Vse spise, v oceno poslane Icnjige itd. je pošiljati na uredniStvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravniStvo v Ljubljan Učiteljska tiskarna, Frar čiškanska ul. 6/1. Vse po-žiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312.
UČITELJSKI TOVARIŠ
Stanovsko politiiko glasilo UJU. - PoverieniStvo LJubljana
Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 40 Din, za inozem. 60 Din. Posamezna štev. 1 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po Din 2*50 od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197.
Vež stanovske zavesti!
Naše vrste nikakor še niso popolne. Ni dovoij. da je vsak učitelj in učiteljica član UJU. Članska izkaznica in denarni prispevek so še bore malo, kar naj označi koga za pravega in dobrega člana UJU. Treba duha, treba prave stanovske zavesti, treba pravega pozitivnega dela. kar naj šele opravičuje člane, da se jim reče; to so zavedni člani UJU! In ravno prave stanovske zavesti primanjkuje marsikje — na tem grešimo največ!
Vse učiteljstvo še ni prepojeno prave stanovske zavesti. Plačuje članske prispevke, prejema liste, ker so zajedno s članarino obvezni, udeležuje se zborovanj — toda tudi to še ni vse, kar bi označevalo koga, da je prepojen stanovske zavesti. To ie šele prva stopnja stanovske zavesti — če je kdo organiziran.
Od stanovsko zavednega člana se pa tirja še mnogo več. Tirja in zahteva se od njega aktivnosti! Pasivni člani organizacije. ki čakajo vedno le. kedaj bodo imeli kako korist od organizacije, ne poznajo pa žrtev za njo izven običajnih obveznosti, so mrtva veja organizacije. Oni niso mnogo boljši od neorganiziran-cev, ki izkoriščajo le po organizaciji pri-borjene dobrine, drugače pa stoje cinično izven vrst zavednih organiziran h tovarišev in tovarišic in s cinizmom presli-šujejo tud'i opazke, da so parasiti na telesu stanovsko zavednega članstva.
Stanovsko zaveden tovariš in tova-rišica delajo aktivno vsepovsod. Ni dovolj, da izberemo le odbor svojim stanovskim društvom in osrednjim organi" zacijam in se udeležimo volitev; stanovsko zaveden član bo deloval tudi naprej z odborom in ga podpiral pri delu, ne bo mu naložil vsega dela, sam pa stal pasivno ob strani, pomagal mu bo tudi tedaj, kadar ni direktno pozvan od odbora — sam bo premišljal: kaj naj storim še v korist svojega stanu, v povzdigo njegovega ugleda in za stanovsko organ?zacijo. Ni dovolj, če stavimo na zborovanjih le predloge in zahtevamo od osrednje organizacije, da jih izvede, satmi ji moramo olajšati delo s čimer le mogoče.
Zaveden član organizacije bo skušal sam pomagati organizaciji, da se izvedejo sklepi, čutil bo, da je tudi on odgovoren za izvedbo vseh sklepov in potreb organizacije in če ni sam ničesar storil, da bi pomagal izvesti sklepe, je sam tudi sokriv vseh posledic in neuspehov, ki izvirajo iz tega.
Člani niso za to tu, da nalagajo društvu dolžnosti, temveč da pomagajo društvu izvesti skupne dolžnosti in realizirati namen organizacije.
Ne samo od odbora, tudi od članov se zahteva dela in točnosti!
Ni dovolj, da kdo prejema le I ste. S tem je izpolnil šele prvi del svoje organizacijske dolžnosti; dolžnost njegova je, da liste tudi pazno čita in posebno zasleduje organizacijsko gibanje in informativno delo potom lista. Naj se ne dogajajo slučaji, da se povprašuje po zadevah, ki so bile v listu ponovno pojasnjene. Vestno čitanje stanovskih listov, pa bodisi »Učiteljskega Tvoariša«, »Popotnika» ali »Narodne Prosvete« spada tudi med stanovsko zavednost. V pogledu »Narodne Prosvete«, centralnega glasila UJU nismo še storili potrebnih dolžnosti; list bi moral prejemati in citati, če ne vsak organiziran posameznik, pa bi morali biti naročeni vsi učiteljski zbori, vse šole nanj. Ideja se najlaglje propagira s tiskom, z listi. Posebno na mladino je treba s strani zavedn h starejših tov. vplivati, da bo čitala pedagoške liste »Popotnik« in »Učitelja« in jih ne bo puščala nerazrezanih. Tudi v pogledu sodelovanja, dopisovanja v stanovske liste bo treba dvigniti aktivnost in stanovsko zavednost med članstvom.
Stanovska zavednost pa se zrcali tudi v politiških pravcih. Strastni politi-ški strankarji, ekstremi, fanatiki in ve-ternjaki niso vedno dobri in zavedni stanovski člani. Ne koristijo ne stranki in ne stanu. Podobni so slami, ki se hitro vname in hitro zgori. Stalnosti in zanesljivosti nimajo nobene. Ponavadi kaj radi izdajajo stanovske zahteve in se pote-zajo za strankarske interese — stanovske interese in stanovsko borbo pa puste na cedilu. Raje hlastnejo po momentanih osebnih koristih, ki jih dosezaio potom stranke v svojo korist in v korist posameznih oseb. kakor da bi se konsekvent-no borili za stanovske pravce in skupne načelne stanovske zahteve ter bi jih s svojim vplivom skušali doseči pri svoji stranki. Politični kričači pa škodujejo stanu in tudi stranki sami; trditi si upamo, da imajo tudi stranke večjo oporo v onih članih, ki se ne rinejo pri strankah v ospredje, so stanovsko zavedni člani, ki brez hrupa delujejo kulturno, prosvetno in gospodarsko, kajti ti so zanesljiv kader za stranke tudi tedaj, kadar stranka nima absolutne moči. Stanovsko zaveden član bo deloval stalno naprej po začrtanih pravcih tudi ob spremembi režima. Značaj je najzanesljivejša podlaga vsemu, tudi stanovski zavednosti.
Kdor se zateka k političnim strankam, da bi dosegel kako osebno dobrino proti načelom pravičnosti in občemu pravu, ta sabotira organizacijo. On od-
pira vrata strankam, da se vmešavajo v naše zadeve, on odpira vrata partizan-stvu. Stanovsko zaveden član tega ne bo storil, ker ve, da so to kvarni vplivi za stan.
Okrepimo svoj stan na znotraj in okrepljeno bo vse ono, kar bi radi okrepili s svojim delom! Cesto pozabljamo pri delu za druge nase. Delamo na vseh koncih in krajih za interese drugih institucij, pozabljamo pa na dolžnosti dela za povzdigo in okrepitev lastnega stanu. Kadar se domislimo na to, so naše sile že izčrpane in oslabljene, pa tudi prave volje ni več. Manjka prave stanovske zavednosti, da je delo za lastni stan prvo in da, če bo stan močan in okrepljen, bo tudi delo tega stanu za druge pravce bolj močno in uspešno. Na onih poljih, kjer imamo lastne institucije za delo ustanovljene, delujmo v prvi vrsti pri njih in ne hlapčujmo drugje, ker stanovske institucije pri tem hirajo in vegetirajo. Več stanovske zavednosti! Odprimo oči onim, ki jim bolj imponira delo pri drugih, kakor lastno delo pri stanovskih institucijah.
Isto je pri naši gospodarski osamosvojitvi in pri geslu: Svoji k svojim! Kogar podpiramo mi, zahtevajmo, da bo podpiral naša gospodarska podjetja. Ne
bojmo se zahtevati tega. »Kdor zaničuje se sam. podlaga je tujčevi peti!« Kdor zahteva pomoči in sodelovanja našega stanu, zahtevajmo to od njega, če reflek-tira na naše sodelovanje. Brezpogojno pa podpiraj m o lastna gospodarska podjetja tam, kjer odločujemo sami. Zavedajmo se, da se tu kaže stanovska zavednost v največji meri. Kaj pomaga, če hočemo delati stanovsko in organizacijsko, če pa nimamo sredstev za to. Iz tega vzroka moramo z vso silo in do zadnjega podpirati svoja gospodarska podjetja, če hočemo, da bodo ona podpirala organizacijo. V tem pogledu se greši še mnogo in nam je znanih mnogo grešnikov. Premalo cenimo lastne gospodarske institucije v tem pogledu, premalo jih podpiramo! Dvigni-mo stanovsko zavest v zadnjem članu in odpravimo malomarnost! Vsakdo naj potrka najprej sebe v tem pogledu, potem naj gre budit še druge!
Vzbudimo stanovsko zavest v sleherni tovarišici in tovarišu in dvignimo aktivnost delovanja za lasten stam. da bo čimprei napočil zanj dan popolnega vstajenja in osvobojenja. Na delo za naše notranje prerojenje v duhu stanovske zavednosti!
Pedagoški študijski teden za inozemce v Berlinu.
(Od 17.—29. avgusta 1925.)
Centralni institut za vzgojo in pouk v Berlinu priredi v avgustu 1925 pedagoški študijski teden, na katerem se bo posebno gostom iz inozemstva podal jasen vpogled v sedanje duševno življenje Nemčije, s posebnim ozirom na vzgojne smeri, ki so bile preizkušene v najnovejšem času.
Program in glavne teme so sledeče:
I. Iz teorije in prakse nemške šole:
1.	Šola in narod. (Študijski svetnik dr. Stuhlfath).
2.	Preobrazba višjih šol. (Višji šolski svetnik dr. Sondag).
3.	Preobrazba ljudske šole. (Višji šolski svetnik Wolff).
4.	Nemške poizkusne šole. (Ministrski Svetnik dr. Karstadt).
5.	Nemške poizkusne šole. (Višji študijski svetnik dr. Karsen).
a)	Organizatorični poizkusi (Frank-furtski sistem, šole za nadarjene, prosta organizacija višje stopnje); metodični poizkusi (Lipska delovna šola, Seinig, Gaudig, Berthold, Otto); šole novejšega ustroja (podeželski vzgojni domovi, proste šolske občine, gozdne šole).
b)	Družabne šole (Hamburg, Bremen, Berlin, Magdeburg, Rheinland, Leipzig, Dresden, Chemnitz, Gera).
Praksa.
6.	Izvedba delovnega pouka. (Univerzitetni profesor Scheibner).
7.	Splošen skupen pouk kot glavna zahteva za notranji ustroj nemške šole. (Šolski svetnik N'emann).
Hospitacije v osnovnošolskih razredih, v poklicnih šolah, v družinskih šolah in študijskih zavodih.
II. Mladinska psihologija.
1.	Uvodno predavanje v mladinsko psihologijo. (Višji študijski direktor Schlemmer).
2.	Psihologija v pubertetni dobi. (Višji študijski direktor dr. Goldbeck).
3.	Razporedba učencev in klasifikacija nadarjenosti učencev. (Dr. Bobertag, vladni in šolski svetnik Hylla).
4.	Javna poklicna posvetovalnica v Nemčiji, ustroj in metodična izvedba s posebnim ozirom na sodelovanje šole. (Dr. Liebenberg, ravnatelj deželnega poklicnega urada v Berlinu).
Praksa.
Obisk pomožnih šol in razredov za nadarjene, vzgojnih zavodov in skrbstva njih zavodov.
Obisk delovne šole, »Splošne električne družbe«.
LISTEK.
Pavel, kličejo te . ..
Spominu t tov. Pavla Koširja.
Kličejo Te in iščejo oči in srca šolske mladine Tvoje šole v Prevaljah, ki še vedno pričakuje dan za dnevom, da se pojavi njen ljubeznjiv voditelj in učitelj med vrati šolskega poslopja in jo po očetovsko sprejema pri vstopu v šolo.
Kličejo Te Tvoji ožji tovariši in to-varišice, katerim se zdi, da bode zdaj pa zdaj kje pokašljal njihov tovariš in upravitelj ter jim dal v vsaki zadevi in zadregi prijateljskih nasvetov iz svojih bogatih življenskih izkušenj.
Kliče Te učiteljstvo Tvojega in sosednih okrajev, katero se je zatekalo k Tebi v vsaki stiski kot k tovarišu-prija-telju iskat krepčila in bodrila, katero si črpal iz svojega širokega duševnega obzorja in ga zajemal iz dna svojega zlatega srca.
Kličejo Te Tvoji številni zasnutki na narodnem, šolskem, gospodarskem, kuFurnem. leposlovnem in znanstvenem polju, katere si zasnoval v svoji brezpri-
merni delavnosti in čebelični marljivosti med štirimi stenami svoje pisarne.
Kliče Te Tvoj obširni šolski vrt, katerega si vzorno urejal, gojil in krasil od drevesnice in zelenjadi pa tja do kraljice vseh cvetlic, do vrtnice, katero si ljubil in negoval z vso ljubeznijo veščaka-vrtnarja.
Kliče Te lepa koroška žemljica v svoji tugi, ker io stiska tujec. Bil si njen dober otrok in poznal njeno lepoto in dobroto tako dobro, kakor malokdo izmed nas. Zato pa si jo oboževal vse svoje življenje in kazal drugim njene zanimivosti z ljubeznijo in ponosom v srcu. V dnu svoje globoke duše si bil uverjen, da pride čas, ko postane ta zgodovinski dragulj našega naroda zopet naš ...
Kliče Te Tvoja zapuščena družica z nedoraslima otrokoma, revicama brez očeta...
Kliče Te življenje in delo, katerima je bil posvečen vsak utrip Tvojega srca.
Vse, vse Te kliče. A Ti spiš ne-vzdramno spanje tam na hribčku pri Devici Mariji na Jezeru v Prevaljah ter se ne zmeniš za vse te klice. Iz Tvojega groba poganjajo Tvoje ljubljenke, cvetice. Tja romajo misli Tvojih mnogobroj-nih prijateljev in znancev. Tja bodo ro>-
male pozneje misli tudi tistih, kateri niso poznali Tebe, kateri pa bodo poznali Tvoje delo in ljubezen. Zakaj ljubezen ne umrje; je večna. In delo, katero je rodila ljubezen do naroda in domovine tudi to delo ne zapade smrti, ampak živi od roda do roda.
*
Zdi se mi, da se še sedaii nismo prav zavedli, kaj smo izgubili z našim tovarišem Pavletom Koširjem, nad katerim se je zgrnil grob že 20. aprila. Zakai neka,-teri dnevniki so prinesli takoj po njegovi smrti obširna poročila iz njegovega življenja in udejstvovanja na narodnem, šolskem, gospodarskem, kulturnem, leposlovnem in znanstvenem polju, med tem ko mi molčimo že drugi mesec.
Pa tudi to molčanje ima svoj vzrok. Saj kdor je poznal pokojnega Pavla Koširja in opazoval njegovo tiho, a zato tem bolj vztrajno in neumorno dosledno delo na vseli poprišč:h življenja leta in leta», ta si pač ne more misliti trpke isti-ne da tega moža volje, ljubezni in dela ni več med nami.
Njegovega dolgotrajnega in mučnega bolehanja smo bili že tako navajen', kakor njegovega — dela, ki ga je vršil
vedno in povsod kljub svojemu rahlemu zdravju. Njegova neupogljiva in nezlomljiva) volja do življenja in dela je premagala že nešteto kriz v dolgoletni bolezni. Mislili in pričakovali smo, da bode premagala tudi zadnjo. Zato smo bili presenečeni o nenadni smrti njegovi. Zato še sedaj ne moremo verjeti bridke resnice.
Tragika usode življenja.
Med tem, ko so začeli krožiti zdravilni sokovi v zeliščih, katere je on poznal tako dobro, ko so se razcvitale prve cvetlice, ljubljenke njegove, ko se je vzbujala vsa narava, njegova prijateljica, k novemu življenju, med tem, ko je bila na njegovi pisalni mizi še cela ker pica začetih, a ne dovršenih del, mladini, šoli, narodu in domovini v korist, med tem mu je prestrigla usoda nit življenja in smo ga polagali v hladen grob, njega, ki je neizrečeno ljubil vse to.
S Pavlom Koširjem je izginila iz naših vrst markantna osebnost, katera ie zapustila skoro na vseh poljih udejstvovanja človeškega duha in srca globoke sledi še poznim rodovom. Njegove zar sluge bode ocenila zgodovina.
Bil je vzor učitelja-vzgojitelja mladim in odraslim.	Kompoljski.
III. Mladinsko gibanje.
1.	Pregled in stremljenja mladinskega gibanja. (Študijski svetnik Merck).
2.	Življenjska stremljenja mladine. (Govorniki: voditelji različnih smeri mladinskega gibanja)'.
3.	Dinamične sile nemške mladine. (Dr. Dietrich).
Praksa.
Skupni izlet s potovalnimi skupinami mladinskega gibanja — igre in plesi. Obisk mladinskih domov, mladinskih zavetišč, udeležba pri vajah na višjih šolah za telesno vadbo in različnih zavodov za ritmično telovadbo. (Uvodno predavanje, višji šolski svetnik Hilker).
Poleg predavanj se vrše za udeležence v obširni izmeri tudi praktična pojasnjevanja, ogledovanja in demonstracije. Posebno zanimanje za udeležence bo vzbudilo upoštevanje in tvor-jenje delovnih zajednic, kakor živahna izmena pridobljenih izkušenj in uspehov potom diskusije. Kdor se interesira za šolske filme, mu je omogočeno pod vodstvom prof. Lampeja udeležiti se tudi teh lekcij in demonstracij. Berlinska brezžična postaja je pripravljena pod vodstvom istega profesorja uvesti poset-nike tudi v to polje. Pri ogledovanju pedagoških zavodov in pri hospitacijah v razredih se porazdele udeleženci v manjše skupine. Vodstvo centralnega inštituta se bo oziralo tudi na špecijalne
želje udeležencev. Ob sklepu tečaja se vrše izleti in obisk Hamburških, Lipskih, Dresdenskih in drugih šolskih naprav.
Podrobna navodila.
1.	Udeleženci študijskega tedna se morajo prijaviti na naslov: »Geschafts-stelle des Zentralinstitutes Berlin W. 35 Potsdamerstrasse 120.
2.	Pristojbina za udeležbo znaša 30 Mark, od česar se plača 15 Mark takoj s prijavo potom poštne nakaznice, oziroma poštne položnice (Berlin 68.731), nakar se šele udeleženec vpiše v udele-ženiško listo.
Tiskovine in druga navodila se nato dostavijo s strani urada.
Na poštni nakaznici je navesti: »Ge-biihr fiir Auslanderlehrgang«.
3.	Udeleženci iz držav s slabo valuto dobe olajšave, oziroma popust glede plačila drugega dela pristojbin. Podrobna navodila v tem oziru daje oddelek za inozemce.
4.	Stanovanja v znesku 2,50 Mark se preskrbe, v kolikor bo mogoče s strani urada.
5.	Skupni obed znaša 1 Marko.
6.	Urad prosi pravočasne prijave in istočasno za posebne želje udeležencev.
7.	V ponedeljek, dne 17. avgusta 1925 popoldne se otvori študijski teden v veliki dvorani centralnega inštituta, Potsdaimerstrasse 120 v Berlinu.
Op. ured.: 1 Marka = 15 Din.
stopnik ljublj. učit. društva Ivan Malnarič je prinesel pozdrave bratskega društva, sreski šolski nadz. Lukežič je nazdravil prosv. min. Pribičeviču, tov. Skrletova pa
je pozdravila sestre Hrvaitice, nakar se je zahvalila Kitler Fanika.
Prehitro je potekel čas. Ob slovesu smo zaklicali: Do svidenja bratje!
Skupno zborovanje slovenskega in hrvatskega učiteljstva v Metliki.
Belokranjsko učiteljsko društvo je
zborovalo skupno s karlovškim učiteljskim društvom dne 7. maja 1925. v Metliki. Srečna je bila misel, povabiti bratsko učit. društvo k • skupnemu zborovanju. Uspeh je bil lep.
Rano zjutraj so se pripejali hrvatski tovariši(ice). Našemu vabilu so se odzvali polnoštevilno (73). Na kolodvoru je tovariše Hrvate pozdravil predsednik Barle; zahvalil se je predsednik karlovškega društva sreski nadzornik Bordjoški.
Zborovanju so prisostvovali: šef osnovne nastave, oblastni inšpektor Škendžič, oblastni šol. nadzorniki: Srnic, Cop in Ribar, profesorja trgovske šole Pavelič in Jagič, sreska šolska nadzornika Bordjoški in Lukežič, zastopnik ljubljanskega učiteljskega društva Ivan Malnarič.
Vihrajoče zastave, pomladno zelenje in cvetje v šol. poslopju je klicalo: Dobrodošli!
Skupno zborovanje je otvoril predsednik Barle s pozdravom na došle brate in sestre, na vse, ki so prišli, da poiščejo smernice za skupno delo, da združijo moči za prospeh skupne domovine. Ujedinjenje
1. dec. 1918. je uresničilo dolgoletne sanje in padle so meje, ki so ločile brate; prineslo je svobodo učit. stanu. Današnje ujedinjenje pa je korak k ujedinjenju našega srca in duha. Mogočno so zazve-neli glasovi Slovenec, Srb, Hrvat, za uvijet brat i brat. —
Zgled tovarištva in stanovske zavednosti naj bi bil vsem nam tovariš Mijo Blaškovič. Mož, čil in zdrav po duhu i telesu je oslepel popolnoma pri svojem
delu, a prišel je, da čuje svoje brate Slovence, ob roki svojega sina učitelja in zadrhtelo je marsikatero srce.--
Predavanja: I. Tovariš Živojinovič je v svojem referatu »Učitelj kao nacionalista« dokazal, da zamore le učitelj nacionalist delati uspešno za svoj narod. Spominjal se je onih junakov, ki so tekom let za svoje ideale padali po krvavih poljanah in nam pripravljali vstajenja dan. Prišel je — dan — idealistov primanjkuje. Zato glejmo, da vzgojimo mi naraščaj, ki bo vreden junakov, ki so klonili lice a nikdar duha! —
II.	Tovariš Schönberger je podal nekaj misli »o vzgoji djeteta, o materinskoj školi«. Očrtal je lastnosti dečka i deklice v detinski dobi, lastnosti, koje mora poznati učitelj, da zamore uspešno nadaljevati vzgojo in pouk izročenih otrok.
III.	Tov. Tončič je poročal o Žgeče-vem delu: »Problemi vzgoje najširših plasti našega naroda«. Povabil je tovariše Hrvate k skupnemu razmotrivanju, delu, za kar imata ravno ti društvi vse dane pogoje.
Predsednik Barle se je vsem predavateljem iskreno zahvalil. Navzoči niso štedili s priznanjem.
Tajnik hrv. udruženja se je zahvalil in povabil naše društvo v Karlovac.
Po zborovanju je bil banket na vrtu g. Makarja. Pri banketu je nazdravil šef osnovne nastave inšpektor Škendžič kralju — zadonela je: »Bože pravde«. Zastopnik mestne občine Metlika dr. Ivan Širko je nazdravil zbranemu učiteljstvu, oblastni šolski nadzornik Cop se je zahvalil za sprejem in nas povabil v Karlovac. Za-
Pravila „Učiteljske Samopomoči" potrjena.
Članov ie sedaj že nad 1100. — Posmrtnina znaša nad 5500 Din. — Nad 45 let stari lahko pristopijo do avgusta še s staro pristojbino. —
Pristopajte k „Samopomoči"!
»Učiteljska samopomoč«. Nova pravila so ^potrjena. Veljavnost od 20. maja 1925. Članski prispevek za vsak smrtni slučaj pred tem datumom je 2 Din, a od tega dne dalje 5 Din. Dne 25. maja 1925
je imelo društvo 1113 članov. Posmrtnina znaša 5565 Din. Daljše poročilo o novih pravilih, pristojbinah in podatkih o društvenem gibanju prinese »Učit. Tovariš« v prihodnji številki.
Par umestnih predlogov za prosvetni oddelek velikih županov.
Nekatero poslovanje je sedaj tako neokretno, da bo treba staviti predloge za izboljšanje:
1.	Učitelji vojaki bi naj takoj nastopili službo, ko 'dovršijo kaderski rok. 1. maja so se vrnili iz Sarajeva; že marca so vložili prošnje za službo, tu jih nujno rabimo, ker so službena mesta nezasedena, a na rešitev bomo čakali naj-brže več mesecev.
2.	Učitelje na razpoloženju bi naj sreski šolski nadzornik takoj uporabil, kjer je pomanjkanje učnih oseb* Sedaj sta bila dva več mesecev na razpoloženju, preden je prišel dekret.
3.	Sreski pomožni učitelji s sedežem v kraju sreskega poglavarja so nujno potrebni. Vsled hribovite pokrajine in oddaljenosti od prometa ni bilo za 22 razpisanih mest niti enega prosilca. V srezu imamo 5 upraviteljic in 7 učnih mest nezasedenih. V najnujnejših slučajih bi nadomestoval sreski pomožni učitelj.
4.	I z d e 1 a 1 bi se naj a v i 1-n i k za n a d o m e s t o v a n j e.
Nekatere šole imajo malo otrok in polnoštevilno učiteljstvo, sosedna šola je brez učitelja. V takih slučajih naj bi sreski šolski nadzornik eksponiral učno osebo, ki se lahko pogreša. Ako so jim dnevnice predrage, naj določijo pavšal. Svoje dni smo dobivali 30—40 K, t. j. po sedanji valuti 450—600 Din. Za ta pri-boljšek se bodo radi odzvali dekretu.
5.	Po novem pravilniku morajo sreski šolski nadzorniki dvakrat na leto obiskati vse šole. To ie popolnoma prav in dobro, a s sedanjim pavšalom skoraj ne-izvršljivo. Večinoma ni železnic, voza ne zmorejo, zato hodijo peš in zamude mnogo časa.
V pisarni naj imajo redno pomočnika — uradnika, najbolje učitelja; pavšal se jim mora vsai podvojiti.
Besede mičejo, vzgledi vlečejo!
Zopet je odmeval prošle dni po naših šolah bojni klic: Boj alkoholu! Na stotine govorov, deklamacij, pesmi itd. je oznanjalo ta boj. Tisoče mladih src se je vžigalo ob tistih plamtečih besedah.
Ali pa so vsi, ki so, mogoče tudi s prepričanjem govorili tiste besede, mislili na izrek, ki v vzgoji in življenju toliko velja: Besede mičejo, vzgledi vlečejo. So li vsi ti mislili, da zapeljejo mladino v pijančevanje večinoma slabi vzgledi. Ni-li pomanjkanje dobrih vzgledov velik vzrok neuspehov protialkohol-nega gibanja.
Zato pa naij danes znova odmeva glas, a sedaj ne v srca mladine, ampak v srca njenih vzgojiteljev. Vsem, ki so dobre volje, naj kliče glas velikega misleca T. G. Masaryka: Danes je zaveden zdravnik, pravnik, duhovnik, učitelj, ki znanstveno misli in veruje v znanost — sploh vsak zaveden človek dolžan ozna-
njati z besedo in dejanjem, da je v interesu vsakega naroda: rešiti se alkohola.
Le z dejanjem — z lastnim vzgledom bomo nekai dosegli v tem boju. Za>-to je pa vsak, ki ljubi svoj narod, vsak, ki mu gori v srcu in ne samo na jeziku čista vroča ljubezen do tega našega z aikoholom otrovanega naroda, dolžan stopiti v naše vrste — vrste abstinentov.
Ker se pa moramo zavedati, da vodi le organizirano delo do uspeha, strni -mo svoje vrste. Organizirajmo se! Naši bratje Srbi in Hrvati, učitelji in profesorji so že organizirani, le mi stojimo ob strani. Zato pa Vi vsi, ki ste že ali pa, ki čutite v sebi moč, da postanete abstinenti, oglasite se, da se spoznamo in v skupnem delu okrepimo našo voljo.
Vse nasvete ali predloge. naj se pošlje Rudolfu Horvatu, učitelju v Škofji Loki.
Sklepi in resolucije učiteljstva pri okrajnih društvih.
—skl. Litijsko učiteljsko društvo, 3. ma.;a 1925 v Ljubljani. Sklepi: Prispevek za »Učiteljski naraščaj«, mesečno po 3 Din od člana se nakazuje od 1. julija 1925 nadalje obenem s članarino na našega blagajnika, ki nato skup-
ni znesek odpošlje na pristojno mesto. — Soglasno je bil sprejet tudi predlog, da imajo člani za vsak svoj izostanek od društvenih zborovanj plačati znesek 25 Din., ako se pravočasno in verodostojno ne opravi-
LISTEK.
Zakon o narodnih šolah.
(Dalje.)
Proti vsemu temu so - se navajali težki razlogi in se je dokazovalo, da se dado zlorabe s hitrim poviškom proračunov preprečiti z natančnimi predpisi o sestavljanju proračunov in z neposredno kontrolo krajevne šolske oblasti. Povdarjala se je socialna pravičnost, narodna in prosvetna korist, ako bi. tudi pasivni in prosvetno zaostali kraji občutili dobroto državnega vzdržavanja šol, katerega bi nosili s progresivnim davkom največ oni, ki so bogatejši, ter bi s tem bilo omogočeno, da dobe tudi stranske in gorske šole vse ono, kar so dose-daj imele le bogate, mestne itd.
Debata se je o tem nadaljeviaila na naslednji seji.
Preden je takratni urednik »Nairod-ne Prosvete« g. Milutin Stankovič nadaljeval poročilo Glav. prosv. sveta1, je navedel sledečo sliko iz dobe svojega uči-teljevanja.
Pred nekakimi 27 leti sem potoval lepega majskega popoldneva (v dobi
preganjanja' učiteljstva) na novo službeno mesto v V.
Padal je na zemljo divni, topli majski mrak in solnce je tonilo v purpurni zarji. Voz je škripal skozi zelene loge, v katerih so se še zapažali* ostatnki starih gozdov. Mene je sicer zanimala lepota prirode, toda vendar si nisem mogel iz-biti iz glave misel na tedanjo težavo učiteljevanja; boj s surovim režimom reakcije, ki je neusmiljeno preganjal učiteljstvo ter jih izročal na milost in nemilost najslabšim ljudem po deželi.*
Zamišljen sem dospel do starega šolskega poslopja, skritega od pota v kotu prirodne lepote in zelenja.
Okrog šole se je kot preproga širila zelena trata, ki so jo obkroževali gosti, dišeči gozdovi.
Globoko v gozdu sem zapazil streho majhne cerkvice, ki je spominjala na stare hrame, ki so jih naši predniki stavili po velikih gozdovih radi varnosti pred Turkii
Kmet, ki me ie pripeljal semkaj, potujoč v Šabaic. me je mimogrede vzel na voz. Zmetal je par mojih malenkosti na trato pred šolo, pozdravil me, sprejel mojo zahvalo in še majhno napitnino, ki
* Podobno se je godilo slovenskemu učiteljstvu pred vojno pod klerikalnim režimom.
sem mu jo dal (imel sem sam le nekaj dinarjev v žepu) in se obrnil po stranski poti skozi gozd na glavno cesto, ki pelje v Šabac.
Ostal sem sam pred staro šolo, iz katere ni bilo glasu živega bitja. V gozdu je vladala nema tišina, a v bližini ni bilo nobene hiše.
Šola je bila odprta. Mrak se še ni popolnoma vlegel, ko sem stopil v novi dom svojega življenskega potovanja ...
Namesto svežega gozdnega zraka mi udari v nos plesnivi in zaduhli smrad, ki spominja na stara poslopja in umaza-nost. Jaz pa sem začel pregledovati tuje in prazne prostore svojega novega ognjišča.
Vse, kar šem videl, izdajalo je sliko strašne zapuščenosti in nesnage,
V šolski sobi so stale dolge in ne-pobarvane klopi, v kotu pa stara nečr-taria tabla.
Stene, pred davnimi leti pobeljene, so nosile cele plasti prahu. Omet je na več krajih že odpadel, a na njegovem mestu je poganjala trava.
Najgršo sliko pa je imel pod, ki je bil bogve kedaj poriban. pod klopmi! pa, kjer so sedeli učenci, so bile gomile strjenega blata. Okna so bilia večinoma pobita, ostale šipe pa motne in umazane. Ključavnice na vratih pokvarjene in brez
ključev. V učiteljevem stanovanju >e stal polomljen stol, v kotu pa noge neke postelje.
Noč je legala, jaz pa sem premišljal, kaj mi je storiti. V takem poslopju nisem mogel niti prenočiti, niti nisem vedel, kam naj se obrnem. Kesal sem se. ker nisem zaprosil voznika, da bi me odve-del v vas ...
Dolga bi bila povest mojega življenja na tej šoli...
Glavno pa je to, kar sem slišal od kmeta, ki me je sprejel v hišo za prenočevanje. Tri leta že ni bila šola ne pobeljena, ne popravljena. Vzrok je ta, ker občine ne dajo denarja. Šolo sta vzdr-žaivali dve občini, pa sta se ena na drugo izgovarjali. Že nad leto dni ni imela šola sluge.
Kdorkoli je služil, ni dobil plačila, zato je tudi najbolj leni postopač v vasi zapustil to službo. Šolsko sobo so pometali otroci sami, ki so tudi vodo do-našali izpod cerkvice v gozdu. Na ta način se je napravil tak kontrast med prirodno lepoto, ki je obkroževala šolo in pa ono ziapuščenostjo, ki je vladala v njej...
čijo. — Poverjeni štvo U J U naj z vso silo deluje na to, da se v bodoče nepoklicane osebe absolutno ne vmešavajo več v naše zadeve, ker se držimo gesla: »Le čevlje sodi naj kopitar«, ne pa katerakoli naduta vaška osebnost. Mera dosedanjih strankarsko-političnih eksponentov je prepolna, in segli bomo sami po represalijah, ako se ne preneha s tem načinom persekucij!
—skl. Kamniško učiteljsko društvo, II. marca 1925 v Radomljah. Tovariš Ti-
ran je predlagal, naj društveni odbor prosi kakega strokovnjaka, ki bi nam priredi o priliki zborovanja knjigoveški tečaj. Na predlog tovariša Tirana se je sklenilo, da se vrši zborovanje meseca maja v Moravčah.
Tovariš Germek je predlagal sledeče: Kamniško učiteljsko društvo naj potom UJU poverjeništvo Ljubljana iz-posluje tudi za upokojence polovično vožnjo po vseh železnicah in parobrodih.
Kulturno gibanje.
KMETIJSKI TEČAJ ZA UČITELJE.
Na osnovu odluke Gospodina Ministra Prosvete O. N. Br. 23.928 od 16. V. 1925. godine, a u sporazumu sa Gospodi-nom Ministrom Poljoprivrede i Voda, Odelenje za poljoprivredu, Br. 15.129/11, 29. aprila 1925. godine raspisuje se stečaj za prijem 30 učitelja osnovnih škola, na poljoprivredni kurs sa teoretskom prak-tično-poljoprivrednom nastavom, koji če se održati u toku ovog školskog odmora na nižoj poljoprivrednoj školi u Adi (Bačka) a za vreme od 10. jula do 20. avgusta.
Učitelji, koji žele učestvovati na ovom tečaju, imaju podneti propisno tak-siranu molbu III. Nastavnom Odseku Mi-nistarstva Prosvete putem nadležnog nadzornika najdalje do 15. juna ove godine.
Učenicima na tečaju osigurače se putni trošak na teret državnog budžeta.
Učesnici tečaja imače zajednički stan u školskoj zgradi. Sem toga dobijače hranu u zajedničkoj menzi, lcoja če se naknadno odrediti, i koja če biti umerena obzirom na materijalne prilike.
Na ovaj tečaj primače se prvenstveno oni učitelji koji uspešno rade na pro-dužnim školama, kao i učitelji iz južnih krajeva.
Po ovlaštenju Ministra Prosvete Načelnik
Odelenja za Osnovnu Nastavu i Narodno Prosvečivanje: Markovič, m. p.
Opomba: Žal smo morali podroben načrt radi tesnega prostora odložiti za prihodnjič.
POVERJENIKOM(-ICAM) SLOVENSKE ŠOLSKE MATICE!
Šolsko leto se nagiba h kraju in mi-' siiti je zopet treba na novo nabiranje članov Slov. Šol. Matice za leto 1925. Podpisani se obraiča vsled tega do vseh Vas s prošnjo, da zastavite pri nabiranju letošnjih članov ves svoj vpliv ter privedete pod okrilje Slov. Šol. Matice slehernega tovariša in sleherno tovariši-co v Vašem okraju. V to Vam nudijo najlepšo priliko društvena zborovanja v tekočem in prihodnjem mesecu. Istotako naj bi ne bilo nobene šole, osnovne ali meščanske, toliko v ljubljanski, kolikor v mariborski oblasti, ki bi ne bila članica tega našega za povzdigo slovenskega šolstva prekoristnega društva. V prihodnjih dneh se razpošljejo nove nabiralne pole; te naj se v vseh rubrikah skrbno izpolnijo ter dopošljejo podpisanemu najkasneje do pričetka novega šolskega leta. Vse podrobnosti so razvidne v brošuri »Slov. Šolska Matica v 1. 1922. do 1924.« na str. 44., na kar še posebej opozarjam. — Pregled članov Slov. Šol. Matice v zadnjem stoletju (gl. str. 34. iste brošure!) kaže, da smo šli s številom članstva stalno navzdol. Tovariši (-ice) — poverjeniki(-ice)! Zajezite to padanje in dvignite Matične vrste, da bo mogla naša Šol. Matica pokazati baš letos ob svoji 25-letnici na čim častnejše število svojega članstva, da bomo lahko rekli kdaj pozneje ponosno: V jubilej-
nem letu 1925. je bilo pod okriljem Slov. Šol. Matice zbrano vse slovensko uči-teljstvo!
Pavel Plesn'car. blagajnik Slov. Šol. Matice. Ljubljana, Komenskega ul. 8. ^
—ko Pojasnila interesentkam počitniškega gospodinjskega tečaja. Gospodinjski tečaj bo trajal en mesec od 1. do 31. julija. Poučevalo se bo v kuhanju, splošnem gospodinjstvu, splošnem živi-noznanstvu, državoznanstvu, higijeni. Ako se priglasi več kot 12 udeleženk, se bo vršil tudi pouk v šivanju. Po možnosti bodo predavanja iz vrtnarstva. Stanovanje bo v internatu »Mladika«. Tro-ški za stanovanje in hrano bodo znašali za mesec približno 1100—1200 Din. Udeleženke naj prinesejo s seboj: 1. primerno lahko pralno obleko, 2 predpasnika, 2 beli čepici al: ruti, 2 kuhinjski cunji, 2 servijeti, pribor, posteljno perilo. Pri-glase je nasloviti na: Anica L i k o z a r , Ljubljana, Dolenjska cesta 12.
Vestnik meščanskih šol.
—c Ljubljanski odsek društva me-ščanskošolskih učiteljev zboruje v soboto, dne 30. maja t. 1. v risetlniči meščanske šole na Jesenicah ob 9. uri dopoldne. Na dnevnem redu je predavanje g. oblastnega šolskega inšpektorja Westra: Podrobnosti o končnem izpitu na meščanskih šolah Udeležba obvezna. — Načelnik.
—c Za meščanske šole je izšel »Spisek letnih in izpitnih ocen učencev (učenk) IV. razreda o končnem izpitu« (cena 2-Din za polo) in »Pravila o končnem izpitu na mešč. šolah ljubljanske in mariborske oblasti«. Po uradnih razpisih priredil Jos. Wester, inšpektor za srednje in strokovne šole. Cena 2 Din. Pri skupnem naročilu se dovoli 10% popust. Naroča se v »Učiteljski tiskarni«. Opozarjamo na današnji oglas!
Splošne vesti.
— Še »Prosvetni biro«. Beograjski »Prosvetni biro« nam je poslal glede na našo notico »Prsovetni bfro« v predzadnji številki nastopno pismo: U 19. broju »Učiteljskog Tovariša« od 14. maja ove godine uprava Prosvetnog Biroa našla je neumesan prekor od uredništva i ne-blagodarnost gde. M. K. L. učiteljice iz B. Prekor je došao svakojako iz neoba-veštenosti ili nerazumevanja svojih prava prema privatnim ustanovama, koje vrše svoju klijenturu uz izvesnu solidnu nagradu. Biro je kao privatna ustanova svojim pismom od 30. V. ove godine izvesta gdu M. K. L. samo u njenu s o p.s t v e n u korist po predmetu njene nepotpune žalbe i da joj razume se ako želi Biro može ovaj posao svršiti u dva pravca uz honorar od 200 odno-sno 400 Dinara. Biro ju nije primoravao niti gcmio šilom, da mora ovaj posao njemu poveriti, več ako hoče 1 želi. I sada gda M. K. L. u mesto, da se zahvali Birou na ovom kapitalnom saznanju, što svakojako dotle nije o svom predmetu ništa znala, ona se obrača elasilu — »Učit. Tovarišu« — organu Poverj. UJU u Ljubljani i traži zaštitu. To je najblaže
rečeno netaktnost. Gda je mogla, kad je saznala za ovaj predmet, nači koga, koji bi joj ovaj posao i besplatno svršio. Prosvetni Biro kao privatna ustanova ima svoj program sa jasnim odredbama za sve poslove, a koje vrši uz solidnu nagradu o čemu ima mnogobrojna priznanja od svojih klijenata. Uprava Biroa žali što je uredništvo bezrazložno i ne-zasluženo uputilo prekore »žigosanj ai« na njegov rad. Uredništvo ili Poverjeništvo je moglo upufiti gdu na učiteljsku organizaciju ili joj nači lice, koje bi joj ovaj posao besplatno svršiio, a ovako nemože se dopustiti da se ma za čiji račun rad Prosvetnog Biroa ovim putem tretira. U interesu morala i ugleda ove solidne ustanove, uprava Prosvetnog Biroa moli uredništvo, da u narednom broju na istom mestu pusti ovo pismo kao ispravku i odgovor »Učit. Tovarišu«. S poštovanjem za: Prosvetni Biro, Ma-kenzijeva 40. Beograd. Članovi: Podpisi.
Iz tega pisma je razvidno, da se naša tovairišica ni obrnila sama na Prosvetni biro v Beogradu, temveč je pisarna iz lastne inicijative ponudila naši članici posredovanje v njeni zadevi »uz solidnu nagradu«. kar nam odkriva zelo ozke in čudne stike med to privatno ustanovo in Državnim svetom in kar postavlja celo zadevo v še slabšo luč. In k takemu »kapitalnom Saznanju« naj se mu naša tovairišica celo »zahvali«! Ponovno smatramo za našo dolžnost, da »u interesu morala i ugleda« ožigosamo poslovanje tega »Prosvetnega Biroa« in očuvamo naše člane v njihovo »sopstvenu korist« pred tako — solidno nagrado. Podpise članov tega »Prosvetnega Biroa« smo za enkrat 'iz taktniosti izpustili, smatramo, da je izkazovanje te vrste kolegi-jalne uslužnosti zelo umazano, da ne rabimo hujših izrazov.
—	Tovarišem v Prekmurju. Za 6. junija t. 1. napovedana slavnost odpade radi nepremagljivih ovir ter se vrši v zamišljenem obsegu meseca oktobra. — Tajnik D u j c.
—	Za šolska upraviteljstva so izšla polmesečna poročila o staležu učiteljstva, ki so predpisana z odlokom velikega župana in o čemer morajo poročati šolska upraviteljstva pozitivno ali negativno vsakega 1. in 15. v mesecu. Tiskovine obsegajo pozitivno ali negativno poročilo in služijo za oba slučaja. Cena izvodu 0 50 Din. Naroča se v Učiteljski tiskarni v Ljubljani.
—	Potni listi za dijake v inozemstvu. Minister za prosveto je izdal naredbo, po kateri se dijakom do 18. leta ne smejo izdati potni listi za inozemstvo brez ministrovega dovoljenja. Za vse dijakom izdane potne liste je treba voditi natančen seznam. Evidenco imajo voditi podrejene šolske oblasti.
—	Na višji pedagoški šoli v Zagrebu
je imenovan za asistenta dr. Franjo Žgeč, učitelj osnovne šole v Prevaljah.
—	Kongres za pospeševanje etične kulture. Meseca avgusta se bo vršil po inicijativi tamkajšnjega lista »Uzgajatelj« v Sarajevu kongres za pospeševanje etične kulture, na katerem se bo razpravljalo vprašanje etične kulture, a zlasti moralne vzgoje in duševnega zbliževanja ljudi. Priprave so v polnem teku in je prijavilo svojo udeležbo že lepo število interesentov, zlasti profesorjev in učiteljev. Odbor bo poskrbel, da dobe udeležniki četrtinsko vozno ceno na železnicah in brezplačno stanovanje v Sarajevu. Pobližja pojasnila daje uredništvo »Uzgajatelja« v Sarajevu.
—	Uč'teljstvo mokronoškega krožka se tem potom uljudno obvešča, da sem vsled raznih zaprek za junij določeno
zborovanje primoran preložiti na jesen.
—	Št. Janž, dne 23. maja 1925. — V. Bercé, t. č. predsednik.
—	Zahvala. Višji razredi drž. osn. šole kralj. SHS v Črnomlju so priredili 19., 20. in 21. t. m. majniški izlet na Su-šak. Dolžnost mi je, da se v imenu otrok zahvalim »Komisarijatu za vizume na Sušaku«, ki nam je izposlovalo dovoljenje za Reko. Isto tudi za naklonjenost »Jadranske paroplovitbe«. — S. Mrov-1 j e , učit. vod. izleta.
—	Smrtna kosa. Smrt neizprosno kosi v naših mladih vrstah in seka po naših najboljših. V starosti komaj 20 let je dne 12. t. m. umrla pri svojih starših v Petrovčah po večmesečni težki bolezni učiteljica gdč. Ljudmila Kovačeva. Lansko leto je z odličnim uspehom dovršila državno žensko učiteljišče v Mariboru, kjer je bila v vseh letnikih vzorna kandidatinja, katero so cenili vsi njeni profesorji in vzljubile njene tovari-šice. Bila je nadarjena, vzorno marljiva in idealna učiteljica, ki ji, žal, ni bilo dano učakati sadov njenega truda. Po dvomesečnem službovanju v Odrancih v Prekmurju se je po težkem prehladu morala vrniti na dom v skrbne materine roke, ki so ji požrtvovalno stregle do zadnjega vzdiha. Vsa materina skrb in očetovo prizadevanje nista mogli ustaviti usodnega trenutka, ni se ji izpolnila vroča želja, pohiteti na zelene trate in med rožice pomladanske. Belih cvetk so ji nasuli na mrtvaški oder. z zelenimi venci so ji okrasili zadnji dom. V četrtek, 14. t. m. jo je na njeni zadnji poti spremilo mnogobrojno občinstvo, bližnji in daljnji tovariši in tovarišice ter na čelu sprevoda petrovška šolska mladina z učiteljstvom. Pri odprtem grobu se je poslovil od pokojnice šolski upravitelj tov. R. Wudler, šolarski pevski zbor Pe-trovški pod vodstvom tov. Kotnika pa ji je zapel »Gozdič je že zelen«. In solze, v katerih so se poslavljali zlati solnčni žarki, so škropile grude, ki so zagrnile zadnji dom tovarišice Ljudmile Kovačeve. Vzorno, marljivo in idealno tovariši-co ohranimo vsi, ki smo jo poznali, v najlepšem spominu.
—	»Zbori«. Mesečna revija za novo zborovsko glasbo. Urejuje Zorko P r e -lovec, izdaja pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Peta številka prinaša dva zbora Ivana Ocvirka, in sicer moški zbor »S j a ji š sunašce« ter mešani zbor »Moja pomlad«. Oba sta lahka in namenjena podeželskim zborom. »Zbore« vsem pevskim društvom in prijateljem petja toplo priporočamo v na-ročbo.
—	Vsem tovarišem in tovarišicam, včlanjenim v mariborskem okrajnem uč teljskem društvu. Do našega prihodnjega učiteljskega zborovanja dne 6. junija t. J. v Framu preštudirajte pevke in pevci nastopne mešane zbore — iz I. Mohorjeve pesmarice: št. 46., 52., 58., 62., 64., 65. ter iz II. Mohorjeve ' pesmarice: št. 32., 33., 34., 36., 37., 41., 42., 47., 48.. 53., 57., 63., 66., 69., 70., 73., 79., 81.
—	Tovariši pevci naj še posebej preštudirajo sledeče moške zbore — iz I. pesmarice: št. 3., 5., 7., 17., 20., 25., 29., 32., 33., 34., 36. in iz II. pesmarice: št. 2., 3., 5., 6., 7., 9., 23., 24., 25. in 29. — Res je število pesmic precejšnje a so to večinoma narodne ali ponarodele, ostale pa tudi splošno znane pesmi. Prinesite seboj pesmarice in pa — sigurne glasove pod zeleno Pohorje! Zdravo! — M. V., pevovodja.
Imenovanja in napredovanja.
—i Učiteljska nameščenca in upokojitve. Nameščeni so: za stalno učiteljico v Gornji Šiški Angela Gregorič-Mandeij,
Nove tiskovine.
Za učitelje.
Prošnja za povišico......Din	—'75
Uverenje o službeni dobi . . . „	—-50
Rešenje..........„	—-50
Seznam za znižano vož. obr. A (aktivni) „	—-50
„ » B (opok.) „	—-50
„ „ . „ . C (drni. £1.) „	--50
Za dijake.
Dijaške legitimacije za znižano vož. Din 1'— Pravila o končnem izpitu na mešč.
šolah...........2 —
Pravila o nižjem in višjem teč. izpitu na srednjih šolah . . . . „ 5-—
Za osnovne, meščanske, srednje šole upravitelje in nadzornike.
Polugodišnji izveštaj .......................Din 8'_
Spisek letnih in izpitnih ocen učencev (učenk) za meščanske šole o končnem izpitu. Pola........................ 2'_
Spisek letnih in izpitnih ocen učencev (učenk) o nižjem teč. izpitu na sred. šolah , 2 — Polmesečna poročila o staležu učiteljstva (tudi negativna)......... 0-50
Naroča se v Učiteljski tiskarni v Ljubljani.



I ®
NAJNOVEJŠE SLIKE
NI. Vel. KRAUA ALEKSANDRA I.
v formatu 4« X 50 cm z lastnoročnim podpisom kraljevim v faksi milu ima v zalogi
KNJIGARNA UČITELJSKE TISKARNE
LJUBLJANA, Frančiškanska ul. 6.
1
CENA SLIKI DIN 40*~

■A
učiteljica v Mostah; z,a učitelja in začasnega šolskega upravitelja v Trebelneni (srez Krško) Ivan Baškovič, učitelj v Za-meškem; za stalno učiteljico na Krki (srez Litija) Josipina Erjavec, učiteljica v Stični; za stalno učiteljico v Dolih pri Litiji Ljudmila Jenko, učiteljica v Mirni; za stalno učiteljico v Cerknici pri Rakeku Vera Benzia - Hočevar, učiteljica v Dolu pri Ljubljani; z,a učiteljici v Št. Jurju pri Grosupljem Slava Lipovšek in Marta Lipovšek. učiteljici v Lokah-Št. Jurij ob Taboru; za učiteljico v Štrek-Ijevcu (srez Črnomelj) Vida Klun, učiteljica v Kužlju; za učiteljico v Prečni pri Novem mestu Marija Rozman, učiteljica v Železnikih; za stalno učiteljico v Hrastniku (srez Laško) Celestina Laznikova, učiteljica v Koprivnici; za stalnega učitelja in šolskega upravitelja v Krtini (srez Kamnik) Fran Chvatal. učitelj v Pečah; za stalno učiteljico v Št. Janžu na Dolenjskem (srez Krško) Josipina Smoletova, učiteljica na Sv. Gori pri Vačah; za učitelja istotam Leopold Bonča, učitelj v Št. Jerneju; za stalno učiteljico na Sv. Gori pri Vačah Ana Lazar, uc te-ljica v Ihanu; za stalnega učitelja in šolskega upravitelja v Bohinjski Beli (srez Radovljica) Vladislav Mlekuš, učitelj v Koroški Beli; za stalno učiteljico v Bohinjski Bistrici (srez Radovljica) Ela Ba-hovec, učiteljica v Stari Fužini pri Sred-n:j vasi; za stalnega učitelja v Koroški Beli (srez Radovljica) Vladislav Razin-ger, učiteljski abiturijent v Ljubljani; za stalnega učitelja v Dobrepoljah (srez Kočevje) Maksimilijan Twrdy, učiteljski abiturijent v Ljubljani; za stalno učiteljico pri Sv. Antoenu pri Rajhenburgu (srez Sevnica) Valerija Bernetč-Majer, učiteljica brez mesta istotam; za stalno učiteljico s stalnim službenim mestom v Zametu (srez Kastav Olga Jurinčič, učiteljica istotam. — V mariborski oblasti so imenovani: za učitelja pri Sv. Martinu na Pohorju (srez Maribor-desni breg) —i Upokojeni so na osnovi čl. 141. in 239. zak. o čin.: Matei Kavčič, šolski upravitelj v Jurkloštru (srez Laško); Anton Levstik, šolski upravitelj pri Sv. Petru pri Ljubljani; Luka Blejec, šolski upravitelj v Trzinu (srez Kamnik); Peter Sire, šolski upravitelj v Mengšu (srez Kamnik); Ivana Bohinčeva, učiteljica v Cerkljah pri Kranju (srez Kranj); Pavla Krušičeva. učiteljica v Cerkljah pri Kranju (srez Kranj); Ludovika Košenina, učiteljica v Mokronogu (srez Krško); Marija Roossova, učiteljica v Kranju; Ana Petrovčičeva, učiteljica v Smledniku; Franja Pogačnikova, učiteljica v Dobravi pri Kropi: Angela Divjakova, učiteljica na Dobravi pri Bledu; Leopold Pavlin, učitelj na IV. deški osnovni šoli v Mariboru.
—i Za sreskega šolskega nadzornika v Kastvu je imenovan v 1 grupi II. kategorije Fran Baf, šolski upravitelj in vršilec dolžnosti sreskega šolskega nadzornika istotam. Za profesorja državnega ženskega učiteljišča v Mariboru v 1. grupi II. kategorije je imenovana Marija Pirjevec.
Podmladek Rdečega Križa.
BORBA PROTI TUBERKULOZI.
Po skupščinskem zaključku delegatov oblastnih odborov Podmladka društva Rdečega križa z dne 1. n 2. maja 1924 se ima v tekočem šolskem letu izvesti v naši kraljevini borba proti tuberkulozi.
Glavni odbor Podmladka v Beogradu je sklenil, da se ta akcija izvrši sporazumno z drugimi društvi, ki se ba-vijo s čuvanjem in negovanjem narodnega zdravja. Akcijo v celi državi vodi Podmladek Rdečega križa. Borba se bo vršila po možnosti o binkoštih 1925.
Na podstavi odobrenja ministrstva prosvete z dne 20. aprila 1925, P. br. 4164, bodo po šolah predavali o tuberkulozi šolski in drugi državni in zasebni zdravniki. Tozadevni odlok je že izdal veliki župan. Kjer pa ni dobiti takih zdravnikov, bodo predavali učitelji, ki dobe v ta namen tiskane vzorce predavanj. Tudi se bodo na dan predavanj brezplačno razdeljevali letaki »Čuvaj-mo se jetike!« in prodajale značke »Lige proti tuberkulozi«. Denar bo služil kot osnovna glavnica za osnovanje Lige proti tuberkulozi.
Izven šole se bodo vršUa poljudna predavanja, prirejale predstave, po večjih krajih manifestacije i. dr.
Razen tega bodo skrbeli odbori Podmladka in člani društva, da izvajajo svoj program glede na čuvanje zdravja; Čiščenje in beljenje šolskih poslopij, preskrba higijenične vode, nabava pljuval-
nikov in odrgačev	za čevlje po šolah,
prirejanje izletov v	prirodo in bivanje v teh dneh na čistem zraku.
Tajnik:	Predsednik:
Fran Gabršek s. r. Josip Wester s. r.
Ferijalni Savez učiteljstva.
—f III. počitniški »Kosovski izlet«.
Bliža se konec šolskega leta1 in z njim tudi naše običajno potovanje. Da ne bomo imeli tudi letos zopet neprilike, sein poslal »Min. saobr.« v Beograd prošnjo, da naj nas učitelje prizna za člane tudi z ugodnostmi F. S. in ne samo, da finančno pomagamo F. S. Tudi v fer. glasilu »Naši domovini« sem navedel naše zahteve. Prosil sem tudi, če bi nam priznali brezplačno vozno karto, kakor jo imajo drugje, ako priredimo poučen in nacijonalen izlet. Pripravljeni bodimo na pozitiven in na negativen odgovor.
Na željo mnogih tovarišev in tova-ršic in da bo naše počitniško potovanje na Kosovo res prava nacijonalna man'fe-stacija v Južni Srbiji, se sprejmejo še novi člani III. počitniškega izleta. Prosim vse one, ki bi se res z veseljem udeležili letošnjega izleta, da se prijavijo na moj naslov do dne 10. jun'ja. V Beogradu se nam pridružijo vojvodinski tovariši. Za vse informacije radevolje odgovarjam, če se priloži znamka za odgovor. P o -vdarjam, da se ta rok za priglasitev pod nobenim pogojem ne bo podaljšal. — Slavko M r o v 1 j e , učitelj, Črnomelj.
Iz naše stanovske organizacije.
POKRAJINSKA SKUPŠČINA V ŠOŠTANJU.
Delegati.
I.	Belokranjsko učiteljsko društvo:
Delegati: 1. Barlé Konrad — Metlika. 2. Črnko^ Draže — Metlika. 3. Štrubelj Jože — Črnomelj. — Namestniki: 1. Završanova Francka — Dobliče. 2. Možinova Albina — Metlika. 3. Šeti-nova Anica — Črnomelj.
II.	Brežiško- sevniško učiteljsko društvo:
Del.: 4. Pečnik Josip — Kapele. 5. Čopič Venčeslav — Pišece. 6. Tominc Avgust — Globoko. — Nam.: 4.-5. Ja-kopec Fran — Senovo. 6. Gajšek Stanko
—	Senovo.
III.	Celjsko učiteljsko društvo:
Del.: 7. Sivka Anton — Št. Jurij ob južni železnici. 8. Brinar Franjo — Go-tovlje. 9. Zupančič Ivanka — Celje. 10. Vrečer Rajko — Žalec. — Nam.: 7. Černejeva Anica — Celje. 8. Žagar Franjo — Celje. 9. Schreinerjeva Ljudmila — Št. Jurij ob južni žel. 10. Wudler Makso — Celje.
IV.	Konjiško učit. društvo: Del.: 11. Kržič Janko — Loče. 12.
Bercé Alojzij — Špitalič. 13. Kavec Marica — Vitanje. — Nam.: 11. Strigl Anton — Kebelj. 12. Šega Franc — Konjice. 13 Šolar Franc — Loče.
V.	Ljutomersko učiteljsko društvo;
Del.: 14. Mavric Karel — Gor. Radgona. 15. Ivanjšič Ljudevit in 16. Majcen Gabrijela — oba Sv. Jurij ob Ščavnici.
—	Nam.: 15. Jaušovec Franc in 16. Bru-men Marija — oba Sv. Jurij ob Ščavnici. 16. Vundrl Matei — Ljutomer.
VI.	Logaško učit. društvo: Del.: 17. Požar Vladimir — Planina.
18. Peterlin Lojze — Begunje nad Cerknico. 19. Medvešček Peter — Rovte. nam.: 17.—18. Doljak Valentin — Hote-deršica. 19. Mercina Ivan — Stari trg.
VII.	Mariborsko učiteljsko društvo:
Del: 20. Alt Aleksander — Studenci pri Mariboru. 21. Tomažič Ivan. 22. Tomažič Marija. 23. Skala Anton — vsi v Maribor. — Nam.: 20., 21., 22. 23. — III. Ptujsko učit. društvo.: Del.: 24. Musek Ljud. — Sv. Vid pri Ptuju. 25. Peček Avgust — Ptuj. 26. Kle-novšek Hinko — Sv. Vid pri Ptuju. 27. Baša Andrej — Ptuj. — Nam.: 24 — 25. Hasl Drago — Cirkovce. 26. Luknar Marija — Ptuj. 27. Hasl Anica — Cirkovce.
IX. Radovljiško učiteljsko društvo:
Del.: 28. Baraga« Janko — Koroška Bela. 29. Šega Ivan — Jesenice. 30. Hude Drago — Jesenice. — Nam.: 28. Schiff-rer Egidii — Breznica. 29. Jegljič Amalija — Zasip. 30. Kobentar Anton — Ra«-dovljica.
X.	Savinjsko učit. društvo:
Del.: 31. Zdolšek Bogomir — Letuš.
32. Sotlar Martin — Polzela. — Nam.: 31. Zotter Ivan — Gomilsko. 32. Sotlar-jeva Franja — Polzela.
XI.	Slovenjgraško učiteljsko društvo:
Del.: 33. Purkhart Josip — Št. Ilj pod Turjakom. 34. Kavčič Franc — Šmartno. — Nam.; 33. Mithans Minka — Št. Ilj pod Turjakom. 34. Stanovnik-Grum Franja — Sv. Florijan v Doliču.
Okrajna društva, ki še niso javila delegatov, naj to store takoj, da bo prijava do skupščine, ki je že blizu, v redu. Kako je voliti delegate (z namestniki) je itak znano. Društveni predsednik nomi-nira sam namestnika. Po poslovniku se voli na vsakih 50 članov 1 delegata in 1 namestnika. Število pod. oziroma nad 50 članov šteje tudi za 1 delegata. Kjer nimate več zborovanja, naj določi delegate odbor oziroma predsedstvo. Javite tudi delegate za glavno skupščino v Subotci. Priobčimo jih prihodnji mesec.
Gibanje okrajnih društev v Sloveniji.
Vabila:
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KOČEVSKI OKRAJ zboruje v soboto, dne 13. junija 1925 ob 9. uri dopoldne na deški osnovni šoli v Ribnici. Dnevni red, ki bo zelo obsežen, objavimo prihodnjič; vse člane pa opozarjamo, da se gotovo udeleže tega zborovanja, ki je zadnje v tem šolskem letu in naj ne bo nikogar, ki bi ta dan ostal doma. Zdravo!
= CELJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO priredi v soboto, dne 6. junija t. 1. svoje zborovanje s poučnim izletom v Zagreb poset raznih muzejiv, galerij uri v separatnih vozovih. Po prihodu v Zagreb poset raznih muzejev, galerij slik itd. pod vodstvom ondotnih spremljevalcev. Ob x/23. uri skupni obed. Popoldne razni izleti v skupinah. Izletniki naj se javijo potom šolskih upraviteljev najkasneje do 3. junija ter naj navedejo tudi. če se hočejo udeležiti skupnega obeda, ki stane 16 Din za osebo.
= CERKNIŠKO-LOŽKI KROŽEK zboruje v soboto, dne 30. maja t. 1. v Grahovem. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika. 2. Samoizobrazba. (Predava tovariš Medvešček). 3. Vpliv solnca na rastlinstvo. (Predava tovariš Peterlin). 4. Predlogi in slučajnosti. Udeležba obvezna. — Odbor.
= BELOKRANJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO zboruje 6. junija 1925 ob 10. uri na Vinici. Vzpored: 1. Odobrenje zadnjega zapisnika. 2. Izročitev diplome društvenemu častnemu članu tov. Frauju Lovšinu. 3. Predsednikovo poročilo. 4. »O zgodovini Vinice« — poroča tov. Kavčič. 5. »Značaj narodnih pesama za nacionalno vaspitanje« — poroča tovariš Živojinovič. 6. Slučajnosti. Tovariši(ice) iz metliškega sodnega okraja javite takoj svojo udeležbo tovarišu Štrublju v Črnomelj, da preskrbi vozove. Vozovi odpeljejo iz Črnomlja točno ob 7. uri in bo veljal sedež za tja in nazaj okroglo 25 Din. Vsi tovariši(ice) pa javite svojo udeležbo tudi tovarišici Bavdekovi na Vinici, da preskrbi obed. Točnost in udeležba je stanovska in društvena dolžnost. — Odbor.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KONJIŠKI OKRAJ proslavi v soboto, dne 6. junija 1925 v Konjicah petdesetletnico svojega obstoja. Vzpored: 1. Ob 10. uri maša-zadušnica za umrle člane. 2- Ob 11. uri slavnostno zborovanje v šoli: a) Pozdrav tov. predsednika, b) Slavnostni govor tov. R. Jurka, sreskega šolskega nadzornika v pok. c) Slučajnosti.
3.	Po zborovanju banket v čitalniški dvorani konjiškega Narodnega doma. Polnoštevilna udeležba je pač stanovska dolžnost; proslava bo sicer skromnejšega obsega, a naj bo tem prisrčnejša. Gostje — prijatelji in tovariši — dobrodošli — Odbor.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA OKRAJ SLOVENJGRADEC zboruje glasom društvenega sklepa v četrtek, dne
4.	junija 1925 ob 9. uri v Slovenjgradcu. Poleg običajnih točk je na dnevnem redu tudi predavanje. K polnoštevilni udeležbi vabi predsednik.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA PTUJ IN PTUJSKI ŠOLSKI OKRAJ zboruje dne 6. junija ob V2II. uri v osn. šoli v Cirkovcih s sledečim vzporedom:
1.	Gledališka predstava šolske mladine.
2.	Zapisnik. 3. Dopisi. 4. Poročilo narod-no-prosvetnega odseka. 5. Slučajnosti, želje in predlogi. Zadnjič zborujemo v tem šolskem letu in zato brez obotavljanja vsi v Cirkovce. Že 80 članov je priglašenih in pričakujemo, da tudi ostali ne zaostanejo. — Odbor.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA LAŠKI OKRAJ zboruje skupno s sevni-škim in brežiškim okrajem dne 6. junija 1925. začetek ob 9. uri, v dvorani hotela »Triglav« Dnevni red običajen. Tovariši upravitelji naj prineso s seboj »Polugo-dišnji izveštaj o stanju škola«. — Zaradi obeda naj javi vsak udeleženec svojo udeležbo tovarišu Jos. Kladniku, Sevnica. Polnoštevilne udeležbe pričakuje odpor.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MARIBORSKI ŠOLSKI OKRAJ zboruje 6. junija t. 1. v Framu po sledečem sporedu: 1. Tekoče zadeve. 2. »Slovenski narodni napevi«, predava prof. Druzo-vič. 3. Predavanje tov. Ivanuša o zgodovini Frama in okolice. 4. Slučajnosti. — Prijave za obed sprejema tov. Ivanuša do petka 5. junija. Tovariši(ice)! Ker je to zborovanje, ali bolje rečeno krožek, posvečeno v največji meri gojitvi tovarištva in medsebojnega spoznavanja, zato ne more in ne sme manjkati nihče, ki čuti z nami. Pevskemu in godbenemu odseku načeljuje tov. Vauda. zabavnemu tov. Rozbaud, pripravljalnemu pa tov. Ivanuša in domači učiteljski zbor. Oddaljenost, slabo vreme, stare noge, se tOr krat ne opravičijo. — Skupne pevske vaje se vrše ta dan od 9.—10. ure pred-poldan v osnovni šoli v Framu.
RAZPIS.
Na meščanskih šol!a>h v ljubljanski oblasti se razpisujejo za šolsko 1.1925.'26. sledeča stalna učna mesta:
I.	Na deški meščanski šoli v Brežicah:
a)	ravnateljsko mesto;
b)	po eno mesto strokovnega učitelja za 1. in 3. skupino.
II.	Na deški in dekl:ški meščanski šoli na Jesenicah:
a)	po ena služba strokovnega učitelja za 1., 2. in 3. skupino;
b)	ena služba strokovne učiteljice za 3. skupino.
III.	Na deški meščanski šoli v Krškem ena služba strokovnega učitelja za
1.	ter ena služba strokovnega učitelja ali učiteljice za 2. skupino.
IV.	Na 1. mestni deški meščanski šoli v Ljubljani:
ai) ena služba strokovnega učitelja za 3. skupino;
b) ena služba učitelja petja in glasbe z obvezo pouka tudi na drugih meščanskih šolah v Ljubljani.
V.	Na deški meščanski šoli v Ribnici: oo ena služba strokovnega učitelja za 1.,
2.	in 3. skupino.
VI.	Na deški in dekliški meščanski šoli v Tržiču:
a)	po ena služba strokovnega učitelja za 1., 2. in 3. skupino;
b)	po ena služba strokovne učiteljice za 1. in 2. skupino.
VII.	Na meščanski šoli v Kastvu: po ena služba strokovnega učitelja za 4. in 5. zagrebško skupino.
Za vse navedene službe je potrebna slovenščina kot učni jezik, razen za meščansko šolo v Kastvu, za katero je po>-trebna srbohrvaščina kot učni jezik.
Na deških meščanskih šolah s koe-dukacijo deklic (Brežice, Krško, Ribnica. Kastav) se bodo po možnosti upoštevale tudi prošnje učiteljic.
Prošnjam je treba priložiti zrelostno izpričevalo, obe usposobljenostni izpričevali in dokazila o dosedanjem službovanju (službeno razpredelnico).
Prošnje je nasloviti na nrnistrstvo prosvete v Beogradu ter jih vložiti za vsako službo posebej najkasneje do dne
10. junija 1925 pri pristojnem ravnateljstvu (vodstvu).
Ravnateljstva, odnosno sreski poglavarji, naj potrdijo podatke o službovanju (v službeni razpredelnici), pristan vijo službene ocene za šolska 1. 1923.'24. do 1924./25. ter takoj pošljejo prošnje s prilogami velikemu županu v Ljubljani.
Ljubljana, dne 16. maja 1925.
Za velikega župana: dr. Pestotnik s. r.
Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljana. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
Za pomlad in poletje!
P. n. učiteljicam priporočamo ravnokar došle angleške in francoske novosti za letne kostume kakor: Etamin, Eponge, Frotir, Crepe, Voile de laine i. t. d. Ugodni plačilni pogoji na obroke! Na željo se pošljejo vzorci.
A. & E. Skaberae.
LJUBLJANA, Mestni trg 10.