene začeti z uvajanjem novih prijemov v mednarodni politiki. Za tem je težila do nedavnega samo mednarodna miroljubna javnost, danes pa že tudi ne samo odgovorni državniki manjših držav, marveč tudi velikih sil začenjajo soglašati s potrebo kritične analize političnih metod iz časa hladne vojne.
Brez dvoma je, da je najpomembnejši povod za tako analizo zastarelih političnih prijemov minuli XX. kongres Komunistične partije Sovjetske zveze. In v resnici — če s kongresa KP ZSSR snamemo senzacionalistično lupino, ki so mu jo ponekod v tujini hoteli pritakniti, potem je videti, da so govori najvišjih sovjetskih partijskih in državnih voditeljev naleteli na globok odmev po vsem svetu. Ugoden odmev kongresa je lahko pojasniti predvsem s tem, ker je postalo povsem jasno, da je vse njegovo delo, s sprejetim VI. petletnim gospodarskim načrtom vred, bilo usmerjeno na mirno no-
tranjo politično in gospodarsko graditev Sovjetske zveze pod de-mokratičnej širni pogoji od dosedanjih. Taka dejanska usmeritev v Sovjetski zveži je skupaj z odločno obsodbo Stalina in njegovih metod v notranji in zunanji politiki države vsekakor v tem trenutku brez posebnega pomena za nadaljnji razvoj mednarodnih od-nošajev v duhu miroljubnih reševanj sporov, Sprejemanje politike mirnega razvoja v državi ima namreč za logično posledico, da Sovjetska zveza iskreno začenja tudi politiko dejavnega, miroljubnega sožitja v mednarodnih odnošajih.
Ce ostanemo pri mnenju, da je to orientacija k miru in ne k vojni v Sovjetski zvezi, se nam ne bo zdela prav nič drzna trditev francoskega zunanjega ministra Pi-neauja, »da bi bilo zelo nevarno trditi, da se v Moskvi ni nič spremenilo«. Izjava indijskega premiera Nehruja, »da bo nova linija in nova politika« v Sovjetski zvezi »imela daljnosežne posledice« za ohranitev miru v svetu, na odločen in nedvoumen način samo potrjuje Pineaujeve konstatacije.
Bil bi logičen rezultat takih ocen dela XX. kongresa KP ZSSR, »da
zahodne sile«, kot pravi Pineau. »s polno zaupanja stopijo v stik z diplomacijo ZSSR« zaradi zbliževanja stališč med veliko četvorico okrog kritičnih mednarodnih sporov. Taka Pineaujeva zahteva pa naravno pomeni ne samo razčlembo dosedanjih zunanjepolitičnih stališč Moskve, kot se je to že zgodilo, marveč prav tako tudi kritičen pretres utrjenih ocen na Zahodu — ocen mednarodnih od-nošajev iz časov hladne vojne, V tem pa, kot vse kaže, ležijo zdaj največje težkoče.
Je več primerov, ki dokazujejo, da v gotovih krogih na Zahodu ne kažejo ravno veliko volje, da bi pazljivo proučili in ocenili nove pojave v mednarodnem dogajanju. Nedavna konferenca Pakta za jugovzhodno Azijo je na primer sprejela sklepe, ki temeljijo na že preživeli oceni razmer in odnoša-jev v tem delu sveta. Zato ni niti malo slučajno, da so ti sklepi naleteli na doslej najkrepkejšo obsodbo v neodvisnih azijskih deželah. Britanski laburisti in francoski socialisti niso uspeli na minulem zasedanju Sveta Socialistične internacionale prodreti s svojim stališčem, da je neopravičljivo, ne iskati nove temelje za vzpostav-
ljanje bodočih odnošajev s Sovjetsko zvezo ali vsaj s tamošnjimi družbenimi in političnimi gibanji. Namesto tega je Svet Socialistične internacionale sprejel resolucijo, ki temelji na dosedanjih dogmatičnih stališčih zahodnih socialistov in zato ne računa z najnovejšimi pojavi v svetu. Zanje prav vse ostaja pri starem.
Ne bi se dalo reči. da tudi sedanji Eisenhotverjev predlog o letošnji pomoči tujini, upošteva nove elemente v mednarodnih odnošajih. Posamezne postavke te no-moči kažejo, kot da smo še vedno v obdobju hladne vojne. Se vedno ima namreč veliko prednost vojaška pomoč, medtem ko je gospodarska pomoč posameznim zaostalim in drugim državam povečana za vsega 100 milijonov dolarjev glede na lansko leto
Tolaži pa nas, da se nova gledanja kljub vsemu uveljavljajo celo tam, kjer bi to še pred kratkim težko pričakovali. Vesti o doseženem sporazumu o ustanovitvi Mednarodne agencije za miroljubno uporabo atomske energije kažejo, da so prav na tem, brez dvoma najtežjem poprišču napravljeni prvi koraki k ustvarjanju medse-boinega zaupanja med velikimi silami, To pa je spet s svoje strani nesumljiv dokaz, da je treba začeti z realnejšim ocenjevanjem sedanjega mednarodnega položaja, če naj bodo doseženi vsaj začetni uspehi pri reševanju svetovnih problemov.
slali 65 ljudi v bolnišnico. Šolski zdravniki so pregledali 200 učilnic in 1970 učencev osnovnih šol ter 72 učilnic in 1455 dijakov srednjih šol.
V	splošnem je bilo zdravstveno stanje v tržaški občini v februarju še kar zadovoljivo. Zabeležili so 253 primerov epidemične influence.
*
SKUPŠČINA POMORŠČAKOV. Aktivni in upokojeni pomorščaki v Trstu so imeli skupščino, na kateri so obravnavali kot glavno temo vprašanje socialnega zavarovanja Poročal je predsednik
tržaškega odseka INCA.
*
LEPO USPEL GLASBENI VEČER DRUŠTVA SLOVENSKIH SREDNJEŠOLCEV. V Gregorčičevi dvorani je imelo v soboto DSS svoj drugi glasbeni večer. Priredili so ga dijaki, ki se razen študija ukvarjajo tudi s glasbo. Slišali smo pianiste, harmonikaše, violiniste. Številno občinstvo je nagradilo mlade glasbenike z navdušenim ploskanjem. Dijaki so obljubili, da nameravajo prirediti še
mnogo takih večerov.
*
TRETJI KONGRES ZVEZE PARTIZANOV. V dvorani Ljudskega doma je bil v nedeljo dopoldne III, kongres zveze partizanov in bivših političnih prega-rijancev. Sklenili so, da se združijo z zvezo italijanskih partizanov oziroma zvezo bivših antifašistič-nih političnih pregartjancev. Kongres je izvolil nov izvršni odbor zveze in petčlansko delegacijo, ki se bo udeležila kongresa zveze italijanskih partizanov v Milanu. *
INTERVENCIJA TR2ASKE TRGOVINSKE ZBORNICE. Predstavniki tržaške zbornice so ponovno obrazložili svoje zahteve glede železniških zvez, predstavnikom železniške uprave v Rimu. Sestavili so tudi posebno komisijo, ki bo v kratkem posredovala glede davčnih vprašanj, zunanje trgovine in zakona o .eni petini naročil«. Predsednik zbornice v Rimu pa je imel več sestankov glede okrepitve tržaškega pomorstva. Zavzemal se je tudi za dodelitev ladij »San Marco* in »San Giorgio«.
m^mmm
NIKOSIA. Britanski guverner Harding je objavil, da bodo znašali izdatki za '.vzdrževanje reda« na Cipru letos 2.25 milijona funtov. Prispevek Velike Britanije bo znašal v ta namen 750.000 funtov. Ostalo bo moralo potemtakem poravnati ciprsko prebivalstvo.
WASHINGTON. Ameriška uprava za mednarodno sodelovanje je objavila, da bo ameriška vlada zagotovila Turčiji za milijon dolarjev živil, da bi tako ublažila .posledice nedavnih velikih elementarnih nezgod.
BONN. Francosko-zahodnonemška pogajanja o Posarju se nadaljujejo. Francosko delegacijo vodi državni tajnik v zunanjem ministrstvu Maurice Faure. zahod-nonemško pa državni tajnik Walter Hallsteln. Delegaciji sta raz-" pravljali o omrežju prekopov ob Mozelli in o francoski eksploata-ciji premogovnika v Warntu.
WASHINGTON. Sovjetski veleposlanik v Washingtonu Zarubin je bil pri podsekretarju za zunanje zadeve Murphyju in se z njim razgovarjal o povračilu preostalih ladij, ki so jih ZDA posodile SZ med drugo svetovno vojno. SZ je predlagala, da bi vprašanje ladij, ki jih jc dobila od ZDA na temelju zakona o posojilu in najemu, uredili tako, da bi kupila 31 ladij, 28 ladij, ki so ne-sposbbne za plovbo, pa potopila. SZ je leta 1953 privolila v to, da vrne lfiG ladij. Do zdaj jih je vrnila že 127,
NEW DELHI. Tajnik Zveznega izvršnega sveta Veljko Zekovič je iz Karačija prispel v New Delhi.
V	Indiji bo ostal nekaj dni na zasebnem obisku. Na delhijskem letališču ga je sprejel jugoslovanski veleposlanik Bogdan Crno-brnja.
Promet trgovine na drobno v koprskem okraju je lani znašal 6 milijard 551 milijonov 900 tisoč dinarjev. Od tega je odpadlo na:
postojnsko področje okrog 35%, sežansko področje 16.3%, koprsko področje 48.7%.
Po prometu trgovine na drobno je torej od bivših treh okrajev, ki juh tu navajamo kot področja novega okraja, najmočnejše zastopano koprsko področje. To se seveda odraža tudi v številu, s katerim je posamezno področje udeleženo na skupnem številu trgovskih poslovalnic in zaposlenega osebja, Od skupnih 423 poslovalnic in prodajaln odpade na:
postojnsko področje 124 ali 30,3%, sežansko področje 83 ali 19.7%, koprsko področje 216 ali 51%.
Od vseh 850 v trgovini zaposlenih oseb pa odpade na postojnsko področje 257 ali 30,3%, na sežansko 144 ali 17% in na koprsko 449 ali 52,7%,K temu številu v trgovini na drobno zaposlenih oseb je treba prišteti še 86 vajencev in to na postojnskem 40, na sežanskem 12 in 34 na koprskem področju.
Kot značilnost v lanskem letu moramo omeniti razliko med naraščanjem prometa po nabavni in prodajni ceni. Tako je po nabavni ceni promet narastel v primerjavi z letom 1954 za 39,2% po prodajni ceni pa le za 38,5%, Ta ugotovitev pomeni, da so se znižali stroški trgovine na drobno. Medtem ko so leta 1954 zaračunavali še 7,29% so zaračunavali lani le 6,83%. Stroški so se torej zmanjšali za 0,46%. Pri skupnem blagovnem prometu v znesku nad 6,5 milijard dinarjev je to občuten prihranek za potrošnike.
Podobni so bili odnosi med posameznimi področji tudi v trgovini na debelo. V prvih devetih mesecih lani je ta dosegla 8 milijard 855 milijonov 600 tisoč dinarjev prometa, od katerega so ustvarili: na postojnskem področju 25.4%, na sežanskem 18.1% in na koprskem 56.5%.
Tudi trgovina na debelo je lani poslovala z manjšimi stroški. Ugotovljeno je, da so podjetja, kot »Slavica«, Koper, »Preskrba«, Sežana, »Ilirija«, Ilirska Bistrica, »Nanos«, Prestranek, »Kovinar«, Pivka, in »Prerad«, Portorož, ki preskrbujejo samo domači trg, zni- . Žale stroške poslovanja od povprečno 4.18% v letu 1954 na 3,85% v lanskem letu. To je za 0.33% manj.
Normalno je, da se s prometom večajo tudi zaloge, posebno še, če hoče trgovina povečati izbiro blaga, ki jo nudi kupcu. Podatki kažejo, da se je promet po prodajni ceni povečal v preteklem letu za 38.5%, zaloge pa le za 21.6%. Vzrok temu je verjetno kreditna politika, ki v odnosu do trgovine morda ni dovolj elastična in jo sili. da ostane v skromnih okvirih ter iz objektivnih razlogov ne more ugoditi vse večjim zahtevam odjemalcev. Potrebno bi bilo, da s pri-
šolstva
Na posvetovanju učiteljev strokovnih šol koprskega okraja, ki je bilo na pobudo Sveta za šolstvo OLO Koper 23. t. m. v Kopru so razpravljali o vprašanju šolanja strokovnega kadra za našo industrijo in obrt. V okraju deluje 6 strokovnih šol, 4 vajeniške (Postojna, Ilirska Bistrica, Sežana, Izola), in dve šiviljski (Koper, Ilirska Bistrica), kljub temu pa še vedno ni vključenih v obvezno strokovno šolanje, brez katerega Ki možno prejeti naziv kvalificiranega delavca, približno 450 vajencev. Na posvetovanju so izrazili mišljenje, da je najboljša rešitev tega perečega vprašanja v preureditvi bivšega samostana Sv. Klare v Kopru v vajeniški dom in v šolo učencev v industriji in obrti. Na ta način bi omogočili vajencem iz oddaljenih področij, da se v domu, kjer bi stanovali strokovno pripravijo za tiste poklice, po katerih čutimo danes veliko pomanjkanje.
mernimi krediti omogočimo trgovini povečanje njenih zalog, ne le po količini, temveč tudi po izbiri. To bo moralo priti predvsem do izraza letos, ko pričakujemo povečanje proizvodnje predmetov široke potrošnje, kajti v nasprotnem primeru se nam lahko zgodi, da bodo zaloge za krajši ali daljši čas obležale v skladiščih tovarn.
V koprskem okraju je že 30 potrošniških svetov In to v občinah Postojna, Ilirska Bistrica, Izola in Koper. V ostalih občinah pa jih bodo izvolili oziroma se bodo konstituirali v najkrajšem času. Za ustanavljanje potrošniških svetov je dala mnogo pobude Okrajna trgovinska zbornica, ki bo letos razširila svojo usmerjenost in svetovalno dejavnost tudi na že obstoječe organe družbenega upravljanja v podjetjih samih. Naloga Trgovinske zbornice v prihodnje pa bo tudi pomagati uveljavljati načela delavskega samoupravljanja v trgovinskih gospodarskih organizacijah tam, kjer ta načela doslej iz objektivnih ali subjektivnih vzrokov še niso mogla priti do prave veljave.
fr
praviceno navijanje cen
najnujnejšim sredstvom za zaščito rastlin
Od 1, do S. aprila bodo po vsej državi slovesna praznovanja desete oblctnice mladinskih delovnih akcij. Praznovanja sc pridružujejo tudi mladinci in odrasli našega okraja, ki so sodelovali v mnogih delovnih akcijah. Na sliki ena od največjih akcij: predor na Mladinski progi.
Na zadnji seji Sveta za delo in delovna razmerja koprskega okraja so ugotovili, da smo lani v našem okraju porabili 65 in pol milijona dinarjev za izboljšanje hi-giensko-tehnične zaščite v podjetjih. To pomeni, da je bilo porabljenega povprečno na zaposlenega delavca skoraj 8 tisoč dinarjev. Razne komisije inšpekcije dela so pregledale 625 delovnih prostorov in delo 8.500 delavcev ter pri tem ugotovile 6.555 pomanjkljivosti, predvsem v delovnih prostorih, ki ne odgovarjajo higiensko-teh-ničnim predpisom. Svet za delo in delovna razmerja je tudi ugotovil, da so za delo nezdravi prostori, predvsem pa pomanjkanje zaščitnih sredstev v glavnem vzrok velikemu številu obolenj in obratnih nezgod. Lani so zabeležili v koprskem okraju 41.093 izgubljenih delovnih dni, kar znaša skoraj pol milijarde dinarjev izgube na narodnem dohodku. Kako pereče je vprašanje nezgod zaradi pomanjkljivih zaščitnih sredstev dokazuje dejstvo, da je v koprskem okraju še vedno najvišji odstotek nesreč v Sloveniji.
Največji problem pa povzročajo neurejene električne napeljave, ki predstavljajo resno nevarnost za
V PIVŠKI OBČINI BO POTREBNO POVEČATI
ZDRAVSTVENE USTANOVE
Zdravstveno službo za prebivalstvo pivške občine opravljajo zdravniška ambulanta in lekarna v Pivki, pomožna ambulanta v Ivošani in dva babi.ška okoliša s sedežem v Pivki in Dolanah. Razen teh deluje na tem področju, ki šteje 8.787 prebivalcev še želez-ničarska zobna ambulanta, ki se je poslužujejo tudi zavarovanci Zavoda za socialno zavarovanje in zasebniki. Občinski ljudski odbor Pivka, ki je na svoji zadnji seji v soboto, 24. marca razpravljal predvsem o problemih zdravstva na njegovem področju, je v tej zvezi ugotovil, da je kljub premajhnemu številu zdravstvenih ustanov na področju občine, zdravstvena služba zadovoljiva. Razumljivo pa je, da bi bilo njeno delo uspešnejše, če bi imeli primernejše prostore. To vprašanje je najbolj kritično za občinsko lekarno in pomožno ambulanto v Košani. Zato je ObLO Pivka sklenil, da bo že letos začel z gradnjo Zdravstvenega doma v Pivki, v Košani pa nameravajo urediti, v kolikor bodo na razpolago denarna sredstva, popolno zdravstveno ambulanto, Na ta način bi v veliki meri izboljšali zdravstvene usluge.
Ob koncu naj še omenim, da je na območju dela zdravstvene ambulante v Pivki 3,667 zavarovancev, to je 31.7 odstotkov vsega prebivalstva pivške občine. Njeno zdravniško osobje je pregledalo leta 1954 14.375 oseb, lani pa 15,489.
kolektivne nezgode delavcev. Za odpravo vseh teh pomanjkljivosti bodo morala skrbeti v prvi vrsti podjetja sama, ki bodo morala biti v prihodnje bol.je seznanjena z raznimi predpisi in ukrepi o varnosti dela v svojih podjetjih..
Okrajni Svet za delo in delovna razmerja je razpravljal tudi o zaposlitvi delavcev in o prostovoljnem zapuščanju delovnih mest, o problemu fluktuacije in o normah. Dogajajo se primeri, da nekatera podjetja, v glavnem manjša in slabo organizirana, presegajo norme tudi do 150 odstotkov. V večini so tu po sredi nerealne norme. Razen tega so izplačali za nadure blizu 200 milijonov dinarjev.
Kmetovalcem je dobro znano, da oidij, ali po domače pepel vinske trte, povzroča več škode kot pero-nospora. Zato moramo proti tej bolezni uporabljati najsodobnejša zaščitna sredstva, ki so že dokazala doma in v tujini popoln uspeh. Eno izmed teh zaščitnih sredstev je brez dvoma žvepleni prah, s katerim prašimo vinsko trto, Ima pa to slabost, da v mrazu izpod 20 stopinj Celzija ne učinkuje in oidij nemoteno uničuje vinske trte, ki so v zgodnji pomladi pognale odganj-ke. Koloidalno-žveplena zaščitna sredstva, ki jih proizvaja današnja kemijska industrija, pa niso brez moč niti ob še tako nizki temperaturi, razen tega pa se dobro mešajo med bordo.jsko in bakreno-apneno brozgo. Ti kemični pripravki uničujejo peronosporo in oidij in z njihovo uporabo prihranimo dokaj delovne sile in tudi materialne stroške, ki nastajajo s tem, ker bi morali poleg rednega škropljenja vinske trte opraviti še žvep-lanje.
Da bi vinogradnikom zmanjšali proizvodne stroške, je kemična tovarna »Zorka« v Šabcu začela izdelovati sumparol, ki ga trenutno prodajajo po ceni 100 din za kg pri nabavi večjih količin, v zavojih po 20 dkg pa po ceni 160 din za kilogram. Ker pa je povpraševanje po tem zaščitnem sredstvu preseglo proizvodne možnosti tovarne, je bil začasno dovoljen uvoz podobnega preparata iz Nemčije, ki se imenuje cosan.
Potreba po uporabi sredstev za zaščito rastlin je očitna, zato pa je popolnoma nerazumljiva razlika v ceni, ki se pojavlja v različnih krajih. Tako na primer stane kilogram cosana v Ljubljani 175 din, v Kopru pa 400 din. (Zadružno podjetje Fruktus v Kopru ga je lani prodajalo na drobno po 350 din kg,) Takšna razlika v ceni praktično otežuje njegovo uporabo v borbi z rastlinskimi boleznimi in dopušča uporabljanje takšnih prventivnih sredstev, ki ne nudijo dovoljnega
- • <. : • 1	, n i- 5
„-A	: ■	... ..

¡r ......j-v
....... <v - .. —• >* - - , , ,
v.-.-" - "•'■V.VV^'As.-s.íV.


Nosilni stebri strešne konstrukcije glavnega proizvodnega poslopja tovarne Tomos, Letos bodo dokončali tretjino del in takoj začeli s poizkusno proizvodnjo motornih koles.
Da bi omogočili gostinskemu kadru potrebno izobrazbo, je Gostinska zbornica OLO Koper začela prirejati razne tečaje. Prva dva taka tečaja sta bila doslej že v Kopru in v Piranu za pridobitev polkvalifikacije gostinskih delavcev. Piranskega tečaja, ki je trajal od 9. januarja do 10. marca, in se je zaključil z izpiti, se je udeležilo 27 žena in 2 moška, predvsem iz Pirana in Izole. Tečaj je vodil direktor novoustanovljene Gostinske vajenske šole v Piranu (šola bo začela z rednim delom predvidoma' v jeseni) tovariš Mihael Granda, predavali pa so priznani domači gostinski strokovnjaki, in sicer direktorja portoroških hotelov Julij Gušlin in Adolf Cvirn, Lojze Gale, Rajko Zupan, dr. Anton Rehar, Dušan Kavšek in drugi. Tečajniki so se seznanili s kuharstvom, kletarstvom, postrežbo, s hranoslovjem, higieno, s poslovno tehniko in pravilnim odnosom ter vedenjem do gosta, razen računovodstva in materinščine (posebej slovenske gostinske terminologije) pa so se učili še turističnega zem-ljepisja.
Trodnevni izpiti so pokazali, da so tečajniki z vso resnostjo proučili ves program dela. Dva sta izpit opravila z odličnim uspehom, in to Savo Stupar in Lojzka Do-berdrug, šest kandidatov je bilo ocenjenih prav dobro, ostali dobro, tri tovarišice pa bodo morale zaradi nezadostnega znanja v prihodnje vložiti več truda za svoj strokovni napredek in izobrazbo.
Pobuda Gostinske zbornice OLO Koper za organiziranje tečajev je hvalevredna, saj se je potreba po njih odražala v pomanjkljivostih gostinske dejavnosti. Prepričani smo, da bosta prav tako dobro uspela tudi tečaja za poslovodje in računovodje gostinskih obratov, ki ju bo zbornica priredila v prihodnjih dneh.	LoM
. Vso temeljno in podporno članarino vrne Prešernova dražba članom kolektiva in zadrug v obliki cenenih knjig. Zato pomagajte širiti napredno ljudsko knjigo in vplačajte temeljno in podporno članarino.
uspeha. Zavedati se namreč moramo, da bi z uporabo cosana (na 100 litrov vode ga rabimo le 20 do 30 dkg) lahko dosegli v vinogradništvu boljši uspeh, kot s praše-njem vinske trte z žveplenim prahom, pri tem pa bi prihranili okrog 24 milijonov dinarjev samo zaradi manjše potrošnje pri doseganju istega ali celo boljšega učinka zatiranja peronospore in oidija. Druga dobra stran uporabe koloidal-nih pripravkov pa je tudi občutna razbremenitev voznega parka, ker bi samo v bivšem koprskem okraju namesto 14 vagonov uvoženega žvepla rabili le dva vagona kemičnih preparatov,	ag
O RAZŠIRJENOSTI IN ŠKODI, KI JO POVZROČA ČEŠPLJEV KAPAR
Češpljev kapar — lecanium cor-ni — je doslej uničil okrog 80% sadovnjakov na območju I-Irpelje-Podgrad-Ilirska Bistrica. Zunanji znak okužbe sadnega drevja je v prvi vrsti sajavost, to je, da so veje in debla popolnoma prepojena s črno barvo. Tako velika okužba po češpljevem kapar ju v omenjenem področju je povzročila, da so že ogrožena nekatera druga sadna drevesa, kot so jablane, slive, hruške, breskve in celo vinska trta.
Bolezen je pa povzročila med sadjarji dokajšnje malodušje, kar se odraža predvsem v tem, da nekateri sekajo sadno drevje v zmotnem prepričanju, da ti kraji niso več prikladni za gojitev sadovnjakov. Imena nekaterih vasi, kot so Slivje ali pa Iirušica, so dovolj zgovorni dokaz, da to področje že od nekdaj slovi po kvalitetnem sadju, ki je bilo vedno eden izmed glavnih virov preživljanja tamkajšnjega prebivalstva, Ce je češpljev kapar zaradi zanemarjenja preventivnih ukrepov v prvih dnevih, ko se je pojavil, dosegel danes tako velik obseg okuževanja, ni s tem rečeno, da moramo vreči puško v koruzo ter izsekavati sadovnjake. Bolje je začeti s sistematičnim obveznim zimskim škropljenjem in podpreti akcijo kmetijskih zadrug na tem področju, ki se že dalj časa izvaja. Kmetijski strokovnjaki koprskega okraja pa nameravajo posvetiti več pozornosti okuženemu ozemlju ter proučujejo možnosti obnovitve sadovnjakov ter ustanavljanju vzornih plantažnih nasadov.
ag
Letos bomo v Jugoslaviji izdelali dvakrat več radijskih aparatov kakor leta 1955, za 60 % več gospodinjskih strojev in za 10 '/i več žarnic, V primerjavi s predvojno proizvodnjo je bila lanska proizvodnja elektroindustrije 15-krat večja. t
Jugoslovanska podjetja so lani sklenila pogodbe o investicijskih delih v tujih državah v skupni vrednosti nad 41 milijonov dinarjev. Največja vrednost teh del se nanaša na ladjedelništvo in gradbeništvo.
*
Te dni bo iz reškega pristanišča odplula čilska tvovorna ladja z jugoslovanskim industrijskim blagom v vrednosti okrog 600.000 dolarjev za republiko Cile.
*
Zunanje-trgovinska podjetja Jugoslavije In Kitajske so doslej sklenila za več kot ,1 milijone funtov različnih trgovinskih poslov. Pogodbe so bile sklenjene na pod-laig sporazuma, ki je bil sklenjen pred mesecem dni in določa trgovinsko menjavo blaga v letošnjem letu za skupno 5 milijonov funtov. Kitajska podjetja bodo letos dobavila Jugoslaviji za 1,3 milijone funtov oljnih semen, medtem ko bodo jugoslovanska podjetja dobavila okrog 5,5 ton tobaka in tekstilnega blaga v vrednosti 30 tisoč funtov.
Zunanje-trgovinska zbornica bo v kratkem odprla svoja predstavništva na devetih trgih v Aziji, Afriki in Južni Ameriki, ki bodo proučevala možnosti predaje izdelkov naših tovarn v takmajš-njih državah, predvsem investicijsko opremo.
DEVETDESETLETNICA V IDRIJI
Minuli mescc jc praznoval v Idriji 90-Ielnico rojstva upokojeni rudar Matija Scijak, ki jc bil zadnji predsednik prvega delavskega bralnega društva v Idriji. Matija Scijak je 40 let dcial v idrijskem rudniku v topilnici, pri izdelovanju cinobrove barve in kol kurjač ter nazadnje čuvaj v jašku »Delo«. Od starosti in od napornega dela v topilnici je skoraj popolnoma slep. sšccr pa je še vedno duševno in telesno čil.
Matija Scijak se je • udejstvoval v delavskem bralnem društvu posebno v pevskem, bralnem in lamburaškem odseku. Za predsednika društva je bil izvoljen trikrat. Društvo jc bilo ustanovljeno leta 1884 in je delovalo do leía 1927. ko so fašisti zaprli društvene prostore in prepovedali njegovo delovanje. Fevovodia pevskega odseka je bil znani slovenski skladatelj, Idrijčan Zorko Prelovec. Matija Scijak še danes rad posluša njegove skladbe in ob njih obuja spomine na svojo mladost. Na sliki ga vidimo v krogu svojih domačih. Desno ob njem sedi sin Janko, gozdarski inženir, ki službuje v Ljubljani,
Visokemu jubilantu tudi naše iskrene čestitke!
postojnske občine sodeluje v družbenem
Napredek tehnike zahteva hkrati tudi tehnično izobraževanje našega človeka — te in podobne besede slišimo prav pogostoma, ko nanese razgovor na ljudsko tehniko in na njeno vlogo. Kaže, da to že vsi vemo. Vse drugo pa kaj radi prepuščamo sami organizaciji, da uredi kakor ve in zna. To velja v veliki večini primerov tudi za naša podjetja, celo za tista, ki bi imela od tehničnega izobraževanja mladih ljudi neposredne koristi.
So pa tudi izjeme, ki jih velja posnemati. Vzemimo za primer najmlajšo organizacijo LT na Koprskem — modelarski krožek v Izoli. Ustanovili so ga šele v začetku tega meseca in jc popolnoma razumljivo, da ne moremo govoriti o ne vem kakšnih izkušnjah in uspehih. Sicer pa to ta hip tudi ni poglavitno. Mnogo bolj važno je. da je to na Koprskem prvi primer ustanovitve krožka LT pri podjetju, da je podjetje, Mehano-tehnika v Izoli, razumelo in podprlo krožek ter mu omogočilo, da dela in se razvija.
Danes ima krožek že nad dvajset aktivnih članov. V njem so vključeni vsi vajenci podjetja in nekaj starejših tovarišev. To je jedro, okrog katerega se zbirajo tudi mladinci izven podjetja. Člani se pridno udeležujejo tečajev — dvakrat tedensko začetniki, trikrat tedensko ostali. Izdelali so že nekaj modelov letal, več pa jih imajo v delu.
Začeli so brez hrupa in brez ja-dikovanja, kje in kako bodo prišli do potrebnih sredstev. »Ne rečem, da ne bomo potrebovali pomoči,« je povedel tajnik krožka Franc Pokoren, »toda najprej hočemo nekaj pokazati.« Zasilne prostore in nekaj orodja jim je dala tovarna, za drugo pa si nekako pomagajo. Seveda ne gre brez težav, Predvsem čutijo pomanjkanje strokovnega kadra, prostori tudi niso najboljši, potrebno bo še je narejeno: začeli so in začetek je orodja in podobno. Vendar glavno
Ustanovni občni zbornice za
V ponedeljek, 26. t. m. je bil v mali gledališki dvorani v Kopru ustanovni občni zbor nove Trgovinske zbornice za okraj Koper. Odslej sta v okraju le še dve zbornici za posle blagovnega prometa; Trgovinska v Kopru in Gostinska z začasnim sedežem v Portorožu.
Razen delegatov so se zbora udeležili tudi mnogi gostje, med njimi generalni sekretar Trgovinske zbornice Slovenije ing. Miloš Ve-hovar, predstavniki OLO Koper in občinskega ljudskega odbora Ilirska Bistrica ter zastopniki OZZ Koper.
Pa uvodni besedi predsednika iniciativnega odbora Marcela Ro-žanca in na poročilo, ki so ga prejeli delegati, se je razvila živahna in plodna razprava. Dotaknila se je prav vseh v trgovini perečih vprašanj, tako nujno potrebnih, vsaj minimalnih investicijskih sredstev, ki naj trgovini na drobno omogočijo modernizacijo že davno amortizirane opreme, dalje obratnih kreditov, ki so sedaj tako utesnjeni, da trgovska podjetja silijo k zmanjšanju zalog in s tem izbire; vajencev, ki jih občutno primanjkuje vsepovsod; preskrbe večjih potrošniških središč s sadjem, zelenjavo in ribami; že ustanovljenih potrošniških svetov in njihovega dela; vajenske šole za primorske vajence, ki je sedaj v Brežicah, pa se že 2 leti seli »nekam« na Primorsko; potrebe po razširitvi trgovinskega omrežja in družbenega plana trgovine za leto 1956.
Delegati so tudi predlagali spremembe k predlogu statuta. Med drugim so statut dopolnili z odločbami, ki se nanašajo na skrb zbornice za vzgojo naraščaja tudi v industriji in na pomoč, ki jo je zbornica dolžna dajati potrošniškim svetom.
V nadaljevanju dela občnega zbora so izvolili petčlansko komisijo, ki bo na osnovi poročil in razprave izdelala sklepe zbora ter
dober. Za to imata prav gotovo največ zaslug elektromehanik Pokoren in finomehanik Anton Pav-lovič kot strokovnjaka in vodje krožka. Oba sta sc že pred prihodom v Izolo aktivno udejstvovala v LT in njihove izkušnje niso brez pomena za mladi krožek.
Za prihodnost imajo lepe načrte in polno dobre volje, da jih izvedejo. Začeli so že s pripravami za slovensko prvenstvo modelarjev in prepričani so, da se bodo dobro odrezali. Tekmovanje bo septembra letos v Kopru.
Na pismo uredništvu objavljenem v 12. številki Slovenskega Jadrana izpod peresa tovariša Viktorja Mazzellija smo dobili dopis Stanovanjske uprave v Kopru, ki pravi:
Navedbe tov. Mazzellija, da stanuje v »dveh luknjah brez oken in da so sanitarni organi njegovo stanovanje že pred časom ozijačili kot skrajno neprimerno za človeško bivanje«, ne odgovarja resnici. Stanovanjski urad je na osnovi tega njegovega članka, (na prvega, objavljenega v tedniku »La nostra lotta« sploh ni hotel reagirati), ponovno pregledal omenjeno stanovanje v Kopru. Izolska vrata 16-1 in je ugotovil, da ima tovariš Mazzelli sobo-spalnico v izmeri 14 m z dvema normalnima oknoma in prav tako dovolj svetlo sobo s površino 8 m in enim oknom. V kuhinji, ki meri 14 m je tudi voda, ima pa res nekoliko manjše okno. Vsekakor je po mnenju Stanovanjskega urada to stanovanje primerno za bivanje štiričlanske družine: mož, žena in dva otroka v starosti od 8 mesecev do 3 let. To stanovanje je tudi višje kategorizirano, saj znaša mesečna stanarina 590 dinarjev, medtem ko so stanovanja z enako površino, vendar zaradi drugih po-
zbor Trgovinske okraj' Koper
smernice upravnemu odboru za njegovo delo. Zbor je sprejel tudi predračun za leto 1956 v znesku nekaj nad 10 milijonov dinarjev.
Za predsednika trgovinske zbornice OLO Koper so delegati izvolili direktorja Primorske založbe »Lipa« v Kopru Marcela Rožanca, za tajnika pa so imenovali Rada Cotarja, tajnika bivše Trgovinsko -gostinske zbornice Koper.
Z..
Naj mi moji bralci ne zamerijo, če spel začenjam z našimi turistično gostinakimi predmeti. Bliža so pač sezona in če to dejavnost zdaj spremljam, tako kot' se spodobi, lipam, da bom imel pozneje manj dela.
Začnimo kar v Kopru. V Triglavu sem imel namreč priložnost videti spet nekaj novega; kar jis neznansko zabavalo goste. V nedeljo, pozno popoldne, ko je bila hotelska restavracija že polna. rc> se otro-ičaji navdušeno podili med gosti in se igrali pod mizami skrivalnice. Jaz že razumem, da jlg '°žko reči staršem, naj pustijo otroke doma. ker ,ne sodijo v lokal, in tudi to, da jih marsikdo nima kje pustiti. Toda če jih že pripeljejo s sabo, potem ,naj vsaj pazijo nanje, saj natakarji menda niso nobene guvernante; uprava holtela pa naj opozori gostle, da restavracija ni otroški vrtec.
Mimogrede še besedo aLi dve o koprski pralnici in dispanzerju. Gotovo se boste vsi strinjali z mano, če rečem, da e to zelo potrebna ustanova, ki smo jo dolgo časa po-
Podobno kol so začeli v Izoli, bi lahko naredili še marsikje. Na našem področji! je vrsta podjetij in obratov, pri katerih bi lahko ustanovili razne krožke LT. In tudi če bi morala naša podjetja za to nekaj žrtvovati ne bo to brez vsake koristi, saj bodo v teh krožkih izpopolnjevali svoje znanje predvsem mladi člani kolektivov, kar se bo odrazilo tudi pri njihovem vsakdanjem delu v tovarni. Organizacija LT pa bo nedvomno podprla podobno inciativo.
i v—
manjkljivosti, ocenjena v Kopru do 250 dinarjev stanarine mesečno.
Stanovanjski urad v svojem dopisu tudi omenja, rta je tov. V-Mazzelliju verjetno znana občutna stanovanjska stiska v našem mestu, kjer stanuje tudi po več družinskih članov v enem prostoru, Mnenja je, da so lc-ti bolj upravičeni pisati o slabih stanovanjskih razmerah kot tov. Mazzelli, vendar se zavedajo, da je rešitev stanovanjskega vprašanja v Kopru zaradi pomanjkanja primernih stanovanj dokaj težka brez novogradenj.
Stanovanjski urad v Kopru
Redni leln.i občinski konferenci Ljudske mladine postojnske občine, ki je bila minulo nede.ljo, je prisostvovalo 60 delegatov, med gosti pa so bili predsednik in sekreiar OK LMS Koper Marija Vogričeva in Franček Ivančič. sekretar občinskega komiteja ZK Zdravko Smre-kar, predsednik Prosvetnega društva Slavko Cernelč, zastopniki množičnih organizacij in društev in drugi.
Na konferenci so razpravljali o vlogi mladine v družbenem življenju, Ugotovili so. da aktivno sodeluje v delavskih svetih 8 mladincev, v njihovih upravnih odborih 5, v šolskih odborih 4, v občinskih sve ih 5, v vaških odborih pa 9 mladincev, od katerih sta dva celo predsednika. Tudi v vodstvu TVD Partizan im v vodstvu drugih društev je 29 mladincev.
V postojnski občini je 22 mladinskih organizacij s 668 člani. Velika večina je vključena v številne organizacije, saj je samo v »Partizanu« nad 500 ak ivniih članov-mla-dincev. ki vztrajno gojijo razen telovadbi; še košarko, odbojko, smučanje in lahko atletiko. V Planin-
grešali v našem mestu. Prav hi pa bilo, da bi lovariši, ki dajajo tam, vsaj včasih pomedli t,udi pred svojim lastnim pragom. Hudo grdo je namreč videti vse tiste smeli in odpadke, katerimi se veter poigrava prav pred hramom mestne snage.
V	Kopru sem kupoval tudi toaletni papir, kar ni s'iciar nič takšnega, da bi moralo v časopis Gre le zaradi cen. PogLejte: pri Jestv.ini so ho':eli za zavojček 32 din, v dro-geriji v Čevljarski ulici 25, pri Lipi sem ga pa dobil za 22 dim. Glede Jestvine moram povedati, da ima njen papir drugo firmo, medtsm ko je v drugih dveh trgovinah istega ■izvora. Toda velikosti je povsod enake, kakor tudi š evila listov in potemtakem seveda tudi — brisov. Čudna So pota št ac un ar jeva!
V	Piranu so se zadnje čase odločno spoprijeli z birokracijo. Ne samo, da kmalu ne bodo imeli več po predal ih nobenih nerešenih prošenj, reševati so začeli tudi že tiste, fci jih sploh ni nihče vložil. To je vsekakor lep napredek. Zgodilo pa se je v stanovanjskem uradu.
skem društvu je vključenih 73 mladincev in 76 pionirjev, v taborniški organizacij 99, v društvu jamarjev 35, pa t,udi v prostovoljnih gasilskih če'.;ah, kjer so prav mladinci pokazali veliko zanimanje za strokovno usposobljenje
Največ uspeha v kulturno-pro-svetnem delu jie mladinska organizacija dosegla v 1-Iruševju, Postojni, Razdrtem in Prestranku. Tako so na primer sodelovali pri uprizoritvi »Rokovnjačev« v Postojni v glavnem samo mladinci. Slabše pa je v Studenem, kjer je mladina, kljub vsem pogojem za (uspelš>no delo dokaj nezainteresdrana. V Bukovju, lani so še obstojali dramska in folklorna skupina ter pevski zbor, je letos delo zamrlo, zaradi pomanjkanja primernega pros'tora in vaditeljskega kadra. V tej vasi je namreč .kmetijska zadruga spremenila mladinsko dvorano v skladišče.
Na konferenci so med drugim tudi mnogo razpravljali o nujnosti u-s'ianavljanja aktivov mladih zadružnikov pri KZ. V njih se bo kmečka mladina strokovno in politično vzgajala, da bo lahko kot enako-
l.epega dne je poglavar neke družine. ki že pol leta stanuje na Belem križu v stanovanju, za katero ima predpisano odločbo, dobil obvestilo, da je njegova, prošnja u-godno rešena in da mu stanovanjski urad določa sUmovanje. Lahko si mislite, kakor se je mož začudil,, saj je bil s fkopim stanovanjem popolnoma zadovoljen in ni niti po-mišijal, da bi prosil za drugo. Pri vsej stvari pa je najlepše to, da stanovanjski urad vzi.raja. da se prizadeti mora preseliti!
Za konec pa še ena iz Postojne. Je sicer nekoliko zapoznela, pa nič ne de, ker je baje še vedno aktualna. V nekem podjetju so na sindikalnem sestanku sklenili in zahtevali, naj bi uvedli od 1. maja naprej delovni urnik od 6 ure zvečer do 2 zjutraj. Pravijo, da je bil lep del 'kolek iva za takšen urnik. Ne vem 'sicer, kako so to utemeljevali, sklepam pa. da so hoteli prilagoditi urnik svojim kmetijskim potrebam; verjetno v smislu splošnih naporov za povečanje kmetijske proizvodnje. Lokalni faktorji pa se S 'em miso strinjali, kar dokazujte skrajno nerazumevanje za probleme kmetijstva. Reči pa moram, da bi se tudi jaz rad zaposlil v podobnem podjetju. Saj ne more biti hudo naporno delo, če so člani kolektiva mnenja, da bi ga lahko o-pravili talko rekoč v nadurah in se pri '-em šs spočili od trudapolnega dela na polju.
Pozdrav vsem skupaj
Vaš Vane.
upravljanju
pravni član zadruge širila socialistično miselnost in socialistične odnose 'na vasi. To je ena najvažnejših sedanjih nalog mladinske organizacija, razen tega pa seveda vključevanje vaške mladine v organizacijo. saj je izven nje še okrog 300 mladincev in mladink.
Po živahni razpravi, v kateri so sodelovali tudi go^ti, so sprejeli Sklepe za nadaljnjo delo in izvolili 17 članski Občinski komite LMS.
Stina
LEP PRIMER POŽRTVOVALNOSTI
Potresni sunek, ki je le nekoliko preplašil 8. marca opoldne prebivalstvo Ilirske Bistrice, je bil sicer dokaj močan, vendar pa je k sreči trajal le 3 sekunde. Edino škodo je utrpela tovarna »Lesonit«. Zlomila se je namreč osovina, jeklena greu glavnega stroja v sekalnici, ki melje in tare butare lesnih odpadkov in do 35 cm debele lesene okroglice in cepanice. Zlomljena osovina je debela 150 mm in dolga 3 metre ter nosi na sebi rotor. Zaradi nesreče so morali takoj prekiniti z delom, kar je povzročilo tovarni občutno škodo. Vsakodnevni zastoj tega stroja povzroča namreč tri milijone dinarjev manj ustvarjenega bruto produkta.
Ker tovarna ni imela rezervne gredi in ker je bila verjetnost, da bo morala zaradi tega ustaviti obratovanje glavnega stroja v sekalnici za več tednov, je tehnično vodstvo podjetja z inž. Jožetom Leničem na čelu zaprosilo vrsto podjetij, ki bi verjetno lahko izdelala osovino iz posebnega jekla. Zaradi pomanjkanja tega materiala pa je v začetku kazalo, da ne bo mogoče v kratkem času usposobiti stroja, vendar pa se je papirnici v Količevem le posrečilo nabaviti ustrezajoči kos jekla in že 9, marca je v lastni stružnici začela z izdelavo osovine po na hitro roko izdelanem načrtu. Delovni kolektiv in tehnično vodstvo papirnice v Količevem sta se dobro zavedala težkega položaja, v katerem se je znašla tovarna »Lesonit«, in sta zato nesebično žrtvovala 5 dni in noči, da bi čimprej izdelali jekleno gred. Njuni požrtvovalnosti gre predvsem zahvala, da je že precl jutrom 13, marca papirnica v Količevem zaključila z izdelavo gredi in ob 9 zvečer istega dne je glavni stroj v sekalnici tovarne »Lesonit« spet nemoteno obratoval.
Ze večkrat se je razpravljalo o nujnosti sodelovanja med gospodarskimi podjetji. Eden izmed takih primerov je prav ta, ki dokazuje visoko državljansko zav»rt delovnega kolektiva papirnice v Količevem. Le-ta je z veliko mero osebne požrtvovalnosti prihranil skupnosti več 10 milijonov dinarjev izgube.	F.
o ^

Pred dnevi je bila v Izoli razprava o predlogu glavnega urbanističnega načrta mesta, ki so se je udeležili projektant inž. Mira Ru-žič, člani občinske komisije za odobravanje lokacij, komisije za določanje zemljišč v gradbene namene, člani -¡veta za komunalno"in urbanizem, sveta za gospodarstvo, predsednik občine in predstavniki raznih podjetij in ustanov, ki so pri določanju načrta najbolj zainteresirani.
Predloženi načrt, ki ga je obrazložila in tehnično utemeljila pro-jektantka, je bil izdelan na osnovi idejnega urbanističnega načrta občine v Izoli. Upošieva sedanje stanje in ves razvoj gospodarstva in prometa prihodnjih dveh desetletij. Zaradi priseljevanja in naravnega prirastka računa projekt a prirastom prebivalstva za nad 5.000 ljudi, s čimer se bo « povečala nujnost povečanja stanovanjskih gradenj. Za ureditev prometa je najvažnejša predvidena gradnja železnice, za kar obstojata dve varianti: Rakitovec — Sečovlje — Koper — Umag (preko Izole) in Podgorje — Koper — Sečovlje — Umag (preko Izole). Nedvomno je ugodnejša prva trasa, ki je tudi za skoraj tri in pol milijarde din cenejša.
V načrtu so poudarjene tudi povečane industrijske gradnje, okrog katerih so predvideni zaščitni pasovi. Prav tako bi morale biti zaščitene vse šole, javne zgradbe in druga poslopja. Prostor za te gradnje je bil izbran v mirnejših delih mesta. Urbanistični plan določa za bolnico, rudnik, zadružno posestvo in podobno potrebne rezervate. Nadalje govori o gledališču. tržnici, trgovskem domu, raznih domovih, novih napravah, igriščih in stadionih.
Delo naj bi opravili v petih razvojnih etapah. V prvi bi zgradili mestno letno kopališče s pristopno cesto, podjetje »Mehanotehnika«, zasuli morje južno od »Ampelee«, zgradili stanovanja na rezervatu tega dela, obnovili veliki pomol trgovske luke in rekonstruirali obstoječe ceste. Sledeče- etape predvidevajo postopno večja dela.
Okoli tehnične izvedbe gradenj je
Strelske družine v Ilirski Bistrici, Premu in Topolcu imajo skupno 175 članov, med katerimi je 22 mladink. Kako veliko zanimanje' vlada za ta šport dokazuje predvsem dejstvo, da se je v zadnjem času vključilp v strelsko družino »Četrti julij« v Ilirski Bistrici 80 novih članov. Ta družina si je s pomočjo pripadnikov JLA uredila svoj dom a sodobno zgrajenim streliščem za streljanje z zračno puško.
Debeli rtič
Vinogradniško, sadjarsko in vrtnarsko posestvo na Debelem rtiču se bo v kratkem združilo s Kmetijskim posestvom v Skocjanu pri Kopru. Po združitvi bo posestvo •na Debelem rtiču bolje uspevalo kot doslej, saj bo dobilo no razpolago stroje in vprežno živino škocjanskega posestva.
Ze lani so na Debelem rtiču zasadili na treh hektarjih površine 1500 breskovih dreves, letos pa jih bodo na devetih ha še 4500. na treh ha pa vinsko vrlo sorte ka-bernet-frank, ki daje kvalitetna vina.
Perspektivni načrt predvideva, da bo postalo novoustanovljeno posestvo eno največjih v Istri, saj bo obsegalo približno 1400 ha obdelovalne zemlje. Posestvo bo zajemalo vse ankaranske hribe od skrajnega konca Debelega rtiča, del izboljšanih zemljišč med Koprom in Ankaranom in še okrog 50 ha sedanjega kmetijskega posestva v Skocjanu pri Kopru. Razen z vinogradništvom, sadjarstvom in vrtnarstvom se bo bavilo tudi z rejo plemenske goveje živine. V prvem obdobju obnove nameravajo urediti 40 ha vinogradov in sadovnjakov.
Gorjan
zvezi z gradnjo železnice, šol. avtobusne postaje, kmetijskih stavb, vodovoda (ki ne zadošča potrebam) in sličnem. Tudi glede povečanja prebivalstva so bili izrečeni pomisleki. ker se bo zaradi povečane | mehanizacije podjetij odvečna delovna sila lahko zaposlila na novih delovnih mestih. Tudi turizem je v načrtu premalo poudarjen. Treba je misliti na zgraditev nove klavnice, ker sedanja že dolgo ne odgovarja ne v tehničnem ne v sanitarnem pogledu. Koristno bi bilo zajeti tople vrelce, ki bi nedvomno dvignili turistično privlačnost Izole, bila živahna diskusija, posebno v
Za uspešno delo je potrebno tesno sodelovanje projektantov vseh gradenj in odgovornih komisij. Občinski ljudski odbor pa naj bi koordiniral delo z izdajo občinskega gradbenega zakona. V zaključku razprave je bilo poudarjeno, naj se napravijo študije o rešitvi prometnega vprašanja, noj se poveča in pospeši zazidavanje parcel severno od glavne ceste Koper—Piran, naj se pogozde posamezna ozemlja in s tem omogoči razvoj turizma ter prouči možnost izgradnje obalne ceste od Nabrežja Borisa Kidriča clo kopališča pri »Gradbeniku«.
— ik
¥
wzavor
]u vmo
Y pivški občini je sedem PGD
Občinska Gasilska zveza v Pivki združuje sedem prostovoljnih gasilskih društev. Od teh so v Pivki tri (krajevno, v obratu Javor in na železniški postaji), po eno pa v vaseh Bač, Košana, Slavina in Zagorje. Skupno imajo ta društva 423 članov, med njimi 34 pionirjev in 33 žena.
Najbolj delavni so gasilci v Sla-vini. V preteklem letu so organizacijsko utrdili društveno delo in napravili nad 4,000 delovnih ur za gradnjo svoje društvene dvorane, ki bo služila tudi ljudsko-prosvel-nim namenom. V prostovoljnem gasilskem društvu v Košanah pa vladata nedisciplina in pomanjkanje organizacijskega dela, kar se je pokazalo predvsem v večkratnih neuspelih poizkusih izvedbe rednega letnega občnega zbora.
Gasilci pivške občine so lani pogasili šest požarov in obvarovali znatno vrednost ljudskega premoženja pred uničenjem. Za nakup
raznega orodja jim je občinski ljudski odbor prispeval 44G.598 dinarjev. Kljub temu, da imajo 8 motornih in 3 ročne črpalke, pivško društvo pa motorno vozilo, je še vedno znatno pomanjkanje kvalitetne gasilske opreme, predvsem cevi. Gasilci pivške občine si prizadevajo dobiti- denarna sredstva, da bi ta nedostatek odpravli ter na ta način postali sposobni ob vsakem času preprečiti tudi večje požare brez pomoči društev iz drugih krajev.	J
POSTOJNA
Ljudska univerza v Postojni je priredila prejšnji teden zanimivo predavanje prof. dr. Romana Sav-nika z naslovom »Svet pred sto leti« v katerem je orisal politične, gospodarske in družbene razmere tedanje dobe. Predavanje je bilo dobro obiskano, v razpravi pa so sodelovali številni poslušalci.
na
Državni zavarovalni zavod je z letošnjim letom uvedel pomembno novost v zavarovanju vinogradniški! nasadov pred elementarnimi nezgodami. Prevzel je namreč jamstvo nad vinogradi že v začetku brstenja in ne, kot doslej, šele po cvetenju trte. Pri tem ne bo potrebno doplačilo na dosedanji pre-mijski stavek.
Do takšnega načina zavarovanja je vodstvo DOZ privedlo predvsem spoznanje, da ima izstreljevanje raket proti toči le delni učinek. To pa predvsem zato, ker so oblaki marsikdaj zaradi višine raketnim izstrelkom nedosegljivi ali pa veter, ki spremlja točo, zanese rakete v nasprotno smer. Primerilo se je tudi, da so rakete izstrelili prepozno. Posledica v vseh. naštetih primerih je uničenje vinogradniških nasadov.
Spomnimo se posledic katastrofalne loče 19. maja lani, ki je domala uničila vse vinogradniške nasade v Brdih. Le nekaterim vasem je bilo prizaneseno. Toča je padala pred cvetenjem, v času, ko še niso bile sklenjene vse zavarovalne pogodbe, kolikor pa so bile že, DOZ škode ni povrnil, ker tedanji predpisi niso predvidevali jamstva ob začetku brstenja. Podoben*primer je bil tudi 1952. leta na Bizeljskem. Skoda je bila velika, odškodnine pa ni dobil noben vinogradnik.
Brez dvoma je novi način prevzemanja jamstva pomemben korak v razvoju našega kmetijstva. Odslej namreč vinogradniki ne bodo več v strahu, da bi morali nositi škodo, ki jo toča povzroči v prvi fazi gojenja nasadov.
Ob tej priložnosti pa moramo opozoriti še na nekaj. V nekaterih predelih koprskega okraja kmeto-
1% obisku pri posadkah treh tovornih ladij „Splošne plovbe Piran"
Redek je primer, da se v istem pristanišču hkrati znajdejo kar tri ladje iste paroplovne družbe, saj se na širnih morjih zemeljske oble sicer še srečujejo bolj poredkoma.
To pot je šlo za tri tovorne ladje (»Ljubljana« — 8.150 ton nosilnosti, »Komat« — 8.300 ton in »Gorica« — 8.900 ton). Te tri ladje so skupaj z »Bihačem« (9.171 ton in z »Neretvo« (G.770 ton) najnovejša pridobitev »Splošne plovbe v Kopru«. Kakor smo že poročali, jih je letos v januarju naša SPK prevzela od »Jugolinije« z Reke ter se s tako povečano tonažo povzpela med našimi paroplovni-mi podjetji na drugo mesto v državi.
Po svojih zadnjih opravljenih nalogah so vse te tri ladje prišle pred tednom dni v pristanišče Tarcet pri Raši po nove zaloge premoga, nakar bodo — z gorivom preskrbljene — spet odplule vsaka po svojih potih. »Ljubljana« bo odplula proti Afriki, kjer bo vkrcala fosfat in ga odpeljala v Anglijo, tamkaj vkrcala kaj drugega in spet odpeljala kam drugam. »Kornat« bo v naslednjih dneh natovoril dalmatinski boksit in ga odpeljal v Emden za potrebe za-hodnonemške industrije, »Gorici« pa je namenjen^ drugačna usoda: spet bo menjala lastnika tako, da bo SPK za njen iztržek nabavilo drugo, primernejšo tovorno ladjo, ki ji je vnaprej določeno ime »Nova Gorica«. Naslednica »Gorice« bo imela za 400 ton večjo nosilnost, je bolje ohranjena in celo sodobno predelana na kurjavo s tekočim gorivom.
SPOZNALI SO SE MED SEBOJ
Ko so »Ljubljana«, »Kornat« in f-Gorica« pretekli teden prvič, odkar so v sestavu našega paroplov-nega podjetja SPK. priplule v domače pristanišče, so seveda vodilni ljudje iz podjetja skupaj s predstavnikom okrajnega ljudskega odbora v Kopru (in seveda tudi novinarji) radi pohiteli na jug Istre v pristanišče Tarcet, da tamkaj pozdravijo posadke vseh
treh ladij, se spoznajo in pogovorijo z njimi. Res da je SPK vsak dan v brezžični teleprinterski zvezi z vsemi svojimi ladjami, čeprav so še tako oddaljene, toda je le prav, da se ljudje istega podjetja tudi osebno spoznajo med seboj. Da je to koristno, se je brž pokazalo, saj so bili nekateri najvažnejši problemi med vodstvom podjetja in posadkami hitro rešeni kar osebno na ladjah.
Očitno je bilo, da se člani posadk kar dobro počutijo pod novim vodstvom. Njihova malce negotova radovednost se je po prvih vtisih pri srečanju z direktorjem Snuderlom ter njegovimi ožjimi sodeiavci Velkavrhom, Ivančičem in Majerjem, samimi izkušenimi pomorščaki, brž preokrenija v zaupljivost, ki ji je dajal pečat skupni interes podjetja. Eni in drugi so brž našli skupni jezik, ki je razodeval iskreno težnjo, kako čimbolje razvijati in okrepiti podjetje SPK. Vzlic štednji, ki je umestna pri tako starih, toda le še za plovbo sposobnih ladjah, sposobnih, da še nekaj let prinašajo znatne koristi naši skupnosti, so kapitani ladij pri vodstvu podjetja vendarle naleteli na vse razumevanje in se dogovorili, da bodo za te ladje lahko še nabavili to in ono, kar je nujno potrebno za nemoteno plovbo.
DELAVSKO SAMOUPRAVLJANJE NA LADJAH
To vprašanje je malce komplicirana reč, ko imaš v Piranu administracijo podjetja, po vseh štirih morjih sveta pa raztresene ladijske posadke, ki naj v duhu našega družbenega upravljanja soodločajo pri vseh važnejših stvareh podjetja, Zato je bilo ob obisku vsake omenjenih ladij govora tudi o bližnjih volitvah delavskega sveta pri SPK, o načinu volitev in načinu upravljanja. Živa voda vselej najde svojo pot, vselej si utre strugo. Tudi v tako neprikladnih pogojih so našli način, po katerem naj prihaja volja celotnega, po vsem
svetu raztresenega kolektiva do izraza: kot pomožen organ skupnega delavskega sveta si izvoli vsaka od posadk svoj ladijski odbor, ki ima ustrezne kompetence, za sam delavski svet pa vsaka ladijska posadka predlaga iz svoje srede po dva svoja člana kot kandidata za delavski svet.. V podjetju bodo na tak način sestavili supno kandidatno listo, jo brezžično dostavili vsem ladjam v potrditev, nakar bodo po ladjah volili skupni delavski svet. izide volitev spet brezžično javili matičnemu podjetju — in delavski svet SPK bo izvoljen. Resda bo tako izvoljeni delavski svet za razliko od delavskih svetov v drugih podjetjih bolj poredkoma zasedal (kadar bo po več ladij v domačih pristaniščih, ko bo možno sklicevati sklepčne seje), toda osnovna vprašanja glede upravljanja v podjetju bodo tako le lahko rešena z voljo večine kolektiva, medtem ko bodo vprašanja glede upravljania na posameznih ladiah lahko reševali izvoljeni ladijski odbori.
Tudi o volitvah sindikalnih podružnic ie bilo na ladjah govora, nekateri člani posadk pa so se zanimali tudi za vprašanja organizacije Zveze komunistov. Seveda so priš'a na vrsto še mnoga druga vnrašania, sai če prideš po tako do'gem presledku v domovino, in če te snet do'go ne bo. se je treba prav o vsem pogovori': o dostavljanju pošte, o otroških dodatkih, o kadrovskih vprašanjih itd.
Ko smo zamiščali pristanišče smo se s kamnitih sernentin nad Tirceinm S" enkrat ozr'i na naš° tri zasidrane tovorne 'adie: prijetno nam ie bilo videti, ko so na niíhn'-ih 'ambor'h v'hra'e z rdečo zvezdo r>n belem d'asona'n""1 polín mo'ifo-be'e zastave »Sološn" plovbe Ko"f>r«. in ko so se v sonc" bleščali be'i dimniki, na nHb ri v modri '"»arvi osnova s'ovenskeTi grba — TríT'av in morski va1""' —. ki ie t"di mednarodni re^isfr5-rar,i m-b icn našega paronlovne"a podjetja.
valci ne zaupajo v zavarovalniško službo. To je predvsem posledica izkušenj, ki so jih dobili v nesolidnem poslovanju italijan ;kih zavarovalnic.
Novost letošnjega Pravilnika za zavarovanje proti toči je tudi ta, da lahko kmetovalci ene vasi ali zadruge zavarujejo svoje nasade kolektivno in se pri tem, razumljivo, premijski stavek, to je tarifa zniža. Za jamstvo proti toči, od brstenja do končane trgatve, ni potrebno, kot smo že omenili, nobeno doplačilo, zavarovanje proti slani in pomladanskim pozebam pa je fakultativno in jamstvo traja od prvega aprila do konca junija.
Res je, da marsikateri kmet-vi-nogradnik nekoliko težko plača zavarovalnino, zavedati pa se mora, da je ta denarna vsota znatno manjša kot je škoda, ki jo lahko povzroči toča".	SJ
IZ SODNE DVORANE
BREZOBRESTNO POSOJILO si jc privoščila S. ,1., poslovodkinja prodajalne Mestne pekarne v Izoli. Sicer ne vsega hkrati, temveč takole počasi, dokler se ni nabralo okoli 27 tisočakov. Tega si nikakor ne bi smela dovoliti, čeprav živi v nekoliko težjih družinskih razmerah. Okrajno sodišče v Piranu jo jc obsodilo na 2 meseca zapora (pogojno za eno leto) in povračilo povzročene škode.
RAZBURJENJE ŠKODUJE ' tudi ugledu, posebno Se, če se sprevrže v obrekovanje in žalitev. To si b-, zapomnil P. C., rudar Iz Sečovelj, ki s: je v nekoliko pregrobi obliki izposodil stanovanjsko komisijo. Tisoč pet sto dinarjev, ki jih bo moral odšteti za kazen in hkrati povrniti stroške sodnega postopka, bi s pridom uporabil, ko se bo (če se še nI) vselil v stanovanje, ki bi mu ga kljub njegovemu nepotrebnemu razburjenju nakazali.
NI SE IZOGNIL
čeprav se je vnelo in pretkano Izogibal plačevanju preživnine za svojega otroka in si pri vsem tem še pridržal otroški dodatek za več mesecev. V ta namen jc večkrat namerno menjal svoje bivališče, se selil iz kraja v kraj in pri tem zanemarjal delo. Svoja romanja, ki so se kakor slučajno pričela največkrat tedaj, ko ga je izsledila otrokova mati, je obtoženi L. A. iz Izole zagovarjal z iskanjem primernega kraja, ki bi mu »klimatsko najbolj ustrezal«. Obsojen je bil na 3 mesecev zapora, pogojno za dobo dveh let, v šestih mesecih pa mora poravnati obveznosti do svojega otroka, to je plačati nad ■15.000 dinarjev.
KOT DROBNA IIUMOP.ESKA
izzveni zgodba T, Iv. iz Izole, ki bo kmalu mati dveh otrok in ki je v kratkem času storila -1 kazniva dejanja: tri male goljufije in eno manjšo tatvino. Tako si je v trgovini Soča »izposodila« levi škorenj, v Trgovskem domu pa desnega enake številke in približno enake barve, češ da ga bo nesla domov in pomerila bolni materi. Oba je seveda obdržala zase. Iver pa Je bila razlika v barvi le nekoliko preveč vidna, je oba škornja črno prebarvala. Od nekega znanca si je sposodila nekaj denarja in mu kot jamstvo pokazala ponarejeno hranilno knjižico (vpisala je večjo denarno vsoto); dobrotnik vračila ni dobil. Prisvojila si je tudi električni kuhalnik; pravzaprav si ga je samo izposodila, toda tedaj, ko sosede ni bilo doma; kasneje pa ga je pozabila vrniti. Morda jo bo 2 meseca in 25 dni zapora izučilo, hkrati pa bo imela dovolj priložnosti za premišljevanje, kako bi vest-neje opravljala svoje družinske in materinske dolžnosti.
PIRAN
Ob udeležbi vseh člaonv kolektiva so prejšnji teden izvolili v piranskih podjetjih »Jadro« in ; Živila« nova delavska sveta in upravna odbora.
Pred volitvami sta dosedanja predsednika upravnih odborov obeh podjetij seznanila člane delov i i ko eutivov z lanskoletnim poslovanjem.	P
4.
A P R
I,
OBČINSKI PRAZNIK NA PIVKI
12. obletnica brigade „Vladimir Gortan"
ilil
4. aprila bodo slavili na Pivki občinski praznik. Po vseh večjih vaseh občine pripravljajo za večer 3, aprila slavnostne akademije, na sam praznik pa bodo imeli razne prireditve, med katerimi pričakujejo, da bo najbolj zanimiva gasilska vaja. Člani občinskega ljudskega odbora se bodo zbrali na slavnostni seji. Starejši partizani imajo te dni predavanja z mladino o pomenu narodnoosvobodilne borbe, 4. aprila pa bodo s predstavniki množičnih organizacij obiskali kraj pri Ambrožičevi opekarni pod Ostrožnim brdom, kjer je pred štirinajstimi leti na ta dan počila v teh krajih prva uporniška puška. Ta dan so prebivalci pivške občine proglasili za svoj praznik.
Po nalogu centralnega komiteja KP Slovenije je prišel na Primorsko že julija leta 1941 tovariš Janez Dolgan-Ervin doma iz Trnovega pri Ilirski Bistrici. Med poletjem je ostal na Ostrožnem brdu. Širil je partizansko literaturo in zbiral somišljenike osvobodilnega gibanja, borce proti fašizmu. Najprej se je seznanil s tovarišem Dragom Maslom, ki je bil takrat na vojaškem dopustu. Domenila sta se o Dragovem pobegu iz italijanske vojske in o zbližanju z najbolj zanesljivimi antifašisti iz Ostrožnega brda in drugih okoliških vasi. Tovariš Janez je takrat pogostoma obiskoval tudi Zafredove v Stari Sušici, tovariša Franca Zetka iz Volč, Jakoba Znidaršiča in Franca Srebo-ta iz Stare Sušice ter Franca Trenta iz Nadanjega sela. Decembra istega leta je prišel v te kraje tudi bivši španski "borec Milko (Gu-bec) doma s Proseka pri Trstu. Z drugimi tovariši je sodeloval v akciji pri iztirjenju vlaka v bližini Nerina. Po tej akciji so začeli Italijani z aretacijami tistih tovarišev, ki so" leta 1935 pobegnili v Jugoslavijo in se kasneje vrnili. Prav tako so začeli preganjati tudi druge politično osumljene občane. V vaseh je živo tlelo in prihod prve oborožene partizanske skupine v te kraje ni prav nikogar presenetil. V tej oboroženi skupini so bili poleg drugih tovarišev tudi narodni heroj Janko Premrl-Vojko, Prešeren in tovariš Ervin — kot komandir. S tem se je začelo organizirano delo in priprave za oboroženo vstajo. Mreža vaških aktivistov se je razširjala. Trosili so protifašistične lepake, razobešali slovenske trobojnice ter s tem vzbujali bes in strah fašistom.
Prva partizanska skupina, ki je rekvirirala italijanskim kolonam živino je prisilila Italijane, da so povečali število svojih postojank, ustrahovali mirno prebivalstvo s stalnimi hišnimi preiskavami, na glavo Draga Masla, ki so ga smatrali za najbolj nevarnega pa so razoisali 50 tisoč lir nagrade.
V zgodnji jutranjih urah 4, aprila leta 1942 je karabinjerska ob-hodnica nameravala pri Maslovih na Ostrožnem brdu izvršiti teme-Ijiteišo preiskavo. Ko je partizanska skupina, ki je taborila v neposredni bližini domačije zvedela za karabinjersko namero, je sklenila z njimi obračunati. Napotila se je k bivši opekarni Ambrožič in naredila zasedo. V njej so bili Drago in jegov pokojni brat Franc Maslo, Anton Prime iz Jasena in Ivan doma iz okolice Ilirske Bistrice. Ko se je patrulja približala opekarni je počil prvi strel iz partizanske puške v pivški občini. Na mestu sta obležala oba orožniška oficirja,
DROBNE IZ PIVKE
Avto-moto društvo v Pivki bo v kratkem priredilo tečaj za vozni-ke-amaterje, ki se ga bo verjetno udeležilo nad 40 članov. Lani se je na podobnem tečaju usposobilo 12 vozačev.
To društvo deluje že od leta 1952. v okviru Ljudske tehnike in
ima 62 rednih članov.	J
*
Pevski zbor DPD Svoboda v Ilirski Bistrici se marljivo pripravka na celovečeren koncert, ki ga bo priredil v aprilu in maju v Postojni in Kopru, Na sporedu imajo narodne, umetne in partizanske pesmi.
Po tej akciji so Italijani še močneje terorizirali prebivalstvo, najbolj pa seveda vaščane iz Ostrožnega brda. Naslednji dan je krdelo črnosrajčnikov zažgalo Maslovo domačijo. To je bil prvi požig fašistov na tem območju. 6, aprila pa so zverinsko pobili za zidom vaškega pokopališča Antona Treb-ca in očeta šestih mladoletnih otrok Poldeta Fajfarja. Istočasno so zažgali tri hiše in pet gospodarskih poslopij.
Besnenje in maščevanje Italijanov je ustvarilo še večji odpor. V partizane je odšla prva skupina petnajstih fantov in deklet, med njimi Karel Kaluža, Anton in Jože Hreščak iz Nove Sušice, Franc Srebot iz Stare Sušice, Anton in Franc Vičič iz Neverk, Leopold Pupis iz Dolnje Košane, Edvin, Kristina, Marija in Alojz Maslo iz Ostrožnega brda ter drugi. Mnogi izmed njih so padli v borbah na
Nanosu, štiri pa so ujeli in jih kasneje ubili v Rimu.
Vedno večji in večji pritisk fašističnih tolp, ki so požigale po vaseh pivške občine je prisilil partizane, da so se za nekaj mesecev umaknili proti Notranjski in Dolenjski. Od tam so se kmalu vrnili in formirali brkinsko-pivško četo.
Pivška občina je dala nad 1.300 udeležencev v NOB. od katerih jih je 70 padlo med vojno kot partizani, 50 jih je pomrlo v internacijah, 15 pa so jih ustrelili kot talce. Fašisti so požgali in uničili 56 domačij in gospodarskih poslopij. Toda vse to ni moglo zatreti uporne volje prebivalstva pivške občine. Težnja in hrepenenje po svobodi sta zmagala, zato je ponos na preteklost upravičen. 4. aisril pa je in bo ostal v zgodovini pivške občine svetel spomin v njihovi neomajni borbi za osvoboditev.
Za občinski jjraznik 4. aprila in 14-letnico oborožene vstaje v pivški občini čestitajo:
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI ODBOR ZVEZE BORCEV NOV OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI KOMITE LJUDSKE MLADINE
PIVKA
ABRUGA
s svojimi poslovalnicami in odseki za pospeševanje in napredek kmetijstva in živinoreje
GOSTINSKO PODJETJE PIVKA
■ s kolodvorsko restavracijo in ostalimi — obrati —
TRGOVINA S PREHRANO, TEKSTILOM IN ŽELEZNINO
marinšek matija
stavbeno in pohištveno mizarstvo
PIVKA IN A KRASU
GROSISTIČNO TRGOVSKO PODJETJE Z ŽELEZNINO
KOVINAR" P i V Bi A
S> i»
DELOVNI KOLEKTIV IN UPRAVA TOVARNE FURNIRJA IN VEZANIH PLOŠČ
Z OBRATI M PIVKI, l7 PRESTRANKU IN BfiČU
»
f?j er.s) ct3 ttt1 /-.
■avl
TRGOVSKO PODJETJE Z ŽIVILI IN RAZNIM BLAGOM
»ŽELEZNIČAR«
Kmalu po okupaciji Jugoslavije pred petnajstimi leti se je na klic Komunistične partije Jugoslavije dvignilo naše ljudstvo pod vodstvom Josijja Broza-TIta v borbo za svobodo. Z nadčloveškim naporom so se naši narodi skozi štiri dolga in krvava leta borili s številčno neprimerno močnejšim m do zob oboroženim nasprotnikom. Povsod, v mestu, in vaseh, so se zbirali jugoslovanski patrioti in v ne-prodirmh gozdovih formirali prve desetine, čete in brigade, ki so prizadele sovražniku težke udarce. Jugoslovanski partizani so rušili njegove komunikacije, zažigali skladišča in transporte, zmanjševali njegov vojni potencial in se niso bali odkritega boja z marsikdaj več ko desetkrat močnejšim sovražnikom.
Plamen upora je zajel vso domovino. Tudi v tistih krajih, ki so bili do leta 1941 že desetletja zasužnjeni od italijanskega fašizma, se je vžgala iskra upora.
Tudi v Istri. Nasilje tisočerih črnosrajčnikov, ki so zapirali, mučili in ubijali narodnozavedno istrsko ljudstvo, požigali njihove domove, je rodilo odpor. Ze leta 1942 se je ustanovila partizanska četa, ki je dobila ime po istrskem narodnem heroju Vladimiru Gortanu. Njega so italijanski fašisti ubili 1929. v Pulju, ker se je drznil kot zaveden Jugoslovan upreti njihovemu trinoštvu.
Iz majhne čete so se razvili odredi istrskih partizanov. • Njihova moč in udarna sila sta vse bolj iz leta v leto zadajali smrtne udarce fašistični vladavini v Istri. Ljudstvo se ni ustrašilo nadčloveških naporov v borbi za svobodo. Množično je vstopalo v partizanske vrste in 1. aprila 1944 se je na osvobojeni Učki formirala brigada »Vladimira Gortana«, ponos istrskega osvobodilnega gibanja ter bratstva in enotnosti med Hrvati, Slovenci in protifašistično usmerjenimi Italijani. Ustanovitev te brigade je bila plod dolgoletne borbe Istranov, ki se je začela kmalu po podpisu krivične Rapalske mirovne pogodbe. Z njo je bilo to ljudstvo prepuščeno v milost in nemilost največjim krvolokom, kar jih pozna zgodovina: italijanskim fašistom. Zato je razumljivo, da je zasužnjena Istra upravičeno pričakovala od brigade »Vladimir Gortan«, da jo bo z njihovo pomočjo pripeljala iz suženjstva v svobodno življenje. Borbenost borcev te brigade je bila izredna. Vključeni v 43. divizijo, so v letu dni izločili iz borbe 2,675 sovražnikovih vojakov in oficirjev. (Mrtvih 1.760, ranjenih 678, ujetih 228.) Uničili so 24 železniških lokomotiv, 95 vagonov, 21 vojaških tovornjakov in 1.860 m železniške proge. Zaplenili pa so 219 pušk, 16 lahkih in 21 težkih strojnic, 16 avtomatov in 74 revolverjev.
Ze ti skromni podatki dokazujejo s kakšno zagrizenostjo se je brigada »Vladimirja Gortana« borila za osvoboditev Istre. Njeni vojaški uspehi pa so razburili fašiste v toliki meri, da so pošiljali na ta košček naše zemlje vedno več novih vojaških sil. Vendar pa je kljub številčni in materialni premoči, kljub sovražnikovim poizkusom, da bi s streljanjem prebivalstva in s požiganjem nezaščitenih vasi, udarna moč istrskih partizanov rastla iz meseca v mesec. Vsak dan so delali sabotažne akcije na progi Trst—Pulj, napadali so sovražne edinice in se niso strašili njihove številčnosti. Nad 30 tisoč sovražnikovih vojakov, med katerimi je bila zloglasna nemška divizija »Hermann Goring«. ni moglo zatreti istrskega partizanskega pokreta, zato so se znašali nad neoboroženim prebivalstvom ter požgali na desetine mestec in vasi. Partizani niso mirovali. Na vsakem koraku so zadajali sovražniku smrtne udarce. Samo ob enem napadu na vlak Trst-Reka je našlo smrt 105 nasprotnikovih vojakov in oficirjev, v neposredni bližini Pazina pa 60, nad 80 pa jih je bilo ranjenih.
Tako se je borila brigada »Vladimirja Gortana« za osvoboditev Istre. Zato je razumljivo, da je istrsko ljudstvo nanjo ponosno in s spoštovanjem obuja spomine na njene stotere borbe in prakse s sovražnikom. In ko se v teh dneh spominjajo dvanajstletnice njene ustanovitve, pripovedujejo dorašča-joči mladini o nepozabnih junaštvih brigade »Vladimir Gortan«.
HRVATINI
Odbor ZB v Hrvatinih je te dni izdelal program prireditev za proslavo 1. maja. Tako bodo na večer pred i>raznikom prižgali kresove v vseh vaseh Miljskih hribov in priredili baklade od Kolombana do Fajtov. Naslednji dan pa bodo organizirali partizanski miting s taborenjem. Sodelovali bodo člani prosvetnega društva »Božidar Ko-laričt s pestrim programom, šolska mladina in člani vseh krajevnih -organizacij.
V okviru proslave Dneva vstaje bodo 22. julija priredili partizanski pohod iz vseh bližnjih krajev v Hrvatine in pod vodstvom rezervnih oficirjev organizirali manjšo vojaško vajo.	G.
t
Ob prvi predstavi dramske družine DPD »SVOBODA» iz
Pirana
Nekdo mi je že pred tedni hudomušno namignil, da je piranski »SVOJEGLAV ČE K« res svojeglav, ko ga dramska družina še ni mogla postaviti na oder. Dobronamerna pripomba pa mi je hkrati še tole povedala: Pirančani in okoličani so se razveselili, ko so slišali, da tudi na domači njivi nekaj rase, kar bo vsaj deloma izpopolnilo vrzel v gledališkem življenju piranskega avditorija, ki vselej s hvaležnostjo sprejme vsakršno prizadevanje za kulturno rast.
DPD »SVOBODA« iz Pirana končno torej ima svojo dramsko družino, ki pa je šele v svojih začetnih povojih, saj šele zbira v svoj krog ljubitelje gledališke umetnosti. Svoje delovanje je pričela skromno, kot so skromna njena tehnična sredstva in je število igralcev majhno. Vse te in še ne-naštete težave so tudi narekovale izbiro gledališkega dela, s katerim
Učitelj in prosvetni delavec
Ob akademiji koprskega učiteljišča v korist ponesrečencem v Mavrovu
V	torek 20. marca letos so nam koprski učitelj iščnilci pokazali uspehe svojega kulturnega prizadevanja. Dobiček prireditve so namenili ponesrečencem v Mavro-vem,
V	pestrem in skrbno izbranem programu so dijaki skušali pokazati razne smeri svojega udejstvo-vanja. Prav presenetilo nas je, da imajo na učiteljišču kar tri zbore: ženskega, moškega in mešanega. Izmed teh ansamblov je najbolje zvenel ženski zbor, ki je pod vodstvom prof. Mirana Hasla pokazal rezultat načrtnega študija, Tudi glasovno je bil izenačen. Motila je le na nekaterih mestih malce pomanjkljiva artikulacija, kar je jlrišlo še posebno do izraza na hitrih mestih. Približno isto velja za mešani zbor, ki ni mogel priti do pravega izraza, ker ni pravilno razmerje ženskih glasov proti moškim (40 proti 16),
Razveseljiva novost je bila, da smo na akademiji razen pevcev spoznali tudi bodoče pevovodje. Z ženskim zborom so se nam predstavile dijakinje Kvirina Grlica, Anica Metlika in Jolanda Gojak, z moškim oktetom pa dijak A. Primožič.
Moški zbor, pravzaprav oktet, ni imel preveč posrečeno izbranega programa, ki je zahteval precejšen glasovni razpon, višine in nižine, česar mlada grla niso zmogla.
Kot solisti so nastopili pianistki Danica Vičič in Benjamina ICun-čič, čelist Sergej Pirjevec in reci-tatorja Mara Ban in Milan Ozbič.
Govor o pomenu akadamije je imel dijak V. letnika Albin VaT tovec.
Akademija je uspela predvsem zaradi mladostnega zanosa in zavzetosti izvajalcev. Profesorji so jim nudili pri študiju vso pomoč.
Zdravko Gašperlin
NASTOP GLUHE ML'DINE V KOPRSKEM GLEDALIŠČU
V okviru proslave desete oblctnice ustanovitve Zavoda za gluho mladino v Portorožu bodo imeli gojenei te ustanove v gledališču Slov. Primorja v Kopru dne G. aprila-1. 1. ob 15. uri za šolsko mladino, ob 20. uri za ostalo prebivalstvo Kopra dva nastopa. Na sporedu so točke ritmike, baleta, parterne telovadbe, fizkulture, pantomimike in deklamacije. Za delno kritje režijskih stroškov bodo pobirali prostovoljne prispevke.
Prebivalstvo mesta Kopra vabimo na to redko in zanimivo prireditev.
jc pretekli petek debutirala najmlajša igralska družina v tem delu Slovenskega Jadrana. Po vsem tem bi bilo napak poseči glob je in morda po kritikastrovsko raztrgati uprizorjeno veseloigro SVOJEGLAVČEK tako z idejne, ideološke, politične ali apolitične strani, kot natanko razčleniti delo glede na umetniško ali pedagoško vrednost in jo pretresti na ne vem kakšne pozitivne in negativne odtenke. Ob še tako podrobni analizi, ob gledanju z drobnogledom, bi sc nam pod okular kar naprej vsiljevalo dejstvo, ki prekrije vse morebitne pomanjkljivosti in ki da dramski družini vse priznanje: piranska igralska družina je oživela in zaživela. »Svojeglavček« je njen prvenec, je prva stopnica na poti navzgor. Ko bo pa imela družina zbranih dovolj igralcev, ko ne bo štela med svoj inventar le izposojeno dvorano v Tartinijevem gledališču in prazen oder ter prazno garderobo, potem bodo tudi zahtevnejši prišli na svoj račun.
Po nestrokovno oceno prve predstave mlade in še nevigrane gledališke družine sem šel med ljudi, S predstavo so bili zadovoljni in med njimi je prevladovalo splošno mnenje, da so Pirančani kljub vsem težavam pokazali več, kakor so pričakovali od njih.
Omenil sem že nevigranost in-terpretov sicer ne prezahtevnih vlog. Posamezni igralci so imeli na odru vse preveč opravka s samim seboj, premalo pa so pazili na prepotrebno skladnost. Jezik sam je bila mešanica knjižne slovenščine, pogovornega jezika in šišenske ljubljanščine, besedilo premalo trdno in v dialogih vse preveč raztrgano. Nekoliko je motila Potokarjcva »šolska« dikcija, njegovi okorni, negotovi in starosti vloge nič kaj primerni gibi, pri čemer je imela svoj delež _ še slaba maska; dalje hlapca Jožeta premočna gotovost v uspeh svoje kreacije, ki se je pokazala posebno v drugem delu igre, ko je že Jože žel za svojo igro upravičeno priznanje gledalcev; premajhna Po-
lončina in Tonetova sproščenost; Kohnovo nasmihanje samemu sebi, Cilina nerazborita razboritost in. še kaj. Toda vse to so drobne stvari, kajti v celoti so vsi nastopajoči dokazali svoje sposobnosti, ki se bodo ob skrbni in trdni režiserjevi roki še izpopolnile. Pravilno pa more ceniti in oceniti uspeh igralske družine le tisti, ki ves čas spremlja njene težnje in prizadevanja, da bi te svoje težnje pred polno dvorano tudi opravičila. V našem primeru jih je in kratka ocena pred kulisami bi bila dobra, ob upoštevanju »zakulisnih« težav pa vsaj prav dobra, če že ne odlična.
»Svojeglavčka« je z vso prizadevnostjo pripravljal in spravil na oder režiser piranske gledališke družine tov. FLOREN1NI LUČI, ki mu gre za uspeli prireditve vse priznanje. Priznanje pa zaslužijo tudi vsi ostali, ki so kakorkoli pripomogli, da oživitev dramske družine v Piranu ni ostala le želja posameznih, gledaliških predstav željnih Pirančanov.	LoM
(Ferdo Kozak: Popotoval sem v domovino)
Zadnja knjiga Ferda Kozaka »Popotoval sem v domovino« ima v sebi toliko dopolnjujočih se elementov, da je z eno samo oznako ne moremo opredeliti, zakaj knjiga je kronika, je potopis, je študija značajev, je razmišljanje o vsem, kar je človeškega, naj bo to strah ali obup, sovraštvo ali bes ali ljubezen, strast in razsodnost — je dokument »golega« človeka.
Pisatelj je svoje delo snovno omejil z dvema važnima mejnikoma: s svojo aretacijo in prihodom na osvobojeno ozemlje in tako položil sebi in bralcem obračun za to dobo.
Knjiga je razdeljena v sedem približno enako dolgih delov ali poglavij: Razbita ladja, Ječe, V žalostnih gorah, La madre Majel-la, Naskok na Atesso, Baraka št. 3 in Pomladanska pravljica. Prvih
SAMO DO 5. APRILA
je še čas, da se vpišete v članstvo Prešernove družbe za leto 1957. Člane vpisujejo
vsi poverjeniki, knjigarne in podružnice Slovenskega poročevalca in Ljudske pravice.
* I
LOJZE PERKO: MATERINA LJUBEZEN, olje 1955
Iz razgovora z dramaturginjo in direktorjem GSP
VEST: Naše gledališče se odpravlja na daljšo turnejo po Sloveniji. V načrtu ima 23 predstav v 10 krajih in v 17 dneh. Kraji so: Ptuj, Maribor, Celje, Trbovlje, Kranj, Skofja Loka, Tržič, Jesenice, Ljubljana, Novo mesto in ev. Črnomelj. Uprizorili bodo dve drami (Vasja Ocvirk: »Srečno, ljudje!«, Aleksander Ma-rodič: Na dnu kelihov) in eno komedijo (Držič-Rupel: Boter Andraž). Čas gostovanja: od 3. do 20, aprila 1956.
DRAMATURGINJA tov. Djurdjica Flere pravi: Končane so zadnje organizacijske priprave za turnejo. V tiskarni je še album, ki ga bomo izdali ob tej priložnosti. V njem bo pregled dosedanjega dela, v sliki in besedi bomo predstavili mladi ansambel iz Kopra.
Zakaj smo se odločili za turnejo? Pobuda pravzaprav ni prišla z naše strani, ampak iz raznih krajev Slovenije, kjer nas želijo spoznati, Tako se je rodila zamisel. Prve stike smo navezali lansko leto na Celjskem festivalu, kjer smo vzbudili med teatrskimi ljudmi precej zanimanja. In če že obiščemo nekatere kraje, zakaj ne bi še vmesnih? Tako je nastal načrt turneje. Njen namen je, da bi nas naši ljudje v Sloveniji spoznali in priznali naše delo in uspehe.
Kaj si obetamo od teh gostovanj? O koprskem gledališču, tako ga imenujejo drugje, čeprav je naš uradni naziv Gledališče Slovenskega Primorja, ne vedo v Sloveniji mnogo več, kot da ima ta začetniški ansambel svoj sedež v Kopru in amatersko oboležje, O tem zmotnem mnenju smo se lahko prepričali, ko so nas obiskali gostje iz Ljubljane. Prišli so s skepso in predsodki, bili pa so presenečeni, ko so- spoznali, da gre za resno umetniško prizadevanje pravega poklicnega teatra. Priznali so, da so gledali predstavo z istim zanimanjem, kot jo gledajo v Ljubljani. Zal pa imajo gledališki ljudje in kritiki iz Ljubljane tako malo časa za obiske naših predstav. Mi smo veliko bolj odrezani od našega središča, kakor n. pr. Kranj ali pa Celje od Maribora in od Ljubljane.
Zaradi vsega tega mislimo, da je naša dolžnost, da se predstavimo Sloveniji. Z upom in strahom gremo na to pot, da porabim Prešernovo primero.
Precej smo razmišljali o tem, s kakšnim repertoarjem naj se predstavimo. Potrudili smo se, da bomo pokazali stvari, ki jih drugje še ne poznajo. To velja zlasti za Ocvirkovo in Marorodičevo dramo, ki sta
šest je tesno med seboj povezanih, zadnja in zaključna pa je bežna retrospektivna slika pisateljevega življenja ali bolje časa, v katerem je pisatelj živel vse do leta 1941, do ustanovitve OF. Nekatera posamezna poglavja smo pred časom že brali v revijalnem tisku in so takrat učinkovala kot v sebi zaključene celote. V tem smislu, da-si predstavlja knjiga kontinuirano obliko pripovedovanja in je kot take posamezne enote avtor v kazalu tudi označil, delujejo delno še sedaj, ko so zbrane v knjigi.
Prva poteza, ki je značilna za Kozakovo pisanje, je, da je stvarno, obj ektivno-liladno. To daje avtorju videz človeka, ki stojij gleda in piše. Sicer je on sam v vsem tem tudi tangiran, vendar zna do neke mere svojo voljo tako prisiliti, da imamo včasih vtis, da je kot neznana sila, kot fotoreporter dokumentarnega filma (v dobrem smislu besede), ki je povsod prisoten, ki skuša vjeti na platno svojega spomina, ki skuša vse vtisniti v svojo zavest. In to se mu na celi črti posreči.
Drugič pa ima avtor veliko moč besede. O tem se vsakdo lahko prepriča, če prebere take odstavke, kakor začetek I. poglavja, različne odlomke o ječah, opis bojev, ko se bliža zavezniška fronta in druge.
Dasi je delo kot sem v začetku povedal kronistično zasnovano, vedar mu daje avtorjevi, širok pogled v svet, na celotno človeško dogajanje, pisateljeva mirnost in preudarnost, jasnost in odločnost v izrekanju sodb, velika ljubezen in vera v človeka ter nešteto drugih lastnosti, ki pričajo, da pisec ni samo umetnik, temveč tudi raz-mišljujoči duh, veliko večjo vrednost, kot bi jo morda iz skromnega naslova lahko pričakovali.
Pisatel je za to delo prejel letošnjo Prešernovo nagrado, to je najvišja literarna nagrada v Sloveniji. S tem pa je Ferdo Kozak dobil za svoje delo največje priznanje, saj nam ta knjiga kakor tudi lanska (Od vojne do vojne) odkriva, da je Ferdo Kozak res pravi umetnik, opisovalec človeških usod, rafiniran mislec in jezikovni mojster. •	-nb-
doživeli na našem odru krstno uprizoritev. Komedijo Boter Andraž pa so želeli ljudje, ki so nas vabili na gostovanje. V teh treh predstavah se bo lahko predstavil ves naš gledališki ansambel in različni režijski prijemi.
O tem, kako so nam šli povsod pri organizaciji na roko in kako nas pričakujejo, vam bo lahko povedal več
DIREKTOR tov. Oskar Venturini.
Na razumevanje in pomoč smo naleteli prav povsod. Samo nekaj primerov: ljubljanska Drama nam je pripravljena odstopiti svoje prostore, trboveljska Svoboda nas bo podprla tudi finančno, v Novem mestu pa so nam obljubili brezplačno oskrbo vseh naših ljudi za dva dni, Povsod nam bodo dali na razpolago dvorano, svoj tehnični personal, prevzeli so predpro-dajo vstopnic in reklamo. S tehničnimi zadevami se nam sploh ne bo treba ukvarjati. To je veliko razumevanje in res prijateljska pomoč. Oddolžili se bomo, ko pridejo drugi teatri gostovat k nam. Verjetno bodo prišli Kranjčani in Celjani,
Zamisel o tem gostovanju je nastala pri sorodnih obrobnih gledališčih že ob priključitvi Slovenskega Primorja k Sloveniji. Zal pa do zdaj to ni bilo izvedljivo, Vsein, ki bi nas radi spoznali, ne bomo mogli niti ustreči. Novo mesto nam je n. pr. predlagalo, da bi obiskali še Kostanjevico, Metliko in Črnomelj. Poskusili bomo iti vsaj v Črnomelj, že zaradi Ocvirltove partizanske drame, ki se dogaja v tistih krajih.
Kako je s financami, je bolje, da ne sprašujete. Na postavki »gostovanja« imamo nekaj denarja. Če ne bo »dodatne« pomoči, bomo morali omejiti gostovanja v Kopru.
ZAKLJUČEK; Vemo in razumemo, da jo gostovanje po Sloveniji potrebno in želimo našemu gledališkemu ansamblu, da bi doživljal take uspehe, kot jih je imel pravkar na turneji po Primorski. Nam v Kopru pa se obeta »suša«. V aprilu nobene predstave GSP, ko se vrnejo s turneje pa študij nove premiere. Torej lahko pričakujemo svidenje v avditoriju šele proti koncu maja. Upajmo le, da bo med tem časom tista postavka v proračunu, ki nosi ime »gostovanja«, le dovoljevala kak obisk tržaških ali drugih gostov.
Z. L.
LJUDSKE KNJIŽNICE V KOPRU
FINŽGAR F. S.: Pod svobodnim soncem (Nova izdaja 1955)
MILČINSKI FR.: Ptički brez gnezda (Nova izdaja 1955)
CRONIN: Vratila si me životu (Džepna knjiga 19.) 1954 (srbhrv.)
VAGENHALS J.: Kamikaze. Piloti samoubice (Džepna knjiga 25.) (srbhrv.)
ČOPIČ Branko: Stari nevjer-nik. Deset godina smjeha. (Džepna knjiga 28.) (srbhrv.)
REMARQUE E. M.: Iskra života (Džepna knjiga 35.) (srbhrv.)
MUSTER Miki: Dogodivščine Zvitorepca in Trdonje v Afriki. 1955
JOYCE James: Ljudje iz Du-blina. 1955
LAFORET Carmen: Praznina (Knjižna polica 5.) 1955
WALLACE Edgar: Zelena snet. Kriminalni roman. 1956
VERNE Jules: Carski sel (Mihael Strogov) 1955
MAY Karl: Lov za milijoni, 6,, 7, in 8, snopič,
-
NAŠI VZGOJNI PROBLEMI:
Na Goriškem se je začel v zadnjem času alkoholizem nevarno širiti tudi med mladino — Za alkoholne pijače je porabilo prebivalstvo goriškega okraja lani skoraj 500 milijonov din.
Na Goriškem in Tolminskem je alkoholizem še vedno eden najbolj perečih družbenih problemov, ki ga bodo morale razne množične organizacije in tudi oblastni organi začeti reševati bolj energično. Posebno zaskrbljenost povzroča dejstvo, da se je začelo pijančevanje v zadnjem času nevarno širiti tudi med mladino. Pričujoči podatki o porabi raznih alkoholnih pijač si sicer stari že poldrugo leto, vendar se stanje lani in letos ni dosti spremenilo. V našem okraju so popili lani raznih alkoholnih pijač za okroglo 500 milijonov dinarjev. Tu pa ni všteta škoda, ki jo utrpi skupnost zaradi kaznivih dejanj vinjenih ljudi, ko so ti v zaporu in torej neproduktivni. Povprečno porabi na Goriškem vsak delavec in kmet 14 odstotkov isvojega zaslužka za alkohol, na Tolminskem pa okoli 9,1 odstotkov. Za primerjavo naj omenimo, da prebivalstvo tolminskega okraja porabi za razne kulturne potrebe le 5,3 odstotkov narodnega dohodka. Največ alkoholnih'' pijač popijejo v Idriji, kjer je povpreček na enega prebivalca 39,7 litrov na leto.
Niso t.ako redki primeri, ko zaradi kroničnega alkoholizma lastnikov propadajo kmetijska gospodarstva, kar je nedvomno v škodo vse družbene skupnosti. Med prebivalci je pogosto slišati mnismje, da bi morala država v takih primerih posredovati z administrativnimi ukrepi ali kako drugače in tako zagotoviti dobro gospodarjenje na ogroženih posestvih.
Dejstva, da se pijančevanje širi tudi med mladino in ''elo mladoletniki. so v nemali meri krivi tudi ne-katsri starši. Ponekod, zlasti v Vipavski dolini, dajejo otrokom nekaj obrokov vina dnevno, misleč da koristi to njihovemu organizmu in

ZELJE S SLANINO
30 dlcg prekajene slanine (ali pol kg suhega mesa), tri četrt kg kislega zelja, pol kg krompirja, 2 Čebuli, malo česna.
Čebulo drobno zrežemo in zmešamo z zeljem, krompir olupimo In zrežemo nn kolobarje, meso ali slanino dobro operemo s toplo vodo. V lonec damo najprej meso ali slanino, potem zelje in končno še krompir. Posujemo nekoliko rdeče paprike in zalijemo z vodo (1 prst nad krompirjem). Na ne prehudem ognju kuhamo 1 In pol do 2 uri,
FIZOLOVA JUHA
Kuhamo jo lahko na več načinov. Med najbolj preprostimi in tudi najbolj pogostimi jc tale:
Liter fižola namočimo že prejšnji večer. Drugi dan ga kuhamo. Ko zavre, odlijemo prvo vodo ter zalijemo z drugo, toplo. Zdaj dodamo lovorjev list, limonino lupino in solimo. Kuhan fižol zmečkamo, v kožici pa razbelimo dve žlici masti in masla, nekaj drobno zrezane čebule, dve žlici moke in naredimo bledo prežganje. Potem prilijemo malo kisa in precedimo v prežganje zmečkan fižol. Vse dobro premešamo in pustimo prevreti. Tik preden damo na mizo, primešamo šc nekaj žlic smetane. Postrežemo s posušenim kruhom ali z omlctnimi rezanci.
KOMPOT IZ KORENJA
Korenje osnažimo in zrežemo na rezance ter prevremo. Medtem skuhamo nekaj sladkorja z limoninimi in pomarančnimi lupinami. Ko je že precej gosto, prldenemo odcejeno korenje in še skupno malo prevremo. Hladnega obložimo lahko s kolesci pomaranče, vendar ni nujno. Kompot je prijetna sprememba nn našem jedilniku in priporočljiv zlasti za-otroke.

zdravju. V resnici pa alkohol zavira njihov razvoj iti normalno fizično in duševno rast, kar ima v kasnejšem življenju takih otrok često hude in nepredvidene posledice. Na nekem zasedanju RK goriškega okraja so nam delegatke iz Vipave med drugim pripovedovale, da nekateri starši ¡dajejo svojim otrokom v primeru bolezni en ali dva decilitra žganja, češ »malo žganja mu'damo, pa je otrok zdrav«. Menimo. da taiki/h škodljivih mnenj in nazorov niso krivi zgolj starši, marveč tudi zdravstveni delavci in pristojne organizacije, ki so premalo napravile za dvi° zdravstvene vzgoje prebivalstva. Temu vprašanju (kaže zato v bodoče posvetiti več pozornosti.
DRUGA STRAN MEDALJE
V	BORBI PROTI ALKOHOLIZMU
Reči je treba, da organizacije RK, razen nekaj splošnih deklarativnih izjav o nevarnosti alkoholizma, niso doslej storile ničesar proti temu velikemu družbenemu zlu. Boj proti alkoholizmu bi nedvomno dal večje rezultate, če bi brezalkoholne pijači; bile cenejše. V teh krajih pa vino ni tako drago kot morda v ostali Sloveniji in ga zato ljudje raje kupujejo, ko1 razmeroma drage sadne sokove, malinovec, kok-to in druge osvežilne brezalkoholne pijače. Raznih mineralnih vod pa sploh ni mogoče dobiti. Za radensko vodo je posebno v poletnih mesecih veliko povpraševanje, gostilne pa si je ne morejo nabaviti.
V	ilustracijo naj navedemo, da sta jo dobila goriški in tolminski okraj leta 55 samo tri vagone. Uprava vrelca je na šievilna naročila in poznejše intlsrvemcije v začetku odgovarjala, da primanjkuje vagonov, sedaj pa niti ne odgovarja več. Res je. da se podjetja borijo s številnimi težavami zaradi pomanjkanja prevoznega parka, toda čudno je. da vagonov ne primanjkuje za druga mesta in je tam radenske vode dovolj na razpolago.	M. D.
(/.r J\
ijyAi

(T 'V
.-V ^ <r
á \ „ Vn ¿Vi.;:... r~\ \\ V-.Jr
, , V
Himm
m nM) mm m
/v-v ^g J
./•K
m
i
¿¡/¡mm
,-t: {■■■iWit A*:*;,.
' «K
lil»
m
-/'i-A /
Spomladanske novosti za naše malčke. Oblekice za punčke so zrezane precej iz majhnih koščkov, kar sicer ni priporočljivo, če imamo novo blago, zelo poralino in praktično pa je, če krojimo iz naše stare, že malce obrabljene obleke. Tudi za fantka bomo poiskali staro moževo srajco, hlače, ki so žc prozorne na kolenih ali staro krilo.
JAVNA ANKETA ZVEZE ŽENSKIH DRUŠTEV
1.	vprašanje:
A)	Ali želite večje stanovanje, komfortno, in da ga delite s kom drugim
B)	ali manjše stanovanje in da ste sami?
2.	vprašanje:
A)	Ali želite dvosobno večje stanovanje
B)	ali trosobno manjše, z vsemi potrebnimi prostori za petčlansko družino?
3.	vprašanje:
A)	Ali vam bolj ustreza sistem centralne kurjave, za katero bi morali plačevati okoli 800 dinarjev na mesec skozi vse leto
B)	ali želite, da vam vzidajo v novem stanovanju peči?
4.	vprašanje
A)	Kaj vam bolj ustreza: da je kuhinja, v kateri lahko pripravljate jedi, po prostoru majhna
B)	ali da je večja kuhinja in da se v njej zadržujete tudi čez dan?
Gornjo anketo je razpisala Zveza ženskih društev Slovenije. V okvi-
Zdrav
Včasih so ljudje cenili kurja jajca in stare medicinske knjige so jih priporočale kot odlično hrano skoraj za vse bolnike. Sele pred dobrimi tridesetimi leti so začeli nekateri praktični zdravniki priporočati določene omejitve, pri mnogih dietah pa so jajca sploh prepovedati. Tudi nekateri nestrokovnjaki so spoznali, da lahko povzročajo jajca razne bolečine, n. pr.' glavobol. Leta 1934 je francoski zdravnik Mounier zapisal, da okrog jajc zganjajo preveč hrupa in da vedo zdravniki povedati o kurjih jajcih že toliko negativnega, da se zdi bolnikom, da jim škoduje že niali košček poprej tako priporočane hrane.


m-^mmzm.....
^flliiii
.—-'-"-.v -'.-.rj ■ W T	"
:XW...	•■•;	š if ¿¡s«'■
»V • - ■ ■ •
I1W«
i?»
Pomlad jc sicer že tu, toda Se vedno bomo imeli tudi kak mrzel dan, ko bi nam kar prav prišel tak prikupen komplet. Pepita blago je letos zelo priljubljeno in ga uporabljajo vse modne hiše na svetu. Cc pa gremo morda na potovanje, bomo rabile tak plašč ob vsakem vremenu.
Kako je prišlo do te spremembe? Belgijski znanstvenik Brand-ligt odgovarja na to vprašanje, da so spremembi krive kokoši, oziroma tisto, kar one jedo. Ta zdravnik je naredil na sebi in na članih svoje družine vrsto poskusov, ki jih je potem objavil v knjigi. Ugotovil je. da lahko brez škode uživamo v velikih množinah jajca ^kokoši, ki se hranijo z žitom in sploh z rastlinsko hrano. Če pa jedo kokoši tovarniško pripravljeno pičo — kostno moko in podobne reči — povzročaio njihova jajca težave v človeških prebavilih. Za poskus je dal dr. Brandligt svojim kokošim tri dni staro konjsko meso in govedino. Ko so njegovi družinski člani pojedli jajca, ki so jih kokoši znes'e potem, so imeli težave s prebavo.
S številnimi poskusi je belgijski znanstvenik prišel do tega-le zaključka: jaice je natančna posledica sestavin, s katerimi krmimo kokoši.
V TRBOVLJAH IZDELUJEJO IJI.Ti^T^TpAJE PRALNE RTRO.TE
Kakor poročajo naši časopisi, je tovarna EJektro-Standard v Trbovljah izdelala prvo serijo 50 električnih pralnih strojev. Poskusi v tovarni so pokazali zelo leno rezultate. Stroji bodo prihranili ženi veliko truda in časa, ki ga terja ročno oranje.
Istočasno pa se je poiavil na našem tržišču še nratoi si roj »Stremela podjotia« iz Skofie Loke. Unajmo le, da bodo cene dosegljive.
To so prvi izdelki v vrsti električnih aparatov in praktično uporabnih naprav, ki so iih sprejele v svoj proizvodni načrt naše tovarne.
WSMmm
ru razstave »Stanovanje za naše razmere« v Ljubljani bo tudi posvetovanje o praktičnosti in uporabni vrednosli. novih stanovanj, ki jih gradi naša skupnost. Zveza ženskih društev je pripravila referat »Družina in stanovanjski pogoji <, v katerem zastopa svoja stališča. Lc-ta bi rada podkrepila s številkami in zato razpisuje javno anketo. Investitorji se n, pr. navdušujejo za velika stanovanja, ki bi si jih družine delile, za dve veliki sobi namesto treh majhnih itd., žene pa so večinoma drugega mnenja.
Zato prosimo vse naše bralke, naj odgovore na anketo in pošljejo odgovor na naše uredništvo. Anketa je anonimna, zaželeno je le, da anketiranka navede svoj poklic. Odgovori so čisto kratki, n. pr. l/B, 2/B, 3/A, 4/A. V levem kotu kuverte napišite »Javna anketa«. V eni kuverti je lahko tudi več odgovorov. Dopise v zvezi z anketo sprejemamo do 10. aprila.
Podjetja, ustanove, ljudski odbori, zadruge in razne organizacije, pristopajte med temeljne ali vsaj podporne člane Prešernove družbe.
IZ DELA NAŠEGA ŽENSKEGA DRUŠTVA
Sestanek iniciativnega odbora ZŽD
V	ponedeljek je bil sestanek koprskega iniciativnega odbora Zveze ženskih društev. Odborniee so dale obračun o prireditvah ob osmem marcu in razpravljale o nekaterih vprašanjih, ki bi jih bilo treba še urediti pred občnim zborom, ki bo predvidoma v aprilu.
Občni zbor, ki ga pripravljajo, naj bi ne potekel v običajnih poročilih in načrtih, ampak bi na njem tudi izčrpno obdelali, v referatu in razpravljanju, kako važno temo. Predlogov za temo je več: Zdravje in prehrana šolskih otrok, Naša uslužnostna podjetja, trgovska rnreža in pod. Izbrano temo bomo pravočasno objavili, tako da se bodo vse naše žene lahko pripravile za diskusijo.
Dvodnevni vrtnarski tečaj v Kopru
Zveza zadružnic in iniciativni, odbor Zveze ženskih društev so priredili v Kopru in 22. t. m. tečaj za vrtnarstvo. Udeležilo se ga je 13 žena, ki bodo zdaj prenesle svoje znanje na lovarišice v zadrugah. Popoldne so bila predavanja, zvečer pa praktično delo. O gojenju zelenjave sta predavala dr. Juriševič in dr. Bejak, o vrednosti zeienjave v prehrani pa dr. Bogdana Mozetič.
Taki in podobni tečaji bodo tudi v bodoče. Organiziral jih bos novoustanovljeni Zavod za pospeševanje gospidinjstva v Kopru.
Ker je med našimi ženami, ki imajo kako gredo vrtička, veliko zanimanje prav za tečaje v zvezi z vrtnarstvom, je pripravljena Zadružna poslovna zveza organizirati nov tečaj. Vse žene in dekleta, ki bi se rade udeležile tečaja, naj sporočijo svoj polni naslov na naše uredništvo do 10. aprila t. I., nakar bomo v Slovenskem Jadranu dne 13. aprila sporočili dan sestanka v Kopru, kjer se bodo s predavatelji sporazumele o točnem pričeiku tečaja.
Na pol pripravljena hrana
končno tudi na našem tržišču
Na policah ljubljanskih in mariborskih trgovin je presenetila gospodinje prijetna novost (koprska trgovska mreža žal za to še ni poskrbela!). Gre za izdelke tovarne prehranbenih proizvoXiov »Podrav-ka« iz Koprivnice, ki je v lepo pisanih zavitkih pripravila zmes za palačinke, bele kekse in kakaovo-ve slaščice, ki jih je treba še zgo-toviti po navodilu na zavitku. Novost so pozdravile predvsem zaposlene gospodinje, ki nimajo veliko časa za pripravljanje jedi.
V	svetu je že dolgo v navadi, da dajejo tovarne na tržišče na pol pripravljeno hrano in pri nas le upamo, da bodo zgledu »Podrav-ke« sledile še druge tovarne, ki bi lahko prirejale n. pr. testo za rezance, na pol prirejeno meso in zelenjavo itd.
Če bodo cene zmerne, bodo gospodinje tako hrano rade kupovale brez posebne propagande, saj pri vseh zaposlenih prevladuje težnja, da bi si gospodinjsko delo čim bolj olajšale.
I'ecüncga prrtška v pecivu ne bomo okusili, če snegu iz beljakov primešamo malce jelenovih ::oli.
Jajčna peciva bodo mnogo rahlejša, če pripravljeno tekočino vrelo vlijemo preko moke In jajc in hitro dobro premešamo.
LEGENDA O ČAJU IN NJEGOVA ZDRAVILNOST
Legenda o nastanku čajevega grma govori takole:
Buddha je zapustil v petem Stoletju pred našim štetjem družino ia domovino in se umaknil v džunglo, da bi bedeč zasledil resnico človeškega življenja, Nekoč ga jc premagal spanec. To ga je tako razjarilo, da si je odrezal veke in jih vrgel daleč proč od sebe. Iz njegovih vek na je zrasel grm. Buddha je pokusil nieeove liste in tfikoi spoznal njihov učinek. Njegovi učenci so to rastlino razšir:li po vsej Kitajski.
Čajev grm doseže v džungli izredno višino, tudi 10 metrov. Kitajska država je krila ob koncu prejšnjega stoletja dve tretjini svetovne poribe. Sedaj so postali glavni dobavitelji Malajski otoki, kjer so so v kratkem času pojavile velike plantaže. Na Ceylonu je čajna trgatev vsakih osem dni, na Kitajskem in n:i Japonskem pa le štirikrat na leto.
Zavojček četrt kilograma vsebuje točno količino listov, Iti so zrasli na enem č.Mnom g^^u.
Neoslajen čaj, pa tudi čaj z mlekom velja kot primerna bolniška hrana, ki jo zdravniki zelo priporočajo. Neka znanstvena razprava iz 17. stoletja slavi njegovo zdravilno moč, lcer izganja iz telesa nevarne hlapove in uničuje ostre soli v krvi.
O pravilni pripravi čaja pa prihodnjič.
KOLIKO PRANJ PRENESE PERILO
V Švici so ugotovili, da prenese riuha 150 do 1S0 pranj, brisača 100 do 150, osebno porilo (ill do SO, perilo iz umetne svile pa le 30 do 10 pranj. Izračunali so tudi, da izdajo Švicarji za obnovo perila vsako leto SO do PO milijonov frankov, da bi pa lahko prihranili tretjino te vsote, čc bi s perilom pravilno ravnali In če bi ga ne prali s sredstvi, ki vsebujejo ostre bclilne pripomočke.
KUHALNIK NA SONČNO TOPLOTO
Ali ste že kdaj greli kosilo na soncu? Verjetno ne. Mogoče pa ste že lovili sončne žarke skozi povečevalno steklo, da bi prižgali t enak papirček ali cignreto.
Danes že vemo, da bi sončni žarki lahko dajali najcenejše kurivo ljudem po širnem svetu. Neki ameriški učenjak jc že izdelal priročen in cenen kuhalnik. ki sprejema toploto od sonca. Njegov izum ,1c proučila komisija Organizacije za kmetijstvo in prehrano (Fao), ga potrdila in poskrbela, da bodo kuhalnike začeli Izdelovati serijsko.

Na nedavnem sestanku okrajne zveze TVD Partizana v Kopru je bilo največ govora o pomanjkanju telovadnih objektov in naprav v koprskem okraju, Delegati so priporočili, naj bi. zaenkrat, zaradi pomanjkanja sredstev začeli z manjšimi deli. Te dni pa je okrajni svet za telesno vzgojo v Kopru s tem v zvezi sprejel zelo koristen sklep, naj bi že Lsitos pri naših osnovnih Šolah uredili okrog 50 manjših te-lovadišč, ki bi hkrati služila tudi za športne ¿gre. Dela naj bi v glavnem opravila maldina s prostovoljnim delom, nekaj pa bi prispevale tudi občine. Sklep bo urečničila posebna komisija, v kateri bodo predstavniki mladinske organizacije, okrajne športne zveze. TVD Partizana in okrajnega šolskega sveta. Glede na pomanjkanje objektov bo to vsekakor velik korak naprej pri razvijanju • telesnovzgojnega dela med šolsko mladino, kakor tudi med dzvenšolsko mladino na podeželju in v mestih.
Na seji okrajnega sveta za telesno vzgojo pa so se pomenili tudi o neizkoriščenih dvoranah v zadruž-
POMLADANSK1 DEL NOGOMETNEGA PRVENSTVA LJUBLJAN-SKO-PR1MORSKE NOGOMETNE LIGE
:13
¥ nedeljo začetek boja za točke
Nogometaši ljubljamsko-primorske nogome ine lige bodo v nedeljo začeli pomladanski del prvenstva. Na sporedu bodo naslednja srečanja: Izola — Postojna (igrišče Izole, začetek ob 16. uri), Ilirija — Grafi-čar, Krim — Tabor (igrišče Krima, začetek ob 10. uri), Triglav — Slovan in Koper — Mladost (igrišče Kopra, začetek ob 16. uni).
Primorska moštva so v nezavid-nem položaju, saj v celoti tvorijo rep tabele. Imajo pa lepo priložnost, da popravijo, kar so jeseni zamudila.
Ze prva kola bodo pokazala, kdo se je v zimskih mesecih bolje pripravil: Prijateljske tekme v prejšnjih nedeljah so pokazale, da so primorska moštva glede kondicije pripravljena in da so tudi glede tehnike napredovala. Z veseljem pa moremo ugotoviti, da so vsa moštva vključila v svoje vrs'e mlade igralce, ki bodo nedvomno kljub pomanjkanju rutine vnesli v igro več poleta in požrtvovalnosti.
Tabela jesenskega dela prvenstva ljubljansko-primorske nogometne lige jle1 naslednja:
Grafičar Krim Triglav Mladost Ilirija Slovan Koper Izola Postojna Tabor
Objavljamo še razpored tekem, ki jih bodo odigrala primorska mo-Siva v prihodnjih nedeljah; 8. aprila Koper — Triglav, Tabor — Ilirija.
9	7	2	0 32:12	16
9	6	2	1 22:6	14
9	4	2	3 29:10	11
9	5	1	3 16:11	11
9	5	0 4 23:20		10
9	4	0	5 15:15	8
9	2	2	5 12:42	6
9	2	1	6 13:23	5
9	2	1	6 11:26	5
9	1	2	6 15:20	4
»ar'
Grafičar — Izola, Postojna — Slovan, 15. aprila Triglav — Postojna. Izola — Tabor, Krim — Koper, 22. aprila Koper — Ilirija, Mladost — Izola, Tabor — Slovan, Grafičar -—Postojna, 29. aprila Postojna — Tabor. — Izola — Koper, 6. maja Krim — Izola, Koper — Slovan: Mladost — Postojna, Tabor — Grafičar, 13. maja Triglav — Tabor, Postojna — Koper, Izola — Ilirija,
V	strelsko družino »Četrti julij« v Ilirski Bistrici se je vključilo v zadnjih tednih okrog 80 novih članov, tako da šteje zdaj 120 članov, S pomočjo JLA s'i je družina uredila prostore z,- streljanje z zračno puško iin si nabavila 8 zračnih pušk. Pohvaliti je treba tudi njeno prizadevanje za razširitev strelstva na jDodeželju. Tako so z njeno pomočjo ustanovili strelski družini v Premu ■in Topolovcu, ki štejeta skupaj 55
članov, od tega 22 mladink, *
V	sredo je odpotovala v Montreux v Švico jugoslovanska reprezentanca v hokeju na kotalkah, ki bo Sodelovala na turnirju narodov. Razen Jugoslovanov bodo nastopili -ie Angleži, Belgijci, Švicarji iin Italijani. Odslej bodo turnir organizirali vsako leto.
Našo reprezentanco bo zastopalo 5 igralcev Nove Gorice in 2 igralca iz Pulja. Reprezentanco vodi sekretar novogoriškega kluba hokeja na kotalkah V alter Križnam.
SPET PORAZ NOVE GORICE NA DOMAČEM IGRIŠČU
Ze drugo nedeljo po vrsti je moralo moštvo Nove Goricte kloniti na domačem igrišču pred boljšim nasprotnikom. V drugem kolu pomladanskega dela nogometnega prvenstva 1. conske lige je Nova Gorica izgubila z zagrebškim Metalcem z 1:3. Izgledi za obstanek v conski ligi so -se sicer zmanjšali, ni pa še treba vreči puške v koruzo, kajti do zaključka tekmovanja je na sporedu še devet srečanj.
Rezultat nedeljske tekme je nekoliko previsok, čeprav je zmaga gostov, ki so bili tehnično boljši in tudi borbsmejši, zaslužena. Na račun pa so prišli predvs'em gledalci, ki so videli res lepo .tekmo. Gostje so prišli v vodstvo v prvih dvajsetih minu'iah igre z dvema goloma v presledku treh minut. Kljub temu niso domačim popustili in so v drugem polčasu zmanjšali rezultat na 1:2, Tre'ji gol za Metalca jie zabil Tušak tik pred zaključkom tekme. Srečanju je prisostvovalo okrog 1000 gledalcev, med njimi tudi številni Goricami z ons'!|ran meje.
— »Ej, počakaj še tol'ko, da ugasnem motor!« —
PTUJ dne 3. aprila Boter Andraž in ■1. aprila Srečno, ljudje! Ob 20. uri.
MARIBOR dne 5. aprila ob 20. uri: Na dnu kelibov; dne 6. aprila ob 15. uri Srečno, ljudje!, ob 20. uri pa Boter Andraž.
CELJE dne, 7. aprila ob 20, uri' Na dnu keliliov, dne B. aprila ob 15. url Boter Andraž in ob 20. uri Srečno, ljudje!
TRBOVLJE dne 9. aprila Boter Andraž in 10. aprila Na dnu kelibov.
Ob 20, uri.
KRANJ dne 11. aprila ob 20. uri Boter Andraž, dne 12. aprila ob 15, uri Srečno, ljudje!, ob 20. uri pa Na dnu kelibov.
ŠKOFJA LOKA dne 13, aprila ob 20. uri Na dnu keliliov.
TRZlC dne 14. aprila ob 20, uri Boter Andraž,
JESENICE dne 15. aprila Na dnu keliliov, IG. aprila Srečno, ljudje! Ob 20, uri.
LJUBLJANA dne 17. aprila ob 20. uri Na dnu kelihov; dne 18, aprila ob 15. uri Boter Andraž, ob 20. uri pa Srečno ljudje! predstave v Drami.
NOVO MESTO dne 19. aprila ob 20. uri Boter Andraž, dne 20. aprila ob 15. uri Srečno, ljudje! in ob 20. uri Na dnu keliliov.
20. maja Izola — Triglav, Krim ■-Postojna. Koper — Grafičar, Mladost — Tabor in 27. maja Tabor — Koper, Postojna — Ilirija, Slovan -— Izola.
nih in drugih domovih, v katerih bi lahko razvijali telesnovzgojno delo. Takih dvoran je v koprskem okraju okrog 10. Ustanovili so posebno komisijo, ki bo skupaj z občinskimi svati za telesno vzgojo proučila to vprašanje. Tudi ta pobuda je vse pohvale vredna, saj smo bili doslej vajeni samo čakati na sredstva, ine pa samoiniciativno iskati drugih rešitev.
23. marca je bil v Portorožu v hotelu Central tradicionalni šahovski dvoboj med šahovskim društvom Portorož in šahovskim društvom Piran. Igrali so na 16 deskah. Zmagalo je šahovsko društvo Portoroža z rezultatom 9,5 ; 6,5.
Rezultati na prvih osmih deskah:
Portorož Varezič Trnovec Fabič
Piran Cijan 0:1 Lolcovšek 0:1 Kreačič Aldo 1:0
Kreačič	Mihael Bizjak 1:0
Božiček	Lapuh 1:0
Lešnik	Škrinjar 1:0
Golob	K veder 1:0
Eržen	Veber 0,5:0,5
ROJSTVA, POROKE, SMRTI
V	KOPRU so rodile: Slava Mislej, Štanjel, deklico; Marija Malanič, Bu-je, deklico; Ivana Zega, Koper, deklico; Marija Crnogorac, Novi grad, deklico; Marija Pribac, Izola, dečka; Budinka Cekič, Dekani, dečka, Štefanija Gržac, Buje, dečka; Ivana Rezek, Piran, deklico; Valerija Krota, Koper, dečka; Rozina Jurinčič, Ber-toki, deklico; Danica Zoričič, Izola, dečka; Alojzija Sloboclnik, škoejan, dečka; Valburga Klemenčič, Piran, deklico; Radosta Baruca, Koper, deklico; Jolanda Pocecco, Novi grad, deklico; Justina Zotič, Umag, deklico; Ivanka Koblar, Portorož, dečka; Bernardina Blaslov, Piran, dečka; Marta Cergol, Dekani, dečka; Rozina Kolcovič, Hrpclje, dečka; Marija Pa-vletič, Buje, deklico; Angela Vodo-pivec, Piran, dečka; Ivan Gorjup, Izola, dečka; Vera Vrenjak, Piran, dečka; Angela Korošec, Hrpelje, deklico; Marija Mahnič, Sežana, deklico; Nela Bašič, Buje, deklico, in Marija Flego, Buzet, deklico.
POROČILI so se: Julij Lenassi, nameščenec iz Kopra in Stanislava Mlakar, nameščenka iz Kopra; France-sco Suplina, mizar iz Kopra in Ma-ria Jugovac, gospodinja iz. Trsta ter Savo Merljak, nameščenec iz Kopra in Tea Marija Barachini, nameščenka iz Kopra,
UMRLI so: Franko Ivančič, otrok, Koper, Anton Franza, star 54 let, delavec, Koper: Nevia Zagovič, otrok, Buje; Carolina Aubcr, stara 80 let, gospodinjo, Koper; Avrelij Jukač, star 89 let, Vanganel in Nerina Hr-vatin, stara G3 let, Sadniki.
V	POSTOJNI so rodile: Antonija Dekleva, Dobrepolje, deklico; Vera Poropat, Neverke, dečka; Anica Mi-helčič, Dol. Logatec, dečka; Marija Ferfila, Senožeče, dečka; Roza To-mtne, Ilrenovicc, deklico; Olga Oblak. Nova Gorica, deklico; Ivanka Gre-gel, Postojna, deklico; Marija Tram-puž, Temnica, deklico; Štefanija Pet-kovšek, Prestranek, dečka; Marija Husu, Jakovce, dečka; Kristina Mi-trovič, Nova vas, dečka; Pavla Vider-gar, Postojna, deklico; Marija Kna-felc, Radohova vas, dečka; Marija Kokošar, Pivka, deček; Zofija Klcm-
TURISTICNO OLEPŠEVALNO DRUŠTVO KOPER BO PRIREDILO V PETEK, 30. MARCA OB 18. URI v VELIKI DVORANI GLEDALIŠČA SLOVENSKEGA PRIMORJA V KOPRU
PREDVAJANJE FILMOV O LEPOTAH SLOVENIJE
S PREDAVANJEM Dr. MITJE GORCA IZ LJUBLJANE
Vstopnina: din 2.0.—- Za člane društva din 10.—, za dijake din 5 —
TOD Koper bo priredilo v nedeljo 15. aprila enodnevni izlet v Poreč z motorno ladjo «Burja«. Cena vožnji 450.— dinarjev, za člane društva pa 350.— dinarjev. Izlet bo le ob lepem vremenu. Odhod ob 6.30 uri, povratek v Koper ob 20. uri. Podrobnejša navodila bomo sporočili naknadno.
še. Ustje, dečka in Marija Ozbič, Veliki otok, deklico.
POROČILA sta se Ahmcd Hamzič, oficir JLA, Postojna in Marija Liko-vič, nameščenka, Karlovec.
UMRLA je Marija Ditrich, roj. Kraigher, stara 78 let, gospodinja iz Postojne.
V	občini PIVKA je rodila v Narinu Marija Lenarčič, deklico, v Palčju pa je umrl Franc Pavlovlč, kmet, star 72 let.
V	občini SEŽANA je rodila Marta Batič, Vrhovlje, deklico. Poročili so se Radoslav Ozbič, r visokošolec in Ljudmila Stern, dipl. econ, ter Maks Grča, kmet in Romana Gomizel, delavka.
UMRLI so: Jožefa Zerjal, stara 76 let, gospodinja, Dobravlje: Ivan Kocjan, star 80 let, čevljar, Merče; Marija Može, stara 78 let, gospodinja, Storje; Peter Trampuž, star 76 let, kmet, Grahovo; Miroslav Uršič, star 48 let, kmet, Gabrje; Antonija Tavčar, stara 78 let, gospodinja, Kreplje; Alberta Suc, stara 43 let, gospodinja, Pliskovica in Lambert Košuta, star 61 let, kmet, Dolanci,
V	občini HRPELJE se je rodila Mi-randa Juriševič, umrli pa so: Breda Grk, otrok, Brezovica: Anton Lukač, star 93 let, Brezovo Brdo; Urša Sara-sa, stara 78 let, Rjavče; Marija Juriševič, stara 84 let, Golac; Ivan Cevna, star 82 let, Brezovica; Jožef Lukač, star 90 let, Orehek in Katerina Ilijaš, stara 81 let, Velike Mune.
NEDELJA, 1. APRILA
8.00 Kmetijska ura — 13.30 Poročila
—	13.45 Glasba po željah — 15.15 Za našo vas — 16.00 Primorska burja — 19.25 Zabavna glasba in objave — šport — 19.45 Domače vesti — 23.15 Plesna glasba.
PONEDELJEK, 2. APRILA 6.30 Jutranje vesti — 6.40 Glasba za dobro jutro — 13,30 Komorni zbor Radia Beograd p. v. Borivoje Simiča
—	13.45 Od melodije do melodije — 14.15 Opoldanski dnevnik — 14.40 Zabavna glasba in objave — 19,25 Glasbene dragocenosti, izvaja orkester Dolf van der Lindem — 19.45 Domače vesti — 23.10 Plesna glasba.
TOREK, 3. APRILA 6.30 Jutranje vesti — 6.40 Glasba za dobro jutro — 13.30 Dvajset minut traja naš operni sestanek (arije in dueti iz Delibejeve opere »Lakmč« — 13.50 Veseli zabavni motivi — 14.15 Opoldanski dnevnik — 14.40 Zabavna glasba in objave — 19.25 Pesmi za ples poje Ynes Montand — 19,45 Domače vesti — 23.15 Plesna glasba.
SREDA, 4. APRILA 6.30 Jutranje vesti — 6.40 Glasba za dobro jutro — 13.30 Od melodije do melodije, vmes ob 13.45 »GLASBENA KRONIKA« — 14.15 Opoldanski dnevnik — 14.40 Zabavna glasba in objave
—	19.25 Cešlci zvoki, izvaja godba p. v. B. Lesjaka — 19.45 Domače vesti — 23.15 Plesna glasba.
Četrtek, 5. aprila 6.30 Jutranje vesti — 6.40 Glasba za dobro jutro — 13.30 Glasba po željah
—	14.15 Opoldanski dnevnik — 14.40 Zabavna glasba in objave — 19.25 Operetne skladbe Jolianna Straussa
—	19.45 Domače vesti — 23.15 Plesna glasba,
PETEK, 6. APRILA 6.30 Jutranje vesti — 6.40 Glasba za dobro jutro — 13.30 Ugani z nami, kaj je to'? — 14.15 Opoldanski dnev-nik — 14.40 Zabavna glasba in objave
—	19.25 Poje Franke Laine — 19.45 Domače vesti — 23.15 Plesna glasba.
SOBOTA, 7. APRILA 6.30 Jutranje vesti — 6.40 Glasba za dobro jutro — 13.30 Veselo sobotno popoldne — pisan glasbeni spored — 14.15 Opoldanski dnevnik — 14.40 Zabavna glasba in objave — 19,25 Ritmi in melodije z orkestrom Jan Cordu-\vener — 19.45 Domače vesti — 22.45 Plesna glasba.
ZA REŠEVALCE NAŠIH NAGRADNIH KRIŽANK
V prihodnji številki bomo objavili nagradno križanko »JAVOR-NIK«. Za reševalce te križanke je prispevala trgovina s prehrano, tekstilom in železnino uJAVORNIKn na Pivki pet prav lepih nagrad.
1.	nagrada: volneni pulover po izbiri (ženski ali moški),
2.	nagrada: električna svetilka aa nočuo omarico,
3.	nagrada: en kilogram surove kave,
4.	nagrada: ovratna ruta in par nogavic po izbiri,
5.	nagrada: pribor za britje.
Reševalci pripravite se in želimo
vam obilo uspeha.
Uredništvo
REMONTNO GRADBENO PODJETJE DUTOVLJE razpisuje delovno mesto za gradbenega delovodjo, ki ima potrdilo za šefa gradbišč v smislu pravilnika o strokovni izobrazbi inženirjev in tehnikov (Ur, 1. FLRJ št. 17-172/55) in mesto visoko kvalificiranega mizarja s spričevalom. Plače, po dogovoru.
DVO KOLESA od 8.000 lir naprej in motorna dvokolesa od 45.000 lir naprej dobite na obroke pri tvrdki »MARCON«, Trst, ulica Pieta 3.
Partizanskim kurirjem in drugim udeležencem NOB
Na zboru kurirjev TV stanic, meseca julija lani v Ivančni gorici pri Stični, so bile dane tudi pobude za zbiranje gradiva o nastanku in razvoju kurirskih poti v Sloveniji. Da bi se ta zamisel uresničila, se je pri Glavnem odboru ZB v Ljubljani osnoval odbor z nalogo, da vse to obširno gradivo zbere in uredi in ga l<onč-tudi izda kot zbornik, ki bi v polni meri prikazal pomembnost kurirske organizacije in specifične pogoje, v katerih je nastajala in živela.
Zastavljena naloga nikakor ni lahka. Kurirji so delovali po vsem slovenskem ozemlju od Benečije do Istre, do Kočevskega, Prek-murja in Rožne doline onkraj Karavank, Čeprav trdna organizacijska celota, se niso nikoli sešli in skoraj nihče od njih ni imel možnosti, tla bi spoznal delo svojih tovarišev na drugem koncu Slovenije, kaj šele, da bi poznal delo vseh 140 kurirskih stanic, kolikor jih je bilo v Sloveniji koncem leta 1944.
Težave, ki izhajajo iz navedenih dejstev, so očitne. Vsak od kurirjev pozna le majhen del velike kurirske organizacije. Da bomo uspeli ustvariti res pravo podobo tega, kar so delali in doživeli kurirji, je potrebno sodelovanje prav vsakega od njih. Kakšno naj bo to sodelovanje? Mnogi od preživelih kurirjev hranijo doma fotografije iz vojnih let, dnevnike postaj, pisma, prepustnice in podobne dokumente ali material. Prav bi bilo, da dajo te stvari na razpolago za zbornik ter jih tako obvarujejo pred pozab-ljenjem in postopnim uničenjem. Ce se kdo le ne more ločiti od teh predmetov, pa lahko stori vsaj to, da obvesti odbor kaj ima in bi lahko po potrebi fotografirali na domu.
Mnogo doživetij, bojev, trpljenja, junaštva in požrtvovalnosti pa je shranjenega tudi v spominu bivših kurirjev. Potrebno je samo nekoliko dobre volje, malo pobrskati po spominu in zapisati tisto, kar je ostalo. Vsak podatek, vsak dogodek je lahko dragocen. Mnogi se ne spominjajo samo skopih podatkov ali posameznega doživetja, spominjajo se doživetij, ki bi jih lahko bilo za celo povest. Nekateri, zlasti funkcionarji, se še spominjajo organizacije in razvoja posameznih kurirskih linij ali celo sektorjev. Vse to bi morali napisati in poslati za zbornik.
Kurirji in kurirske poti so bile pomemben del osvobodilne vojske in eden izmed pomembnih pogojev za njej razvoj. Zato se moramo vsi prizadeti potruditi, da iztrgamo pozabi j enju veliko predanost, požrtvovalnost, iznajdljivost in vztrajnost, ki so jo pokazali kurirji. Zdaj je prilika, ki se ne bo več ponovila, da to storimo. V zborniku mislimo obravnavati, seveda kolikor bo omogočilo zbrano gradivo, vsako relejno slanico, vse borbe, napade, zasede in podobno, ki so jih ranjeni kurirji doživeli. Marsikdo se v svoji skromnosti izogvarja, da to ali ono njegovo doživetje ni pomembno. To m prav. Vsak naj prisvpeva svoje. Sele ko bo zbran in predelan ves material, bo mogoče določiti pomembnost tega ali onega dogodka. Tudi manjši dogodki so lahko važni, kažejo na vzdušje, na vsakodnevno življenje, na medsebojne odnose in podobno, kar vse je pri pisanju zbornika prav dragoceno napotilo.
Vsi ostali pa, ki jim bo pisanje šlo dobro od rok in imajo še svež spomin, naj se na široko razpišejo in svojim spisom po možnosti prilože razne skice poti, bunkerjev in podobno. Mnogo postaj je bilo med borbo uničenih ali pa so menjavala vsaj položaj, mnogo pogumnih kurirjev jc bjlo pobitih. Samo v zadnjih osmih mesecih nad stodvajset. Sporočite njihova imena in kako so padli.
Vse svoje prispevke pošljite čimpreje na Glavni odbor ZB Ljubljana, Erjavčeva ulica pod oznako »Kurir«.
Odbor za Izdajo kurirskega zbornika
SODOBNO POTNIŠKO LETALO RABI TOLIKO ELEKTRIČNE ENERGIJE, DA BI JE BILO DOVOLJ ZA CELO ULICO. Sodobnim potniškim letalom je potrebno veliko električne energije — približno toliko, kolikor bi je zadostovalo za razsvetljavo in gretje vseh hiš v neki ulici. Električna energija ureja vso ureditev in instrumente v letalu — vodilne instrumente, telekomunikacijske naprave, zaganjače. naprave proti zmrzovanju, svetilne naprave, prezračevalne in grelne naprave itd.
oiresajo svoje brezpravnosti in skušajo tudi z orožjem v roki doseči svobodo in neodvisnost. Francoska
vlada je v zadnjem času storila precej razumnih korakov za rešitev tega težkega vprašanja.
Potniško letalo »Britannia«, izdelano v tovarnah Bristol v Angliji, ima štiri »Proteus« motorje. Na vsakem od teh štirih motorjev je montiran po en alternator za proizvodnjo električne energije. Dolgi so vsega 30 cm in imajo prav tolikšen premer, vendar pa vsi skupaj dajejo kar 128 KW energije. V primeru nujne potrebe zadostuje tudi električni' tok iz enega samega alternatorja.
Altenatorji delajo na visoki vol-taži in visoki frekvenci, tako da lahko ustvarjajo zelo močno akce-leracijo z majhnim, aktuatorskim motorjem za upravljanje smernih in višinskih krilc na »Britaniji«.
SKRIVNOSTNI POSKUSI POD TEXAŠKSM NEBOM
Letalski strokovnjaki v ZDA se ukvarjajo s poskusi reaktivnega letala na atomski pogon. Poskusi so tajni in imajo policijski in drugi varnostni organi v Toxr.su veliko dela z zavarovanjem ozemlja, nad katerim letajo poskusna letala.
Za poskusnjo so vgradili reaktor kar v »stari« bombnik B 3G. Pri tem je bil največji problem zavarovanje posadke pred izžarevanjem urana, ker morajo letalci sedeti v neposredni bližini reaktorja. Ta problem so rešili z meter debelimi zaščitnimi stenami.
Navadna A-letala pa imajo prav zaradi zaščite pred uranovimi žarki nenavadno dolg trup, ki povečuje razdaljo med reaktorjem in posadko. Do podobnega odkritja so prišli že poprej tudi sovjetski strokovnjaki in zgornja slika prikazuje njihov še ne preizkušeni model atomskega letala.
PREDRZNO IZZIVANJE ITALIJANSKEGA FAŠISTA V ADDIS ABEBI
AUTOMAT ZA POSTNE ZNAMKE
Med izumi sedanjega časa, je tudi automat za poštne znamke, Za sedaj ga imajo le v Wasbingtonu. Ko vržete denar in pade ven znamka, se iz zvočnika oglasi vljuden glas: »Hvala lepa, jaz sem prvi primer poenostavljenja poštne službe.«
Veliko hrupa je pred nedavnim povzročila v ZDA in po vsem svetit zadeva 27-lctne ameriške črnke Authcrinc, ki so jo morali po vpisu na univerzi v Alabami spremljati na prvo predavanje policisti, ker bi jo sicer beli študenti izgnali. Rasno razlikovanje je v ZDA, posebno v južnih državah, še vedno močno in ima veliko pristašev.
Belci so skušali na vse načine onemogočiti Autherini šolanje na univerzi. Obmetavali so jo z gnilimi jajci in ji celo grozili z lin-čanjem.
Črnci v Alabami so se maščevali s tem, da niso hoteli več uporabljati mestnih avtobusov in drugih prevoznih sredstev in so iako privedli prevozniško podjetje na rob propada. S tem so zadeli prenapete belce v njihovi najobčutljivejši točki: v finančno-gospodarskem vprašanju. Prevozniško podjetje se mora zdaj vzdrževati s posojili iz mestne banke, vendar pa bo prej ali slej bankrotiralo,
Že pri vpisu na univerzo, ki ga ,jc Autherini omogočil vrhovni sodnik ZDA, so profesorji univerze z rektorjem na čeiu zavzeli odklonilno stališče do črne študentke. Odrinili so jo od skupne mize in ji skušali povzročiti tisoč nevšečnosti. Belci so sicer dosegli, da je morala začasno ostati doma, ker pod takimi pogoji ne bi mogla študirati, vendar pa je za zadevo zvedel ves svet in jo ostro obsodil. Mlada Autherina je dobila z več strani sveta ponudbe za brezplačno šolanje in jo je med drugimi po-
lije. Ni kriv samo orožnik, ki je še mlad pobič in so ga vojne strahote in okupacijske metode a-vile brezčutnega, marveč bi bilo prav, postaviti predvsem vprašaje odgovornosti reporterja.
Na slikah je dogodek v različnih fazah. Zadnja prikazuje mrtvega domačina po padcu in hladnokrvnega morilca, kako spet polni puško. Ni prav nič čudnega, če se okupirani domačini z vsemi močmi
V Etiopiji je še veliko Italijanov, ki so ostali v deželi po končani vojni in so dokazali, da so pripravljeni s svojim delom popraviti vse tisto, zaradi česar so bili poslani v deželo. Mnogi so se popolnoma udomačili iti seveda tudi sami najostreje obsojalo fašistično izzivanje prenapetega vojačlca na naši sliki, ki v zavesti diplomatske varnosti cinično podcenjuje vse okoli sebe.
Reporter nekega francoskega ilustriranega tednika se je dogovoril s francoskim orožnikom v Alžiru, ki je za dobro nagrado ustrelil ne-oboroženega domačina samo zalo, cia je reporter lahko fiimal prizor za svoj časopis. Seveda so pri tem nastale grozljive slike, ki kažejo, -- koliko je Francozom vredno človeško življenje v kolonijah. Razumljivo je, da vlada tamkaj nezakonitost in teror, vendar pa ta dogodek prekaša vsako predvideva-
vabila tudi univerza v Kopcnhage-nu, glav:iem mestu Danske.
Tudi v sami Ameriki ni izostala kazen. Vrhovni sodnik, ki je hotel uveljaviti svoj odlok o euakopriA -
r.osti vseh državljanov, je zaradi tega izključil z alabamske univerze najhujšega razgrajača in organizatorja akcije proti Autherini. Slika prikazuje Autherino po odhodu iz univerze.
V glavnem mestu Etiopije so postavili spomenik, ki ga je državi podarila Jugoslavija. Spomenik ponazoruje trpljenje etiopskega ljudstva pod fašističnimi osvajati ,n osvobodilni boj domačinov. Seveda postavitev spomenika ni bila prav nič všeč nekaterim elementom, ki jim je bil fašizem ideal. Med nje spada tud sedanji italijanski vojaški ataše Amico v Addis Abebi, ki si je v znak protesta proti postavitvi spomenika pripel na prsi tudi vsa fašistična Mussolinijeva odlikovanja, ko se je kot gost etiopske vlade udeležil vojaške parade v prcstolici Etiopije.
V ŠPANSKIH VODAH
V	pričakovanju odhoda sem se potikal po mestu. Povzpel sem se še na vzpetino za mestom, kjer še nisem bil. Takoj na pobočju me je presenetil prijeten gaj palm, bogato razcvetelih oleandrov in visokih kaktusov. Srečal sem dekletce, ki je neslo cvetočo vejico oleandra. Ustavil sem jo in le s težavo sva se sporazumela. Fo stvareh, ki jih je nesla sem videl, da je bila na nakupu v trgovini. Pri slovesu mi je sama od sebe ponudila roko in ko jo je odtegnila si ,jo je položila v vodoravni legi na prsi, odtod v istem položaju nesla na čelo, se pri tem lahno poklonila, nato je stisnila konce stegnjenih prstov, jih ponesla k ustnicam in jih trikrat poljubila. S tem je bil njen pozdrav končan, zadoščeno pa tudi moji radovednosti.
V	pristanišču je bilo vse pripravljeno za odhod. Ob obali sta patruljirala vojaka, kar sc je na afriških tleh tc prvič zgodilo, Očividno je bila njuna naloga, da pazila, da se ne bi kdo izmed legionarjev pritihotapil na našo ladjo in se odpeljal v svobodo. Pobegi iz legije so na dnevnem redu, zlasti pogosto se to dogaja v Sueškem prekopu med prevozom v Indokino. Tam ubežniki kar poskačejo s krova ladje in ker je na tem teritoriju vsakršno streljanje prepovedano, jih tako vsakokrat precej uide.
Nekaj otrok se je zbralo pri ladji in ponujalo za cigarete in za denar žive kameleone. Ker so te živalce zanimive, je naš sopotnik vzel dve s seboj. Z njimi smo se kratkočasili še dolgo na vožnji, dokler nam niso nekega dne izginili v Londonu.
Vedno bolj puščamo za seboj državo Alžir in že plove-tno ob gorati obali Španskega Maroka. Vidimo male naselbine in mesto Melillo. Gorovje Riff je razpotegnjeno ob vsej obali prav do mesta Ceute nasproti Gibraltarja. Obala jc zelo slikovita in najvišji vrhovi se dvigajo nad dva tisoč metrov visoko. Neki vrh, gledan z morja, je močno podoben naši Kočni v Savinjskih alpah. Vožnja je mirna in udobna. Sončim se na palubi in vetrič, z lahno se valujočega sinjega morja me prijetno hladi. Po zvočniku poslušam živahne španske pesmi, ki jih oddaja radio Madrid. Le nerad se dvignem z ležalnega stola, ko me zvonec predrami iz prijetnega občutja. Bil je čas obeda. Skočil sem še pod prho 111 se osvežil. Po kosilu smo dolgo posedali y jedilnici in pod silnimi vtisi potovanja, je bi! pogovor med nami zelo živahen. Vsakdo je odkril kakšno značilnost v življenju Alžira. Šele ko smo bili opozorjeni, da se bližamo Gibraltarju, smo se razšli po palubi. V ir.iselajoči soparici smo v daljavi samo slutili polotok 111 njega slavno Penjaskovo steno. Bili smo nekako na sredi dobrih štirinajst kilometrov širokih Gibraltarskib vrat, kjer se stikata dva iako različna svetova z evropske in afriške celinc.
GIBRALTARSKE OPICE
Neki mornar, ki je bil že v Gibraltarju, nam je med vožnjo pripovedoval razne zanimivosti, med drugim tudi o opicah, ki žive še danes na tamošnj: pečini, imenovane makako. So rjavkaste dlake, lc roke in noge so jim črne. Kako so prišle te opice v Gibraltar, še danes nihče prav 110 ve. Nekateri domnevajo, da so prišle iz Afrike že takrat, pretlcn si je morje prebilo pot med obema celinama, drugi spet trdijo, da so jih iz afriških cedrovih gozdov Riffa in Atlasa prinesli s seboj španski osvajalci Maroka. Naj so prišle v Gibraltar tako ali tako, dejstvo jc, da so tc opice povzročile že ogromno škode. Hranijo se namreč največ s korenjem, sadjem in orehi in s skorjo dreves, najrajši mladih dišečih cedcr. Kot vse kaže, te opice niso spoštovale do leta 1S20, dokler jih ni v prevzgojo sprejela angleška vojska, prav nobenih zakonov in odredb o lastninskih pravicah. Nemilostim so pustošile po vrtovih in sadovnjakih. Prišlo
jim je celo na misel, da so organizirale pravcate pohode na državna skladišča s hrano in jih do dobra oropale. Razne ograje. 111 žične zapreke, ki so jih postavili prebivalci, da bi se ubranili nadležnih obiskovalcev, so sprožile med opicami tolikšno ogorčenje, da so se lotile pravcatih rušilnih dejanj. Podirale so zapreke, rušile so ograje, pustošile njive in vrtove in uničile vso rast. Vojaška in civilna oblast sta si leta in leta belili glave, kako bi napravili konec temu pustošenju. Na mnogih sejah ministrstva vojske in ministrstva za kolonije, so razpravljali o tem, kdo je prav za prav odgovoren za njih vzdrževanje in za red med opicami in kdo naj povrne škodo, ki jo prizadenejo prebivalstvu. Uničiti jih ni hotel nihče, kajti med Španci kroži legenda, da bodo Angleži šele takrat zapustili Gibraltar, ko bo poginila zadnja njihova opica. To je mišljenje sicer precej dvoumno, vedar se Angleži tc legende močno oklepajo. Ko je še pred nekaj leti vse kazalo, da bodo Gibraltarske ooiee izumrle, jc sam Churchill napel vse sito, da so jih še nekaj parov prinesli iz Maroka. Kako so Angležem v resnici prt srcu te opice, priča tudi eden prvih odlokov, ko so imenovaH posebnega oficirja za čuvarja teh opic. Njegova naloga je bila nadzorstvo nad njihovim početjem. Da bi jih odvadili vdirati v hiše zaradi iskanja hrane in krasti po vrtovih sadje, je bil v ta namen določen mesečni dodatek za prehranjevanje opic. S tem so mislili, da opice ne bodo zapustile Gornje stene, če se jim bo prinašala hrana v njihovo domovanje. Premajhni obroki hrane in pa lahkomiselna ljubeznivost nekaterih ljudi, ki so jih kljub prepovedi še nadalje hranili doma, so spodbodli opice, da so ovrgle načrt arir.ije in pričelo no svoji stari navadi spet pleniti po hišah in vrtovih. Vojaške oblasti so jim morale podvojili obroke hrane in strožji ukrepi so končno potlačili njihova zločinska nagnjenja. Z raznimi metodami dresure so jih prisilili, da so se podredile disciplini in postale kar krotke in' dobro vzgojene opice. Vsaka makalia je dobila svoje ime. uvedli so posebno knjigo v katero zapisujejo dnevne obroke hrane in njihovo obnašanje. Vsakega pol >eta pa mora odgovorni oficir podati vojaški komandi poročilo o življenju, teli, danes že civiliziranih opicah.'