Razne stvari 1» doraailk liraJeT, Odlikoyan rojak. Cesar je podsiil ministerijalaemu nameatnemu tajniku v miaistrakem predsedni3tva, dr. Ivana Ž o 1 gariu vitetki križ Fracc JožeJovega reda. S pošte. Za poStnega konceptnegs praktikanta je imenovaa pravaik g. Elemen V o b i č. — Med poSto Št. Lovrenc nad Mariborom in postajo Št. Lovrenc bo odsedaj vožbs poSta k vlakoma, kamor je dosedaj bodil poStai pot. Iz šole. V prijazaem trgu Š o S t a n j razpiaano je definitivBo učiteljako mesto na tamoSnji Seatrazredaici do 28. decemb. 1904. Šola je v II. plačilnem redu. Mariborske novice. Cerkveaik mariborake atolnice je opazil dne 14. t. m. zvečer, ko je hotel zapreti cerkev, v cerkvi skritega cloveka. Cerke? ie takoj zaprl ter pcklical policijo, ki je naSla v cerkvi skritega 17 letnega Franceta KlemeBčiSa, rojenega v Ljutomeru, priatoiaega v Cakovec. Pri sebi je imel dvoje vitrihov. Eno skriajico zs milodare je mladi tat deloma že odprl. Oddali ao ga sodiSču. Nemska nestrpnost. V Mariboru so dne 14. dec. občiaski cčetje sklenili, da mariborske trgovine ne amejo imeti aobenib aapiaov v sloveBskem jeziku Zopet znamenje, kako Nemci mrzijo vse, kar je slovenskega, razven — denarja. Mariborski trgovci živijo le cd aloveBake okolice, a oa avojih trgoviiiab ne smejo imeti slovenske črke! Da bi Slovenci bili zavedni, odgovorili bi iabko sedaj na eelem SpodBjem Štajeriu po zaaaem reku: Klia s kliaom! Vae aloveaske občiae naj aklenejc, da ne ame biti na Bjihovem ozemlju Bobeaega BemSkega aapisa. Če pa ga kak aemakutar nočn odstraaiti, aaj ae odatrani na obSinske stroSke! Spodaji Štajer bi dobii s tem alovenako lice. Da pa bodo mariborski Nemci poatali bolj mirai, morali bi niariboraki Sloveaci skrbeti, da se Baatanijo v Mariboru sloveaski trgavci. Potem lahko na enake občiaske sklepe odgovorimo: Svoji k avoiim! In kaj bi ae zgodilo? Vai nemSki trgovci bi fili z metri nad občinske očete ter bi jih pretepali, ds pridejo do trezaih misli. Z druge atraai pa bi v Mariboru dobili ne samo slovenske napiae, ampak tudi sicveaske meSčaae. G'avno besedo pri omeBjeBem sklepu občiaakega zautopa sts imeia stari dr. Lorber in drogerist Wo!fr»m v gosp. nlici! Prvi je rojen SioveBec, drugi rojen Čeh. Taki so navadflo i«ajhuj8i! Ljnbljana za mariborske Slovence. Nestrpntat nsSega rcanborakega občinskega aveta, ki je prepoTedal po meatu slcvenske napise in izveske, je vzbudils tudi pri n&3ih rojakih v beli Ljubljani iivo cgorčeaje. V seji Jjubljanskega občinakega sveta je župen Hribar 8 krepkimi besedami obsodil krivični skiep maribjrakib občinskih očetov. Vtse ljubliansko čaaopisje s soglaSanjem pozdravlja izjavo g. župaaa. Mariborsko nemštvo. Iz dežele se nam poroča: Novica, da so mariborski rnestai ocetje prepovedsh v Maribcru izobeSati pri trgovinab slov. napise, naa je zelo razveselila. Vaaj nam sprifiuje, da mora ne&)3kim trgovcem slaba prt-gii. Slovensko ljudi>tvo Barareč vedno bolj sposnava svojo dolinost, da trebs tiste pcdpirsti, ki ne Ijnbijo samo slov. groSs, marveS gjpoStujejo tudi aiov. jezik! Nemci meaijo, da, če ne bo slovenskih napisov, ga bo Slovenec zmotil zopet v nemsko trgovino! Toda temu se da opomoči. Jsz menim tako-le: Slovenski trgovci in obrtniki naj pridno inserirajc v slovenskib časopisih ter Bsj z dobrim blagom postrežejo svojim odiemalcf m! »Slov. Gospodar« in »NaS Dcm< naj bi prinasala sezDKmek slovenskih tvrdk! Slovensko občinstvo pa nsj bi se pridno drislo geala: Svoji k svojim! Tako bi Nemcem pokaaali, da ne živimo rai od njih, ampak oni od nas! Kaj menite ? Britke jim je pravil namreč Nemcem ca njihovem nedeljskera ojč shcdu socijaldemokrat Mubič. Da so mestjani krivi narcdoega sovr&Siva, ker oni psujejo in ičuvajo proti Slovencem. Kot priliko je navedel odlok mariburskega metstnega sveta, da se morajo odatranžti sloveaski napisi. Ostro je napada! nemžko Ijudako stranko, h kateri pripadaio navzofii poslanci Pfrimer, Štiger in Omig, ker je bila proti r&z8irjsnju volilne pravioe. Navzoči aeciialdemoktati pa so klicali: jtfaj! pfuj! Ia vse te britke resnJee so ti nemSki veijksni sliSaii ca lastnem shoda in so jih uoraii mirno požreti. Tako slaba in brez organizacije je neraSka stranka v Msnboru! Uravnava Pesnice. Štajeraki deieloi odbor obatoji že Bad 30 let. Vaeh teh 30 iet imajo Nemci večino v ojeia. Siovenci so prosiii za uravnavo Peanice in drugih rek ter potokov, cdkar obstoji Stajerski deželni zbor. Toda v teku teh trideset !et «e Stsierskema deželnemu sboru, to se pravi Neracem, ni mndilo, da bi aravicu Peanico. Letos, dae 4 novembra so začeh slov«3n' n poslaaci v deieluem zboru obbtrnkcijo, ker ae nem3kK «*ečina ni czirala na njih zahteve. A pogieite nemSko pc^tenost! Nemci so začoli takoj kričati: Radi bi aravnali Pesnico, toda slovenski poslsnci obstrairajo. Ia o tem so hoteii prepričati javnost tudi na zadniem BeaiSbem zborovaaju v Mariboru. Kdo je »akrivil uravnavo Pesaice, o tem se >jo razpravljalo <ine 27. dfcembra na sloTenskem shodn v Mariboru. Šentjakobski Škof je zadnjo nedeljo na zborovaaju v Mariboru govori), ale reani6ao povedano hotel govoriti nemski. Co nsm Škof obljubi avoj novonaaajen vinograd, za katerega se ima zahvaliti slovenskim poalancem, mi ne moremo povedati, kaj je govoril. Bite je atrašanaka klobasarija, pri kateri so imeli vai zborovalci velikansko zabavo, Škcfu pa so 86 h 1 a 8 i c e tresle. Goapod Škof, kdor ne zna nem3ki, naj ne govori ?emSki, aicer se oarae3i pred celim svetom, kakor vi zadnjo nedeljo. Gotovo je, da je Škcfova zvezda vsled zadnjega govora tudi pri Nemcžh popolnorra obledela, ker so videli, da Slovek ni za rabo pri javnih nastopih. Nam pa je sedaj precej jasno, zakaj Seatjp- kobški Sloveaei Biac bo!j žalovali, ko je preskodil v nemiki tabor. Škof 6e javno govori, Srce v hlače mn zleti. Glejte Škofa I vse kriči In se glasno mu smeji: Hihi hihi hil Sr. Ilj v Slov. gor. Z veaeljem smo brali poročilo zadajega »Slov. Gosp.«, da je BemSka kobača za Slovence vedno zaprts, ker taB\ zaveden Slovenec, ki 8e ima le iakrico BfcrodBe zavesti in Ijubezni v avojem srcu, ne prsstopi praga. Saj rea, kai bi tndi značajea Siovecec iskal med avojimi zakletimi sovrslniki! A naSi ljndje nekaj majejo z glavami in si pripovedujejo čudne reči. Prav radi bojda celo večkrat pokuksjo v nemSko kobačo in 8e tudi tam pomudijo tnoije, o katerih si kaj takega aikdo ne bi mislil, ki imajo — kakor pravimo po domače — pri V8aki priliki polna usta nerodaoeti. .. Bomo že 3e izvedeli, koliko ie na tem resaice in bomo potem ka} več govoi-ili — pa brez vsakega usrailjeBia. Za danea samo kratko vpralanje: Če je rea, kar se govori — kje je potem toliko hvalis&na narcdaa zavest, kje je zn&čajnost... ? Kdor zaničuje ae sam, podlsga je tujčevi peti! — Proda se in sicer prav po ceni Sentiijako blato. Gotovo ga zdaj imajo pofscd; pa mi ga imamo za tri drnge obfiina in vsaka 8e bo imeia dovolj. Dobi He zelo po ceni. Kdor ga želi, m\ se s ponižao proSajo obrae na na3 slavni cb^is-jki urnd! Pri Sv. Benediktu v Slov. gor. se je Bedavn> tudi oglasil cerkveni tst in je nprmail cerkveao poičico.-Gatovo je bil isti kot v Negovi io pri S?. Troiici. Na guma so trije lumpi; upati je, da se aajde pravi krivec in posteno kaznuie. Sr. Trojica v Slov. gor. Pogorelo je dne 14. decembra !syečer Pcsingerjevo gospodarsko poslopje v G o r. P o r 6 i 6 u. Škode je 1400 K; zavarovano je bilo za 800 K. Ne ve S6, kako je cgen; nastal, stanovsl nihče ni ta;ii. — Pred rtekaterinni dnevi je hodil po trojiskem trga čiovek, ki ie prodajal eloTensko in nemSko sv. pjsrat. Najbrže je bilo to protetanitiko, iuteracsko sv. pismo, katoliško »v. pismo se ne predaja po bisah in Ijudstvo tudi ne zahteva sv. pisma brez rszlage. Slovenc;, ne knpujte od takib Ijudij nikakih kajsg, navsdno so to stabe, pohajšljive kKjfge. VaSe berilo naj bodo knjige Mohorjevo chuibe, teh bi ne smelo manjkati pri nobeni drožini; kdor jth oima, na; sž jih ispoacdi ci soseda. — VogriBčevo kovaSijo 8 poi-estvcm jo prevzel kovač B u d j a od Sv. BeBedikta. Oa je sorodoik pokojo-aga Vogrinca. Z uovim letom 86 prične obrt aa Budjevc ime. — Umrl je dae 19. rtee. stari Čsh v Gor. Senarski. Doiivel ie visoko staroftt, v kateri je skoro popolnnma oalepil. Od Sv. Lovrenca nad Mariborom. Dne 15. decembra so se vendar eakrat vrSile v trški obSini občinske volitve, akoravno je ie avgusta za to čau potekel. To pa ae je zgodilo teko natihoma, da smo še kcroaj 12 ur pred vclitvijo to izvedeli. (Dokaz velikaoske zBspsncati in desorganizacije med Slovenci! Opom. ored.) Nekateri pa aploh niso vedeli o volitvi. V odbor so priflli seveda tukaj?r.i posilicemci in privandraaci, razun ecega Slovenca. PrejSaji odbor nsm je napravil pri šoli res veliko aepotrebnih etroSkov., kateri bi bili lahko uostali, ko bi imoli to stvar t roksh taki možje, katerim bi bilo mar za obsinski bltgor. Pogleimo 8e nsšs alabo urejene ceste, posebno tisto, ki pelje iz trga na PuSo. To cesto so tuk&iSnji poseatoiki že 8 pratom kazali enema ali drugemu obeinskemn odborniku. Ceata se ie ni popravils gotovo 18—20 let. Na drugi strani imajo tudi eloktrično razsvetijavo, a na tej ecsti ie ni, ne ene svetilke, akoravno plačujejo ti posesf.aiki ravao tako občinaki daiek kakor tri3ti; ?. ne stori se od stmni nbčme čiato nič. Seveda, kjer ti purgarji sami bod'jo in ae aprebsjajo, tam si pridno popravIjajo ceste in tti dajo aspravit električne la^ii! Od Sv. Lovrenca v Slov. gor. V občini Dragovi« so biie občiaake volitve. Zmagali so vrli narodni mozje. Zs župana je izvoljen g. J. V r t i č. Slava volilcem in izvoljenim! Gorica pri Pragsrskem. Dae 3 t. m. zvečer ie nekdo napadel tovaraiskega delavca I. G m a j b a r j a h Gorice, ga hudo ranil in oropal. Na sumu sta dva fanta iz Gorice, ki so jih že izročili okroJnemu sodisču. Denarno pismo izginilo. hginilo je den&rao pismo nekg drsždanske tvrdke v zaesku 6000 mark na ueko c?lov8ko po3to. V Maribora je bilo pistno Se vknjjfeno. U?edena je obsiraa preiskava. Ljntomer. Lepo hišo * poaestvom je kupil tukaj vrli aloveaaki podobar Golobi-5 od Sr. Tomala. Golobič je zet občeapoStovanega kineta Križmana pri Sv. Trojici v Slov. gor. Sr. Bolfenk pri Središčn. NaSega rojaka g. Karola Mikel-aa, rav&atelja n& realki v Kromenžu, je dešelni odbor mcravski poviSal ? 6. plačilni razred. BolfenSanie čestitamo iz srca svoieDia zaslužnemu kraianu! Harija Snežna. Okrsjni šolski svet je odklonil, da bi 88 4 razred tukajSce 3ole zidal in ustanovii s pomo^io aemškega protestantkeg^ Sulferajaa. Ži?e!a nsrcdno-zavedaa Marija Saežaa! Pnhodojift vefi! Slovenska smaga. Pri volitvi odboruikov za občino Velenje dne 19. t. mes. je prislo 100 narodnih volilcev v III razredu; v II. razredu 43 ia v I. razreda 10. Nasprotniki se niso udeletili volitve. V lepi veleB^ki ob$ini je odklenkalo nemškutariem za vseiej. V Velenjn dobe v kratkem elektneno razsvsUjavo. Vpeljala sta jo podjetnika Fr. Skaza iu Vinc. PriboSič najprej v svojih mlinih; aedaj pa dobi tadi trg električno rŁa8V4sUiavo. Zagoneten sinčaj. Nedavco ao peljali Jaks. Drt v, njegov atu Fraace, Jaka Pernat, poseatnikov sin Janez Skobl iz Staregaloga seno v Slov. Bistrico k trgovca Katza na prodaj. Prcti večeru so se vračaii domov, vai viBjefii, s prszaimi vozovi. Modpotoma je zacatal voz, na katerem sta se pelfala Skcbl ;a Pernat; vanj ata bili uprežem d?e kravi. Pozno v noS pa pride Pernat k godtilničarjn Ur&njek-u in pravi, da je izpregel krav), voz pa je pustil nn mesta. ker na njem umira Skobl. Krčmar ni verjel pijaaemu Pernata; dragi dan pa so dobiii Skobla mrtvega na ceati, vodeči proti Pragarskema. Glavo je imel atisnjeBo med kolo io zavoro, roka ]e bila zlomljena. Umrl je obž. odboraik v VeleBju gosp. Matsvž Š a I o v e u. — Umri je due 20. dec. v Kranja absolviraai osmosolec gosp. Aaton Šlambfirger, fin prejSnega Ijutomerakega notarja g. šlambergerja. Tudi na Štajerakem priljublieiis va agledni radbini oa8e sož&lje! Celjske noviee. Cjljsko sodiSče je obaodilo dva aeuiška Soiarja zaradi nenravBosti enega na 6 mesecev, drugega na 6 dai zapora. Več aesramneiev so oproatili, ker ao bili premladi. — Kmalu bi bil oSel iz zapora na okr. sodiSču zaprti tat BlaS Pepel, dtxa od Sv. Lovrenca. V petek dopoldne so g& pcljalt pred socinika, nazajgrsde je sagaal ječarju Zagoričaiku pciao pest malte v o6i in pobegnil. Na begu pa \e padal po atopaicab, ječar je klical na pomoč, in tatu ao zgrabili. Kostrivnica. Pri ceijaki policiji ae je sam ja-il 18 letBi Fehks Kova^, ki je v Kostrivnici zažgal hlev svojema gospodarjn žapana Alojziju N o v a k u, ki ga je sprejel v sluibo, ko je bil deček izpuSčen iz gra8kega zapora. Laški trg. Biizajo ae' občinske volitve t; n&iem trgu. kakor tudi volitve v naS okrajni zastop. Nemci, prr.vzaprav nemčurii, ki eo aedaj Se v obeh zastopih oa krmiiu, ima|o jako slabo vest in se zelo bojijo, da ns bi po kristchki občrai preSla tudi tržka občina in ckrajni zaatop v sloveaske roke. Z&to pa bodijo od enega do drugega volilca ter ga prigovariajo z najslajsimi besedami, naj na dan volitve pomaga njim. Mogoče ie pri teh okoloostib, da sa bode res ta ali oni dal premotiti — sebi in siovenaki stvari na kvar. Grdo je tako hinavako po«topanje n&Sib nasprotnikov, a Se grSe bi bilo za tega, ki bi 86 dal pregovoriti in p migati 8 svojim glasom naSim protivnikom. Spoštovanje bi sgubii pri njib in pri Slovencih, veljal bi povsod ie za nezBačajnela ia bojazljives. Prifi&kuiemo torej cd vsakega, ki ima Se trohico narcdaoga ponosa v sebi, da bo deial čast slovenskeiuu naroda in na dan volitve neastraSeno stal na naii strani! Občina Sv. Kriitofa nad Ladkem je eed&j popolnoma v siovenakih rokab. Jako Sudno vlogo pa 3e vedao igra občiaski iajnik. V sloveasko dmžbc prihaja vsake svete dase eakrat — zaradi lepSega — med tem ko redno obiskuje oemSke drutbe. Najraje poseda pri aemSkem iupanu Webru, a katerim sta ai jako na roks. Bog ve, ksj vedno — tuhtata? Mogoče obialnjetsk Lzgubo Sv. Knžtcfa za Nemce? ... Istina je, da je nekoč moia, ki |e povdarjal avojo alovensko narodnost, zasmebijivo »naitenk&l«. Nadaljna istina pa je, da boče ta na namCurje vneti UtjBik s slovenskimi odborniki nel«ko pometati. Ati hoce nadomeatovati ubacnjene poailiaemSke odbornike? — Tajflik, ki se pajdaši z nem-3-arji in z zagrizenim posilm6mškim župaaom, ki bi VB6 Slovence Bajraje v žliSici vode utopil, ni za slovecsko obfiino. Ned obosssojem tega cloveks se spodtiksjo že vsi tukajSaji Slovenci. Pričakujemo torej upr&vičeno, da bcde občinaki odbor i njim reano obracunal ia mu jasno povodal, da dvema gospodarjema se ne da siužiti. — Ve8 biovencav. Kozjanske novice. Hado se je ponesrečil dae 31. listop. Janes Z u p a s c. doma na Veterniku kozjanske S^pnije. Pomsgal je v logu graščiaakira deiavcem amukati veiike blode. Ponesrsčenec ja bil aekaj nižje od drngih dalavcev, in uesreč-a, ki nikdi ne praznaje, je hotela, da se je hlod ob aeki korenini obrnil v straa, tja, kjer je bil Janez Zopaac. Zmečkalo ncu je obe nogi, eno skoro polnoma, drugo nekoliko manj; maio je apanja, da bi ozdravel. Ponesreeenea so od« peljali v bolnismco in ze!o obialujemo, da ga ie dobitela ta buda nesreča, ker je bii pnden moi in vrl narodojak. — Dae 17. grndna je umrl v Kozjera pri Viraatu v listju neki moi, ki je hodil po sveta z lajBanii in si 8 stem krub služil. Zvečer je Se neki taroal, da ga noge boliio; a drugo jutro so ga ie naSli mrtvega. Doma je nek|6 pri Piaaiai. Zopet nov dckaz, da bodimo vedco priprsvIjeaa, ker ne vemo ne ure ne doeva, kadar na8 Gospcd pokliče na rsčan! — Pri nas je žo trikrat «oeg zapadei, a vsakokrat je srečno akopne!. Zd^i, ko te vrahce piSem, so lepi dnevi, kakor pomladi, ker tn in tam se je jel kos oglaSati. KskSno smo žmeli letiao, o tem morsbiti kaj veS prihodnjič. Vsem cenianim bralcem »Siov. Gospodarja« vošči srefine in veseie boit$ne praaaike kozjanaki puročevalec. Vinogradjiiški tečaji na Štajerskem. Š^jerski deželai odbor je določil, [da bodo za vmogradnike zimski tečaji o ameriskih trtab, o sadoih vrtih in o ravoanjn po vrtib in vmozradih od 15. februarja do 1. decembra 1905 posebai poučai tečaji. Opozarjamo nn tozadevai inaerat. Časopis za zgodoTino in narodopisje. Rsvaokar je izSel 3. in 4. snopič »Časopisa«, glssila »Zgcdoviaskega draitva« za Sp. Štajersko z jako rszaovratao vaebiao, o kateri bomo natancneje poročali drugokiat. Redai adje, ki plačajo aa Ioto 5 K udniae, dobe Iist zsstoaj, iu sicsr 3e lahko do 15. jaa. 1906 vaakdo pristopi koi redai ad za 1.1904 in dobi kct ttk I. leiciii brez daljDih strcikov. Dopnst Tojakom. Voino raiaifiterstvo ie z odlokoin z dne 2. dec. 1904, oddelek 2, 91 9576, aleda^e ak&zaio: Vsem pod^aatni- ikom in poddesatnikom s-me se na vsaki dve leti dovoiiti dopast aku bo na dobo deaet tednov, oatalim vojakom 64 dai. — Oa:tn podčastnikom, ki služijo čez postsvno dobo, se labko dopust razdeli na dve leti, a tsko, da ena dopustna doba ne preaega 8 tedaov naenkrat. — Ča lm m ostaae ta potrebai akaa samo na papirju, ker vojsžka obiaatva »iz alažbenin ozirov« propogosto zavračajo še tako utemeiieae prožaje. DobrodoSel bo omenieni odiok atarišem, katevi med Bajnujnejžim poijskim delom iahkc prosijo dopusta z& svojc siaove.. Razglednioe in poštnina. Svoječasao |e muu8tr«-tvo dorclilo, da ae ca »posetcice« ali karte-vintaice ame n&piaat; do pet besedij ia se na takSao odpofiiljatev v odprtem aavitku sme prilepiti znamka sa 3 h. Občinstvo se je pa te pols^ave za^eia tudi poalaževati pri razglednicah. A to ni dovoljeno. Ce na razglednico nibi napisal ncbene basede, lahko jo odpoSljeS k&koir tiakoviao z zoamko za 3 h, iB v tem slučaju besedo »D pisaica« nadomesti z izrnzcm »Tiskovina.« Ca si pa na razgledaico kaj napišal, mora3 vzeti znamko za 5 b. CerlLTene »tvArl. Duhovniške vesti. Imenovao je za nadiupnika v Hočah ia dekuna dravskopoljskega i. g. Adam Grušovnik, doaedaj žapnik v PuSčavi. Provizorjem v PuSčavi je imsaova 5 6. g Iran L o r b e k, doslej kaplan v Salnici ob Dravi. Preatavljena sta 66. gs;. kaplaaa Aston K o v a e i č iz Prihove y Št. Iij pod Turjakom, Martin L e o a r t iz Št. Ilja pod Turjakom v SsIdjco ob Dravi. — Za iupnika v Podsredi je imenovaa S. gosp. Mstija V a u p o t i 6 , dosada; iupnik v Skomrah Č g. iupnik zreSki, Matija K a r b a, je imenovan za prcvisorija v Skonirah. — Rszpisana \e žapu-.a v PuSiavi io 17. jau. 1905 in žapnija v Skomrah do 27. jan. 1905. — U m r 1 je 6. g. zlatomaSaik larant. Skf fije Matija K o 8 a r dne 16. dec. ajatrsj v Radcmlia kaam;3ke fare. Rojen je bil 30. avg. 1823 pri Sv. Jurija cb SftavBici, v mataika poavefien dne 31. avg. 1846 po SkJu Za-jgerle, bil kaplaa v Caaureku, vojadki duhovmk osem let na Ogrskem, Galiciji in na LaSkem, za kar je dobit cd papeža Pia IX vojno »ve*Jn\o, potem -t&paik v PBraic»h na slovenako- nein8kž meji na Štajerskem, oadi »topivči v pokoj daloval kolikor todko v duSnem pastiratvu v BočBi D«> Šta-sraJrsm, v Lsobnu, Kraubada in Obetweisn na Zg. Šiaj., preselivši se na Kraajsko deloval v cerkvi in v sasilni 8oli n-. Dobravi pri Bledu ic sedaj davet let v Radomiju. Živi mu na Š:a}erakem 8e brat, vpokoieni žapaik Jakob. Yefni pukoj ajegori du8i! Na Vurbergu se je ustanovila mladeniska in dekli^ka Mar))i*Qa droiba. Dae 8. decembra pred sv. maso jo biio slovesno gprajetih 110 deklic v družbo ia dae 11. decembra 66 ml&dmitev. NavduSesie in vessljb mladine je biio veliko. Bog daj, da bi dražbi krepko piospevali! V Kostrivnici je bil sv. miaiiou od 19. do 28. m. m. Vodiii so ga čč. miaijonarji is Celja. Dduležba {9 bila v^lika. Sv. Križ na Murskea polju V ob5ini Knatftaci obhajah so 8. dec. t. 1. prav veselo praznik Brezm. apoCetja. V namea jubileja postavili ao si lepo kapelo, z ometno isdeiano podobo Brezmadežne ia zvonSkom premiiegs glssa, Id se je ta daa slovesflo blagoalovila. Dela jim vso S«st! V Slov. Bistrici «mo od 10. do 19. decembra cbhajali sv. misijon. Vodiii so ga *,S. gg. miaijonarji Franc Kitak in Janez Zdravljtft \% Celja ter 0. laiarist DobsiSek iz Ljubljan«. Udelefba verregi liudstt/a |a bila velikanaka! Hvala Bogu in neatrudi;ivim ^gmiaiion-viom! DmitTcaai p^roiil«. nMaribonsika ditaUuca" je imela mint aedeljo avoj občni zbor. Za predse-in^ka ie zopst iK^nl^o g dr Fraujo R s»na. Za dijaško kuainjo v Mariboru ao dacc.ali Mohorjam v Shvmci pn Manoora 25 kron. Predavanje zgodovinskega drnštra za Spodnji Stajer. V sobuto, dae 17. t. m |e pnredtio Baže zgcdoviasko draStvo v čitalaičaib prostorib »Narodaega doma« znanitveno predavaoje. G. predsadDik dr. Turner pozdravi vse navzoče, posebno mladino, ki a nariočaoatio kaže, da se ne boji alovcnske slovaic«. G. Gsbri^l Majcen je govorsi >K petdesetletn-ci Jaaežičeve slovnice.« Veliko je sloveaskih mol, ki ? aloveaskem narodu 8e aiso dobili tiatega prizaaaja, katerega ao aaalnžiii. Eden izmed tistih je tudi Jftnežifi. Kar je atoril storil je vae iz Ijubezai do miiega materinega jezika. Dolgo )6 poačeval sioveož&co na celovski gimnaziji ib reaiki fiisto zastraj. Oa ima tudi p l^g Slomdeka ia Aadreja E aspieleria veliko zaslug •, da sa je ustsaov la a 3a d:^na Moforjeva družba. Zatoraj slava temu mcžal Ti pa, siovenaka mladiaa, poanemaj tega vrlegs moža v neumornem delu za naSo verako — ssrodao stvar. Sr. Križ na Marskem polja. K zadnji zbiri z& »DijaSso Eubmjo« v Manborn so todi v živihh priapevali posestniki iz BučeSovec: Matiia Slavi<5, Franc Oiterc, Franc Zitsk, Aloiz Eosi ia Mihael Koimanid. U Bančan: Franc Lubi. Iz Grlave: Aatoa Belec, Josip Skahala, Josip VerbaujSak, Marija Makovec, Ivan Štampar in I/aa Filipič. Iz Krištsnec: Marko Belec, I?an Podplatnik, Aaton Ko8i, Marko Zmaaek in Marija Zmazek. U Šaliaec: Auton S.avič, Liza K?8ls, Jakob Per^ak, Marija Ctf, Fraac MurSič m Josip Podgorftl«'c. — V zadcjih treh vaaeh aabiral je poseatnik Josip Verbaaišak iz Grlave z lepim vspebom, kajti nabral ie 7 Vrefi krompiria iu repe ter 18 litrov fižoia. — Tedaj, iskrena zabvala vsem radodarnim in zavednim gospodarjem in gospcdinjam 1 Bog phti! Ljntomer. Povodom deaetletaic8 obstanka biov. psvsk. drnStvr. v Liatomera podsrila *ta teuiu društvu ^elačaatiti gospod dekan in duh. svetovalec Martin J u r k 0 v i č 20 K iii velečiistiti g spou Anton S r a b 0 č a n, viksrij v Koajicah 15 K; obema velečagtitiina goapodoma lzreka družtvo najiskrenejo žžhvalo. Zreče. O^čni zbor inkajSnega druSt.va »Strsža« r?8 je minolo Bedeljo izvrstno ob; nesei. Gospod po»!anec R 0 8 je opisaval razmere v dcidaem zboru 8 posebnim obiirom na kmetijstvo. PosluSalci so popolnoma odobravali ravnanje njegovo v -svazi s C3talim? zastopciki siovecskib mjiett . Vefi prihodoiiS! Gospodarsfee drolvtSiale^, Soseda R^zninnika prašičja reja je naalov ravnokar izisli, 153 atiani oba**g8jo6i Lni%i s 44 podobami, ki jo je izdala e. kr. kmetiiakK družba v Ljublj<u)i. Knjigo je prevel, oziroma priredil sa naSe raimere družbeni ravnatelj g. Gustav Pirc, in sicer po nemski knjigi dr. Stsuerts, kr. prclssoria ca kmetijski akedemji v W6ihen8tephaan. Slovenci dosshdob sploh nžsmo 3e imeli strokovne knjige izključao za prasičjo rejo in prav gotovo Se Bobenega stroko- aoga apiaa tako pcijudno in vsakemu rszumljivo pisEBega kafcor je omenjeaa kajiga. Kmetovalčevi bralci ie pozaajo Razamnikove dobre svete, ker je bil spis priobčen v ietoSajem »Kmetovalcu«. K^r se je pa kmetijski t užbi važao sdelo izdati spia v celoti, zato se je oskrbel p' Batis, ki bo vsakemn prasifie^^jco dcbro služil, zlaati tistim, ki ae berc »Kmetovalcac. Na iiredno poljuden načic v obliki pogovora a Rova3(3ani razklada, poučuje, bodri in avari Raiamaik svoje soaode gleda prasj-ije reje, spodbija napaSne ugovore in napeljuje k amni in pravi prasičji reji. Na ta načia se razpravlja v 43 pOgLivjiih vge, kar se tice vzreje, reje, Tmljenia ia cbkrbovaaja praaičev, pomoči pri porodu, ter o poglavitaih aavadaih in knžDih boleznih pri prasičib. V kajigi se upoSteva izkljačno sama praksa; nerazumljivih refii ni aič, ia tam, kjer se iaora kaj vednostnega povedati, je vedel pisatelj izvirnika res takc rnikavao in poljudno razloziti, da m&ra vsakdc razumeti. Dr. SteUer je spisal celo vrsto takib pcljudaih kajig za aemske kmete, ia da je z njimi pravo zadel, spričaje njih ogromao raaSirjeaje. Prepričani smo, da bo njegova poslovenjena knjiga »Soseda Razumaika praSičja reja« tndi pri aas iinela iati uspeh in da ne bo slovenskega prasičerejca, ki bi knjige ne prehrel. Kmetijska draiba je izdala knjigo v svrho pospe8evanja prasičje reje, zato ji ja nastavila ceno samo ?a 1 K s poStaiao vred, dasi nsmSki izvirnik stane 3 K. Knjiga se aaroča pri omenjeni dražbi tt>r je deaar naprej poalati. Društvena naznanila. V Rusah priredi na Štefanovo podružnica druibe »v. Cirila in Metoda kakor vsako leto tudi letos veselico v gostilni g. Novaka. Začetek ob 7. nri zvečer. Vstopnina 20 h. Gospodar. bralno društvo ,Skala' pri Sv. Petru pri Mariboru ima dne 26. t. m. po večernicah v gostilni g. Muršeca svoj redni občni «bor. Porofcilo itarega in volitev novega, odbora. Svirali bodo domači tambnrasi in nastopila dva mladeniča-govornika. »Mladeniška jsve«aa bralnega društva v St Iljn nad Mariborom ima na Štefanovo dne 26. grudna 1.1. svoj občni zbor, na katerom nastopi tndi nevstraSeni vodja jireninske nZveze" kot govornik. Vsi vrli lantje se prijazno vabijo na ta 8hod, ki se ?rsi v bralni sobi po večernicah. Mladi, le naprej, le naprej, dokler je še vetra kej! — Voditeljstvo. Kat. gosp. bralno drnštvo pri Sv. Lenartu v Slov. gor. ima v sredo, dne 27. t. m. svoj letni redni občni zbor ob 5. uri zvečer v Poličevi gostilni. — Odbor. V Vuhredn priredi 1. jan. 1905 novoustanovjjeno bralno društvo veselico v gostilni g. Sgerma. Na vzporedu je petje, tamburanje in bnrka: Kmet Herod. Začet«jk ob 5. popoldne, vstopnina 40 v. Kmetijsko druStvo v LeskoTCu ima dne 1. jan. 1904 ob deveti uri predpoldan v drnštvenib pro- storih avoj občni itbor $ sledečim vsportdom: 1. Posvetovanje t razdrnžitvi oziroma volitev načelnika. 2. Nasveti in voliter likvidatorjev. Ob pol 10 nri je sklepčno vsako število udov. Odbor. Bralno društvo ,Naprej' pri Sv. Barbari t Hal. naznanja, da se namenjena veselica preloži na nedoločen čas. Hladeniška zveaa pri Sv. Benediktn v Slov. gor. ime svoj občni zbor na Štefanovo po večernicah t čitalnici. Na dnevnem redn so: poročilo o delovanja t 1. 1904, volite? novega voditeljstva, razlaganje obč. volilnega reda za Štajeiako ter odgovor na zanimiva vprašanja v vprašalni Skatlji. Mladeniči, pridite na ta zborl Vabilo k tomboli t Iljaševcih, katero priredi gasilno drnštvo na dan sv. Stefana, dne 26. decem. t. 1. ob 4. uri pop. v gostilni g. Marka Vaupotiča v Noršincdb pri Ljutomeru. Emetijsko bralno draitvo t Oornji Radgoni priredi na ^Stelanovo" dne 26. t. m. v prostorih gosp. Skrleca veselico 8 petjem, tamboranjem in z igrama »Trojna pot v življenje" in BDve materi". Za6etek ob 4. nri popoldan. Vstopnina za ude 15 kr., za neude 20 kr. K obilni ndeležbi nljudno vabi odbor. Bralno društvo pri Sv. Harjeti niže Ptuja priredi na dan Sv. Štefana t. j. dne 26. decem. t. 1. v prostorih nove šole veselico s petjem in gled. predstavama. Vzpored: 1. P. Hag. Sattner: ,Studen6kua, poje mešan zbor. 2. P. Hug. Sattner: nNa planinel" poje mešan zbor. 4. Igra: BJeza nad petelinom in kes", vesela igra v dveh dejanjih. 6. Igra: BEmet Herod", bnrka v dveh dejanjih. Začetek ob 8. ori. Vstopnina: sedež 40 h, stojiSče 20 h. — K mnogobrojni ndeležbi vabi odbor. Fautje in dekleta iz Vogričevec vprizorijo na Štefanovo, v ponedeljek dne 26. decembra v gostilni g. Martina Vrabel v Vidanovcih predstavo gledaliSke igre nZmešojav» nad zmednjavo.1' V Št. Pavlu pri Preboldn bo na Štefanovo, dne 26. decem. predaval kmetijski potovahii utitelj Fr. Goričan o nmnem gospcdarstvn ob 3. uri popoldne na Pekovem. Potem bo velik srečolov v korist MGospodarskega, drnštva". E obiiln udeležbi vabi odbor. Bralno druitvo t Braslovčah ima svoj sedmi občni zbor dne 1. jan. 1905 popoldan po večernicah t bralni sobi z vzporedom: Poročilo o poslovanja starega odbora, vsprejem novih adov, zatem volitev odbora in predavsnje o potovanju po Švici in Francoskem (g. Fermš.) Eatol. bralno društvo na Polzeli ima svoj redni letni obini zbor na praznik sv. Štefana ob pol 3. uri popol., po večernioab, v žnpniifia. K obilni adelažbi rabi — odbor. Bralno drnžtvc v Laškem trgu priredi dne 26. t. m. ob 4. uri popol. veseloigro .Blazniea y prvem nadstropju" in nEno uro doktor". Po predstavi prosta zabava. Bralno draštvo v Laškem trgn ima dne 8. prosinca 1905 ob 4. ori popol. t bralni sobi svoj redni občni zbor z obiiajnim vzporedom.