Dopisi. lz Slovenjgradca 24. novemb. (DruštTeno življenje.) PraTa doba za zborovanje je spet nastopila; začetek smo t nedeljo 23. t. m. napravili, in mislimo, pribodnjo zimo se prav pogosto zbirati. Pfto t TČerajšnem zboru je bilo, da je prromeatnik prebral list, kterega je piaal druatvu bivši naš kandidat, g. prof. Pajk, t zahvalo, da ao volilci tukajšnjega okraja skoro vsi za-nj glasovali. Zbor je sprejel njegov dopis s srčnimi ,,Živio"klici. Po končanem gOToru o denarju sploh in o denarnem stanju v Avstriji, — in po oziiu na pretekle Tolitve za dižavni zbor omeni g. tajnik pribodnje petindvajaetletnice Njib Veličastva, presvitlega cesarja, ki se bode 2. deoi po Taej ATstriji obhajala, razloži na kratko, v kakih burnih čaaih so Tladarstvo nastopili, in kako je Tsa doba njihovega vladarstva polna težaT. Na poziT govornika, da bi tudi mi Njihovemu VeličastTU aTOJo udanost izrazili, vstanejo zbrani društveniki in naTdušeno zadoni po dTorani: Bog živi, Bog ohrani nam cesarja Franca Jožefa I.! Na dalje opomni govornik še dveh neustrašlj ivih boriteljeT za našo reč: g. Hermana, ki se t državnem zboru z besedo poteguje za nas, kakor je raTno une dni storil, in pa gosp. Trednika ,,S1ot. Gospodarja", ki se s peresom bori za naše pravice, in se kljubu velikim težavam in zaprekam trudi za poduk in praTi napredek sloTenskega ljudstva. Z nenavadnim navduaenjem sprejme zbor predlog obema gospodoma SToje priznanje in zabTalo za njih trud izreči, kar ae je tudi zgodilo. Od Marije Snežnice. Iz Tisokega briba na sloveuski meji se vidi na sosedne planine, ki so že globoko snegom pokrite. Tedaj zima je blizo, in vendar se vidi kedarkoli, kako se hrami in sad človeakega tiuda, letni pridelki, t plamenu in dimu razkadijo! Pred nekterimi dneTi je na murskem polju proti Lipnici 12 hramoT, pred kratkim sta 2 hrama t Cmureški fari iz hudobije zažgaua bila, t pondeljek jutro pred Katrinim je zopet posestTO v naši fari — kakor se sliši, od domačega sina, ki je zjutraj celo pijan priael domu, požgano bilo. Drugi pa praTijo, da je kdo drugi iz soTraštva zapalil. — Žadnje dni so tudi na Teč krajih krave pokradli. Tedaj hudobni so ljudje, kaj pa še bo, ako se starisi hitro pogrozijo, da bodo nad kaplana planili, ako njihovega nemarnega ali celo hudobnega otroka v šoli kedaj z ostro besedo posTari! ? Ali se je po tem takem čuditi, da gre Tse križem, kakor je naš slaTni Herman tako resnično naše stanje popisal. Iz Griž pri Celji 24. noTembra. (FelicijanGlobočnikf) Moža stare korenine in ostrega, pa dobrega duanega pastirja, ki je že črez 40 let služil t Tinogradu GospodoTem, so danes v Grižab pokopali, in dobri farmani so v velikem številu zbrani rajnemu g. župniku, ki so njim že 21. leto bili dušni pastir, zadno čast skazali. G. G1 obočnika, nekdanjega sodelalca SlomšekoTega, ni več; po le kratki bolezni 80 umvli 22. t. m., ko so 16. še božjo službo imeli in nenaTadno dolgo pridigovali. G. Felicijana aaljiTe pesni so se rade tiskale t nekdanjih sloTenskih listih, pa zraven šale so tudi reanobne in sTete reči njegoTO delo, kakor oddelek SlomšekoTega ,,žiTljenja STetnikoT" za celi mesec majnik. Zadnja leta, odkar je Grižka fara bila g. Felicijanu izročena, se ni nič Teč čitalo o njegOTih duaevnib izdelkih ; pa saj pastirovanje v farab, kakor je Gvižka, kjer je Teč toTorn in veliko rudokopov, in še druge okoljšine so že marsikteremu piaatelju glas vzele; pa kakor amo slišali g. J e r aj a, žalskega župnika, v lepi nagrobnici rajnega čednosti razlagati, bil je lju- bljen gotovo od Boga in ljudi iu njega ohranimo z vsemi Grižani v blagem spominu, saj je bil oster iu dober mož in je želeti, da dobi tudi pravega nas?lednika, ki bo pravi katoliški mož v težavni žtipuiji, v kterej tndi treba novo farno cerkev zidati, ker jc zdajsua prcinajlma. 17 dubovnikov iu tudi več gospode bilo je pii pogrebu. Hvala onim, ki so to storili, rajneniu pa večni mii! Iz Št. lla pri Velenji 16. uov. Pii nasi farni cerkvi je slikar g. Fantoni, umotnik v praveni pomenu, ponovil podobe štirib altaijev io stene Božje vcžc. V resnici sc mora podobarju priznati, da je delo prav dobro dovršil. Okus, kterega jc v porabi baiv in v pozlačenji razvil, spričuje za cast Božjo navdauega umetuika. Se ve, da je to podvzetjc tirjalo od vstsb strani mnogo truda, marljivosti, največ pa dobre volje, da stoji sedaj cerkev sv. Ila v kinču in krasoti, pii kteri se zavzeti mora človeško oko. — Take poprave pri cerkvi so pa tudi tolažljivo znamenje, da verniki glas svojega dušnega pastirja še poshišajo ter — jili še zapeljivi veter brezverstva in spačenosti ni dosegel in — ako Bog da — tiidi doscgel ne bode. — Hvala torej č. g. dekanu za blago početje, bvala tudi možem ceikv. odbora za prizadetje, — da sc više slavi Božja čast! — C —.