---- Izhaja 1. in 15. dan vsakega mesca, in velja za celo leto 2 gold. 50 kr., za pol leta pa 1 gold. 30 kr. nov. dn. Tečaj III. v IJubljanl l. decembra 1863. List 23. na naročevanje „Učiteljskega Tovarna" za prihodnje leto 1S64. jiiCmali bodo minule tri leta, kar naš „Tovarš" potuje po svetu, in z novim letom 1864, če Bog da, ho pričel svoj če ter ti tečaj. Lepo se zahvaljuje vsem svojim blagim podpornikom, in prosi, da bi mu tudi še za naprej ne odtegnili svoje mile pomoči. Kakor do zdaj in še bolj, si bo „Tovarš" tudi prihodnjič prizadeval, da bo povzdigoval domače šolstvo, učiteljstvo in sploh slovenstvo. Posebno se bo „Tovarš" prihodnjič oziral na nedeljske šole s kratkimi, pa tečnimi berili za vsako nedeljo posebej, in bo izlagal iz svoje torbice večkrat kaj lepili 11 a p e v o v za cerkvene in druge pesmi. Rodoljubni gospod profesor Jožef Mam je blagovoljno obljubil, da bo svoje pod učljive in mične „Pornen-ke o slovenskem pisanji" nadaljeval; pa tudi drugi naši pridni sodelavci so nam svojo lepo pomoč zagotovili. — „Tovarš" bo veljal tudi v prihodnje za celo leto 2 gold. 50 kr., za pol leta 1 gold. 30 kr. Prosimo pa, da bi se čast. g. g. naročniki k m al i oglasili, da se pošiljanje ne bo zaderževalo. F"redniitvo in zaloinistvo. Keršanska odreja. IV. 1» e a o b a. Tudi lenoba se včasi mladega človeka prav zgodaj polasti, in če se ji človek v mladosti vda, je večidel zanikern ves čas svojega življenja, ter si sam na duši in telesu, za časno in večno življenje veliko škoduje. Če ravno v tej reči starši svoje otroke naj bolj poznajo, pa vendar tudi učeniku ne manjka priložnosti, da spozna lenobo in zanikernost otrok za učenje in delo. Če toraj najde, da so ji kteri otroci posebno nagnjeni, ali da se ji zelo vdajajo, naj si vse prizadene, da jim gerdobno lenobo prav živo popiše, in jih prav z mladega od nje odvernc. а) Učenik naj mladini razloži, da je Bog človeka po storjenem grehu k delu obsodil, in večkrat še k trudapolnemu delu: „V potu svojega obraza si boš svoj kruh služil". Delo je človeku za pokorjenje in očiševanje njegove duše. Če se tedaj človek v lenobi pase, se obsojenju svojega stvarnika ustavlja, in njegovo leno življenje stvarniku ne more drugače kakor zo-perno biti, — in da je leno življenju kakor ljudem, tako tudi Bogu samemu res zoperno, skaži v prilikah, ki jih je Jezus sam pravil: Leni hlapec je po dopovedovanju božjega sina na rokah in nogah zvezan veržen bil v vnanje tamnice, t. j. v pekel. Zopet nam v podobi delavcev v vinogradu pokaže kristijane, kteri od zgodnjega jutra do terdega mraka v vinogradu delajo; lenuhe, ki čas prodajajo, je gospod poprijel in jih tudi poslal v vinograd delat, da bi nosili težo in vročino dneva; zvečer jim je še delil plačilo, toda le njim, ki so delali; — in božji sin ni le v prilikah kazal, da je le delavnost, nikakor pa lenoba Bogu dopadljiva, teinuč je ta nauk tudi s svojim lastnim zgledom poterdoval. Od mladosti do smerti na križu je bilo njegovo življenje delavno, truda polno življenje: s svojim delom in trudom je on naše delo in prizadevanje, ne pa lenobe, posvetil. б) Lenoba je že sama na sebi pregrešna. Še časno blago in premoženje se nekakor z lenobo, temuč le z delom, trudom in prizadevanjem zadobi. Ali bo mar kristijan večne, neskončne, neprecenljive dobrote z lenobo zadobil? Nikakor ne! Z lenobo človek zametuje naj veče dobrote, ne spozna vrednih svojega prizadevanja, toraj s tim zgubi tudi nebesa, in si z lenobo le služi pogubljenje. c) Razloži svojim učencem in učenkam na ilalje, da lenoba ni le sama na sebiv pregrešna, temuč da iz nje izvirajo tudi druge pregrehe. Človek je za delo vstvarjen, in mora vedno kaj opraviti imeti: ako si spoštenega, dolžnostim svojega stanu primerjenega dela ne izvoli, iskal si bo pa drugačnih opravkov. Leni bo iskal drušine, in kake drušine? ne pridnih, ker drušina pridnih ga bode; iskal bo drušine sebi enakih, drušine lenuhov; med njimi bo slišal slabo govorjenje in dobil igre, pijančevanje in druge posvetne in pregrešne kratkočase; med njimi bo imel priložnost, da bo zapravljal denarje in premoženje. Zapravljati premoženje se bo toraj naučil, zaslužiti si ga pa v lenobi ne bo mogel; mislil bo tedaj, kako bi si lahko in zložno denarja in časnega blaga zadohil, mislil bo na zvijače, goljlije, tatvine in druge krivice. Ti in taki naj hujši grehi izhajajo iz lenobe, kar sv. Bernard v neki priliki živo popiše, rekoč: „Kakor se voda, ki je v globočinah za-perta in se ne odteka, usmradi in mnogoteri merčes zaredi, tako se človek v lenobi popači, in se vda vsemu nečistemu veselju". — In zopet pravi neki cerkveni oče: „Ako hočeš, da bi te hudi duh ne skušal, tako ne daj, da bi te dobil v lenobi*. d) Ako se ti pa otroci na lepo prigovarjanje ne vdajo, jih s silo in kaznovanjem k delavnosti in pridnosti primoraj. V taki okoliščini jim boš s kaznovanjem še posebno dobroto skazal. Kolikor je v tvoji moči, napeljuj otroke tako, da bodo ne le v šoli, ampak tudi doma se učili ali pa kaj druzega njim primerjenega dela imeli; ne daj, da bi se brez vsega dela po vasi ali drugod klatili in lenobo pasli; ako lepa beseda ne zda, le ojstro jih vzemi v strah. Ce ravno otroci zdaj še ne morejo prcvdariti in spoznati, kako dobro jim hočeš, ti bodo pa v poznejših letih, ko bodo bolj spoznali, zato hvalo vedili, še toliko bolj pa ti bodo v večnosti za tvoje priganjanje k pridnosti in za vse tvoje prizadevanje hvaležni. Naj pristavim sem še znane besede pervega našega pesnika, ki pravi: „Lenega čaka stcrgan rokav, Pal'ca beraška, prazen bokal". Od druge strani pa mladini kaži, kako naj se čas življenja pridno obrača. a) Imeniten je čas pričujočega življenja; kar v njem po božji volji, pridno, po svojem stanu zvesto in v imenu božjem delamo, delamo vse za svoje zveličanje. Koliko dobrih del 23* tedaj pridni človek stori! kolika škoda pa je, sedanji čas v lenobi zapravljati — ker se v večnosti nič več popraviti, nič več delati, nič več pridobiti ne da! 6) Čas življenja — čas dela — akoravno je imeniten, je pa vendar le silno kratek. Dan za dnevom tako neprevidoma zgine, nič več ga ni nazaj, — starost se tako naglo približa, da ne veš kdaj, naj daljše življenje proti večnosti ni toliko, kakor en trenutek proti celemu dolgemu življenju. Vidiš, kako škoda je le ure, ktera bi ti v nemarni lenobi pretekla! c) Ne da se pa pretečeni čas za noben denar, za nobene zaklade nazaj priklicati ali kupiti. Vsaka škoda se še da poravnati; le sama škoda zgubljenega časa se ne da nikoli več poravnati. Vsakemu ne še popačenemu mladenčkn, vsaki še nedolžni deklici, pa tudi vsakemu vestnemu, keršanskemu učeniku bodo te zveličanske in slehernemu razumljive in po dolgih skušnjah toliko spričane resnice, ako jih le živo spremisli, teknile in pripomogle, da bo vsak časek v delu svojega stana po duhu keršanstva rad in z veseljem prav obračal, to je, da bo vsak neprenehoma spolnoval vse dolžnosti svojega stana, in ne le zavolj časnega, pozemeljskega, minljivega dobička, ampak veliko več zavoljo večnega, nebeškega, neminljivega plačila, ki ga od gospoda vinogradovega — od svojega sodnika sme pričakovati. Pedagogično zdravitelstvo. Spisuje F. Vi g e l e. (Dalje.) 3. Fogreški vestni in verski. Pogreški poželjivosti ali vestni se pri mladini naj gosteje nahajajo. Čeravno izvirajo tudi iz lahkomiselnosti, velike čutnosti, razberzdane domišljivosti, dolgega časa, iz slabih zgledov in iz zapeljivosti, je vendar le pervi vzrok brezskerbnost, nespravedljivo prizanašanje, napčno ravnanje, neprikladnost pri domačem in šolskem odgojevanji. Posamesne vestne napake se, ako se hitro in skerbno ne ustavijo, da se ne ponavljajo, lahko rode in vkoreninijo prave verstne pogreške. Ozdravljali bi se ložeje, ako bi imeli odgojniki sami vselej za to potrebnih lastnosti. Za vestne pogreške imamo dobrih pripomočkov; pa rabiti se morajo prikladno in dosledno. Pogosto pa tudi razmere in okoliščine zaderžujejo, da se ne morejo ozdravljati. Vselej pa je to težko odgojnikovo opravilo, in toliko težje pa še za učitelja, ki se mora boriti z razvadami, ki izvirajo iz domače izreje, in zato je večkrat vse njegovo skerbno prizadevanje zastonj. Pa zaderžki ne smejo ostrašiti učitelja; ne sme zanemarjati svojih svetih dolžnosti. Pregrehe, ki jih hočemo tukaj prav kratko omeniti, so : 1. Laž nji vos t. V lanskem tečaju je „Tovarš" že o tem dosti obširno in umno govoril. Zatoraj tukaj le še nekoliko: cr) Učenci pripovedujejo v šoli in doma večkrat od reči drugače, kakor so v resnici, to pa večidel le zato, ker reči niso dobro ali prav razumeli ali pogledali. To nikar ne štej za laž. It) Zapaziš, da se je učenec zlagal, resno ga posvari; pa njegov pogrešek ne slikaj pregerdo, ne gerdi ga čezmerno, ker tako ravnanje ne tekne. c) Se je kak učenec pervikrat zlagal, ga po šoli samega poduči, da je lagati se gerdo, da je Bogu laž ostudna, in da zasluži kazen. Naj ti obljubi, da se ne bode več zlagal. To pa stori le, če drugi učenci niso zapazili, da se je zlagal. Moraš koga pa pred vsemi učenci posvarili, govori resno. ti) Zapaziš, da se ti je kak učenec zlagal, ne preiskuj preveč ali napčno, da se ti učenec terdovratnejše ne laže. e) I/.vira laž od tod, da si do zdaj kakemu učencu pre-rad ali premalo verjel, ali da si ga napeljal po napčnih vprašanjih do laži, odpravi te vzroke. f) Izvira lažnjivost iz preojstre domače izreje, pogovori se s starši, poduči jih, kaj naj store. g) Laži iz lahkomiselnosti naj se kaznujejo tako, da pri lažniku prav neprijetne vnanje čute izbude. h) Pri lažih iz naposti in terdokornosti vnanje kazni malo opomorejo; božja beseda, vcepljenje pobožnosti je tu naj boljši pomoček. i) Izvira laž iz bojazljivosti in strahu pred kaznijo, naj se ne kaznuje, če učenec svojo laž hitro prekliče; resnobna graja je večidel tu dovolj, ojstreje kazni pa so navadno nepristojne. ») Glej 17., 18., 1». io 20. list 1862. ft) Se kak učenec zlaže zato, da bi součencu vstregel, ali ker se mu smili, da bi ga kazni rešil, take laži naj se naj mehkeje kaznujejo, če samo opomini še niso dovolj. Z) Izvira laž iz samopašnosti, namreč, da bi si učenec česa pridobil, post. hvale, kake reči svojega součenca i. t. d., take laži se komaj dovolj ojstro morejo kaznovati. m) Večkratne, posebno terdovratne laži naj se kaznujejo z vnanjimi kazni, pa učitelj naj si prizadeva, da tudi serce omeči; razun tega še tako ojstre kazni ne bodo veliko opomogle. Na lažnjivce naj učitelj glede njih besedi dobro pazi, da kolikor mogoče varuje, da se mu ne lažejo. Vredi svojo ob-našo tako, da lažnjivec občuti, kako prijetno je, če se komu zaupa in verjame, pa tudi kako neprijetno je, če se komu ne more prav verjeti, in da se pregreha čedalje bolj in bolj raz-kaže. 2. Nagnjenje do tatvine večidel izhaja le iz domače izreje, in učitelj nima drugih pripomočkov, kakor vest in vero, ki pa večidel le malo opomorejo, če otroci vidijo doma napčne zglede. Mislil si bode morebiti kdo: taki starši so vendar le bela vrana. Odgovorim: takih starišev, koji bi naravnost ukazali krast iti, res ne bo veliko, — pa, žalibog, taki se vendar nahajajo, ki velijo, da naj gre otrok na to ali uno njivo, po za-grado, in naj prinese ta ali uni sad i. t. d. Več staršev pa je, ki ne pozvedujejo, kako je otrok kako reč, ki jo je od kod prinesel, dobil, ali mu jo je kdo dal, ali jo je sam kje vzel. Tudi to molčeče privoljenje napeljuje do tatvine. Omenil sem že, da učitelj težko težko ozdravlja ta pogrešek. Ojstre kazni rode večidel še večjo potuho in zvitost. 3. Zavist, nevošljivost in škodoželjnost se že v pervi mladosti vkoreninijo, ako se jim ne nasprotuje. Zavist in nevošljivost se razvijate že v pervi mladosti, če so starši tako neprevidljivi, da dobre lastnosti drugih otrok prenapeto hvalijo, obdarujejo in pri takih prilikah otroka, ki takih lastnost nima, kaznujejo zato, da bi v njem britke čute zbudili. Posebno pa se nevošljivost vcepi, če se kakemu otroku pred drugim prednost daje. Iz zavisti, t. j. žalosti nad tim, da imajo drugi blago, kojega mi nimamo, in misleči to blago posesti, ali še bolje ali saj tako vredno, kakor ga imajo drugi, — izvira nevošljivost, ktera k zavisti še željo pridruži, da bi drugi svoje prednosti in imetke, kterih po naši misli ne zaslužijo, zgubili. Zloradost, ki se zelo z zavistjo in nevošljivostjo veže, je radost, ki jo občutimo nad nesrečo drugih, in izvira iz prerobaste samopašnosti, in če se presirovo razkaže, naznanja že skoraj popolno popačeno serce. Pogreški nevošlji-vosti rode navadno še več drugih razvad in so eden izmed poglavitnih virov občnega vestnega shujšanja. Tudi kvarijo telo, ker kračijo spanje in tek, zaderžujejo rast in poredbo, store vpaden obraz, bledo lice, in ker razvitek telesnih moči zaderžujejo , slabe in dušijo tudi duha. Skerbna in dobrohotna od-goja lahko in gotovo tem razvadam v okom pride in jih zabrani; če so se pa že vkoreninile, se sicer počasno, pa gotovo odpravijo, če se s bolnim otrokom dobrohotno obnaša, če se priložnosti odpravljajo, in njegovo prizadetje in njegove dobre lastnosti priznavajo. Dalji pripomočki so: zbuja, hrana in okrepčevanje simpatetičnih čutov, vdeležbe soradosti in soža-ljenja, —pospešenje veselega serca in dušnega mirii; —gerdoba tih pregreh, pa tudi čisto veselje sočutljivega serca— in božja volja naj se razlaga učencom. CKon,,c prii,.} Iz zgodovine keršanske ljudske šole. (Dalje.) Naj omenimo še nekaj posebnega v tistih časih. Grof Torres hotel je napraviti za Jude posebno šolo v Gorici; tudi za Terst je nasvetoval posebno judovsko šolo. Grof Lamberg pa je rekel, da bi bilo to dobro in naj se jim posebej učitelj postavi, ako tega žele, siliti jih pa v to, rekel je, nepristojno zdi se mu tukaj v svobodni morski Inki. Leta 1776. imela je judovska trivialna šola v Gorici novega keršanskega učenika Petalussi-ja. Po normalni šoli in po glavnih šolali razširjalo se je zbolj-šano šolstvo po deželah. Najprej pa je bilo treba, da so bili učeniki naučeni. Večidel se je to zgodilo na normalni šoli, tiste pa, ki so bili že v službi, pošiljali so jih za kake dva ali tri mesce na bližnje glavne šole. Rekli smo že poprej, da je cesarica naj poprej po svojih grajsčinah šole zboljšala in vredila, in tako naj lepši zgled dajala. Povsod, kjer je bila patron šol, postavila je šole iz novega , ali odločila druge primerne poslopja. Nje zgled so posnemali posamesni velikaši, da bi ji bili vstregli, ker so vedili, da modra vladarica vsako prizadevanje za šole visoko ceni. Kjer je po škofijah višji pastir za šolstvo vnet bil, posnemali so njegov zgled tudi nižji duhovni. Naj več pa je opravil pri šolski komisiji posebno tisti njenih udov, kterega zadevala je naj večja teža opravil. Ako je bil ta sposoben mož, ako ga je pri tem podpirala komisija in deželna vlada, tako je bilo v kratkih letih toliko storjeno, da se je vsak moral začuditi pri-merjavši prejšni stan s sedanjim. In kako pa je vedila modra cesarica to ceniti! Njena roka je bila zmirom odperta za take naprave, in take gospode vedila je pohvaliti in počastiti. Gospoda grofa Torres, kterega smo že večkrat slavno ,v misel jemali, pohvalila je v posebnem pismu, ktero lepo spričuje njeno materno skerb, in podarila mu je 1000 gl. s pristavkom, da je že on kaj tacega že davno zaslužil. Izmed vseh dežel terpelo je Cesko naj huje v poslednjih dveh vojskah pod cesarico Marijo Terezijo. Globoke rane se še niso zacelile, kar pride huda lakota v deželo. Vkljub tem nevzgodam pa opomogla si je v kratkem času dežela, in nikjer se ni ljudska šola tako lepa razcvitala kakor tainkej; v nobeni deželi se ni tako očividno pokazalo, koliko blagoslova more ljudska šola donašati ljudstvu. Spomladi leta 1775. stopila je v djanje šolska komisija za češko kraljestvo. Nadzornik vseh ljudskih šol na Češkem tedaj tudi poročevavec komisije bil je dekan Kinder man, ki je zapustil za zmirom kraj, kteri je po njem slovel po celem svetu. (Dalje prih.) Praktična slovensko-nemška gramatika. (Dalje.) XXI Sklanjanje prilogov brez člena. Opombe. 1. Snovne in miselne imena v splošnem pomenu ne prejemajo člena. O tih imenih govori se pod št. IV., kjer se razlaga od raznih imenskih plemen; tam je rečeno, da se snovne in miselne imena pogosto rabijo brez člena in da večidel nimajo množnega števila. Kedaj pa se rabijo te imena brez člena ? Kadar govorimo od njih v splošnem pomenu. Prav kratko rečeno in dobro, ali veliko premalo, da bi otrok razumel. Učenka pride v štacuno. Nagovori jo kramar: Kaj bi rada? Popirja bi rada.... Papier will ich kaufen.... Kakšnega pa? Dajte mi tega! (pokazaje na polico): Geben Sie mir das Papier, welches .... Mož stopi v štacuno in pravi: sukna bi rad za suknjo... Der Mann will Tuch kaufen. Stačunar položi več sukna, ter reče: Izberite si! To sukno mi dopade . . . Der Mann hat das Tuch gekauft. Popotnik stopi v kerčmo in pokliče maselc vina in košček mesa. Kerčmar veh: Izvolite, hočete li starega, novega — (če je v jeseni), černega, rudečega? . . . Splošno je nasprotno določenemu, izbranemu. Das allgemeine ist dem speci eilen entgegengesetzt. Kupil sim kruh,... kruha... dajte mi vino... vina.... ponudite mu meso.,., mesa..., kruh, vino, meso, pomeni reč poprej določeno; kruha i. dr. pomeni splošen pomen teh imen in Slovencu rabi tukaj rodivnik (genitiv. partitivus). Ravno to veljii od miselnih imen. Zgledi naj to pojasnujejo: Zvestoba se redko nahaja (sploš. pom.) .. . Treue ist eine seltene Tugend. Zvestoba tega posla vso hvalo zasluži . . . . Der Fleiss dieses Dienstboten ist allen Lobes wert. Glaube, Hoffnung und Liebe sind göttliche Tugenden. Vera, upanje, ljubezen so božje čednosti. Was ist der Glaube des Christen? Kaj je vera pri kristijanu? Armut ist keine Schande... Tako in enako naj skuša učitelj pojasnovati pomen splošnega in posamesnega. To je toliko bolj potrebno, ker Slovenec tukaj rad pomote dela. Te pravila nam pa tudi očividno kažejo, da Nemec svojega člena nima le zato, da z njim spol naznanuje, temuč tudi zato, da z njim izrazuje pomen določenega in nedoločenega, splošnega in posamesnega. (D»ije Prih.) Pomenki o XL VII. U. „Tonček je skubil barvene lise na žimnatej torbi",— inako berem, ako se ne motim, skubel, ali ne? T. Tako je tudi prav, skubil je pa napak. ÏJ. Zakaj? T. Zato, ker se šteje glagol skubiti skubem v I. red in 3. razred — med tiste, kterim b, p ali v osnovo zapira, in glagoli I. reda, kterim soglasnik osnovo zatika, privzemajo v djavnem deležji preteklem za moški spol poliglasni in pregib-Ijivi e pred obrazilom l, n. pr. pekel, kla, o; strigel, gla, o; s ku bel, b la, o. Ko bi se sku bil pisalo, bi se moglo razlagati iz skubîYi, skufaV, skubiVa, skub?7o, po IV. redu, kar pa ne gré. U. Pa je težko vselej spoznati, kdaj naj se piše e in kdaj i. T. Velikrat se to spozna iz ženskega spola ali iz množ-nega števila prav na tanko, p.: povezmV — tla, velel — ela, storii — ila, nosil — ila, kar je zlasti začetnikom in tujcem dobro pravilo. U. Tako graja Janežič oblike skubZ/m, grebIjen, kakor nesen, molsšen itd., ter pravi, da so napačne. T. Res so napačne, kar glagolske verste do dobrega ska-žejo. Le v IV. versti ali v IV. redu se enake spreminjave godijo, v 1. pa so pravilne oblike: do\ben, skuben, ogreben, oze-bene ali ozeble roke ne pa ozebIjene, ne.ven, molsen, pašen, grisen. Nasprot pa so v IV. redu prave: dob^en, lovi/en, lomZ/en, vabi/en, topZ/en (iz topi-en), nošen (iz nosi-en), gasiti — gašen (n. gasi-en), vozili — vo*en (iz vozi-en) itd. — Iz I. verste se vendar precej sploh govori in piše terpivno deležje rasen, rascen, z ar a š en grešnik! XL VIII. U. „Le ena reč jej je bila pri njem na poti in sicer ta , da ni umel češkega. Ona pa, dasi je nekdaj nemški umela, pozabila je uže davno... Ivan je tolažil babico s tem, da češki ume;.. Otroci in služabniki so nagovarjali gospoda Proška po češki in on jim je odgovarjal po nemški ..." Zakaj piše nemški, češki ume, po česk«, po nemški govori ali odgovarja, zakaj ne nemško, češko, po nemško? To se mi zdi čudno! Morebiti te vženem s tem v kozji rog?! T. I kaj še! Poslušaj na tanko, kako Slovenec govori, in že po govoru lahko spoznaš , da se prav piše : nemški, češki" govori, po francoski zna, po latinski se je odrezal. To velja pa le v prilogih na ski: bratovski, moški, nemški, sicer je srednji spol v navadi: veliko, dobro, nizko itd. U. To nič ne dé, ker tudi v teh prilogih se v prirečji ali v srednjem spolu glasnik na koncu le na pol ali celo ne sliši: velik', ni z k', visok'. Prava, dobra izreka je res veliko, nizko, visoko ; toda po tej se una pisava še ne skaže. Mislim si lahko, da se glasi : m o š k', n e 111 š k', f r a n c o s k'. T. l)a je una pisava prava in dobra, se vidi iz tega, da so že nekdaj v staroslovenskem, pa tudi v novoslovenskem tako pisali. Dalmatin že piše v svoji prestavi svetega pisma: Inu je bilu pisarni Judov«/«', Gerčki inu Latin«/«' (Jan. 19.20.), ne pa Judovs/co ali -sku! U. To je že nekaj ! T. Pa se da še nekaj dostaviti v bolje pojasnjenje. Ako rečem: nemški govorim, franco«/«' umem, latin«/« znam, si mislim lahko: nemški, francoski jezik. Po nem«/»' govori, po franco«/«' se vede, po latin«/« poje, si pa mislim: po nemški besedi govori, po francoski šegi ali navadi se obnaša itd. U. Tudi to je nekaj ! T. Vendar tega ni treba. Da je res toživni sklon v teh primerah in da je prava oblika v prilogih na slci namesli pri-rečja, se pokaže v prilogih z drugačnimi obrazili, p.: po domače (nach häuslichem Gebrauche) , po naše (nach unserer Art), po volčje (nach Art der Wölfe), po pasje ga je segnal (hündisch, wie einen Hund); po gospo.?/« (nach Art des Adels), po bratov«/« (brüderlich), po nem«/«'(auf deutsch). Stern pa ni rečeno, da bi po nemško, po francosko govori, latinsko zna— bilo napačno. U. Topa to! „Da ni umel češkega sc. jezika^— to je, kaj pa de, pravilno; vendar, ali bi se ne smelo tudi reči: da ni umel češki ali pa češko? T. Ako se vzame češki ali češko po prirečji, prislov-no (adverbialiter), bi pač se smelo reči tako, sicer pa ne. Vprašanja pri letošnjem konz. spraševanji. (Dalje.) Nalog iz številstva menimo, da nam ni treba tukaj izdelovati, ker jih vsak številar, če le količkaj misli, lahko reši. Mladim številarjem podamo tukaj le same odgovore teh nalog, ter jim svetujemo, da naj jih izdelujejo po vodilih, ki nam jih kaže knjiga „Methodik des Zifferrechnens". Pri št. 7. izide 70 y5 tf, pri št. 8. 29 "/37 pl. in pri 9. 214 ,9/22 gold. star. dn. zr 225 <26744o gold. nov. dn. ali avstr. velj. 10. Podlaga za spešni nauk v številenji iz glave je, da se um bistri, to je, da se učenci vselej po natančnem ogledovanji zavedo, kaj in kako se dela, kadar se števili. Naloge za stevilenje naj bodo vedno razumljive, mikavne in take, ki so iz življenja za življenje. Vse vodila in prihitljeje morajo otroci iz mnogih primernih zgledov sami posneti, ne pa, da bi se jim kar mehanično v glavo zabijali, kakor se, žalibog, le prerado godi. Učitelj naj naloge pri številstvu tudi tako vre-duje, da se vsaka druga že po kaki prejšnji posnema, da se tedaj učenci vedno vodijo od znanega k neznanemu. Tudi naj se naloge po vseh mogočih vižah izdelujejo in naj se z njimi vedno kaj sklepa, kar koristi vsakdanjemu življenju, t. j. da se učenci vadijo različnih mer, cen, kupčijskib navad, varčnosti i. t. d. Od drugega šolskega razreda naprej pa naj se številenje iz glave vedno druži s pismenim številenjein in sicer tako, da naj se vsaka naloga (če ne po pravi, saj po manjši meri) najpred izdela iz glave, potem še le pismeno. Taka pot pelje učence tje, da se zavedo, kaj delajo, in da znajo rabiti številske razpole. 11. Kako različno se rabijo izreki pri naj višjih in visokih gospo.skah in osebah, se nemški pisavec naj bolje navadi, če bere in primerja različne take nemške knjige, ki to reč na tanko pojasnujejo. Slovenec ne pozna toliko različnih naslovov. On pravi, post. cesarju: presvitli cesar, — knezu: s vi tli knez, — papežu: sveti oče, — škofu: prečastiti škof (knez in škof); vradnijam pa pristavlja: preslavni ali slavni. Za vse druge stanove pa velja naslov: p r e č a s t i t i ali častiti. Kar je več, ni slovensko, ampak je le samo pluje posnemanje, kar pa slovenski govor bolj kazi, kakor lepša. 12. „Beseda gine, zgled rine", ltesnica tega izreka se nikjer očitnejše ne kaže, kakor pri odgojevanji mladosti. Če odgojnik učence še tako lepo uči in za dobro vnema, če jim pa sam tega pri sebi t. j. s svojim obnašanjem ne kaže in ne terdi, je vse njegovo prizadevanje zastonj. Mladost ima prirojen nagon, da vse posnema, kar vidi; zatoraj se ji morajo dobri zgledi kazati in priljubovati, slabi pa odvračati in grajati. Naj raje pa otroci posnemajo vse, kar naj bližje vidijo t. j. zglede pri starših, bratih in sestrah, pri učenikih i. t. d. Ve- čidel velja tudi izrek: „Kakošni starši, taki otroci, — in ka-koršni učenki, taki učenci". Zatoraj naj učenik vsako čednost, ki jo tirja od otrok, najpred sam kaže in učence uči bolj z dobrim zgledom, kakor pa s suho besedo. 13. Ura in učitelj. Kakor ura meri in odločuje čas, tako tudi učiteljeva delavnost odločuje šolsko stanje in izobra-ženje. Kjer šola lepo napreduje, napreduje tudi človeštvo. Toda ne gre dobro vsaka ura, pa tudi vsaki učitelj ne dela v šoli spešno. Učitelj, ki hoče svoje dolžnosti čversto spol-novati, mora tudi skerbeti za svojo zdravje, da ni bolehen, pa tudi za mirno in veselo serce, da ni čmerin in zbadljiv; on mora biti kakor ura, ki je iz dobre robe, da ne zaostaja, pa tudi ne gre prehitro in se vedno ne kazi. Učitelj naj bo že po vnanjem odkriloserčen; vera in čednost naj mu bote moč, ki ga vnemate za njegovo imenitno delo; vse njegovo obnašanje v šoli in zunaj šole naj bo tako, da se mu že na obrazu vidi, daje zvest svojemu stanu. Učitelj, ki se hlini in le na videz kaže, da bi kaj veljal, je podoben namalani ali slepi uri, ki je zunaj lepo ozaljšana, znotraj pa prazna iu nič vredna. Učitelj naj bo podoben uri, ki kaže sekunde, minute in ure; on naj pri podučevanji gleda in pazi na malo in veliko ; naj stavno napreduje, in naj nikar ne pozabi, da se mora vsaki nauk v šoli večkrat ponavljati, tedaj naj bo tudi podoben uri, ki vsako četert ure tudi ure ponavlja. Učitelj pa naj bo tudi, kakor je srenjska ura v zvoniku, po kteri se vsi srenjčanje ravnajo; njegovi lepi nauki in zgledi naj se očitno kažejo in na serca bijejo. (K„„eC Prih.) Iz Kojnic. Dragi „Tovarš!" Tudi pri nas se je pričelo šolsko leto, ktero nam je pridobilo mnogo učencev. Prišel je tedaj čas, ko se bo ljuba mladost podučcvala in pripravljala za svojo časno in večno srečo. Izročena nam je mladost, ki jo bomo vodili in izobraževali enako vert-narju, ki oskerbuje in odgojujc sadiko v varnem zavetji, da čversto napreduje, upljivo raste in prinese dobri sad. Starši izroče učitelju svoj naj drajši zaklad, ki ga imajo. Učiteljev stan je tedaj gotovo zelo važen, pa tudi zelo težaven. Ako pa z njegovim imenitnim in težavnim delom primerjamo tudi njegovo plačilo, se nam zdi marsikaj narobe. Tu pa tam se še učitelju taka godi, da dobi svoje plačilo še le takrat, kadar drugi hočejo. Ne bodi hud, ljubi „Tovarš**, ker ti potožim, da se meni vsako leto tako godi. — Veseli me, da imam priložnost, da te berem, ker