* <
Uredništvo:
itm 3,
* *
Bokopiai se n* vračajo.
* *
vsak dan razun ne-likov ob i. uri
nredniStva ob 1). uri dopoldne.
s *
NefranJrirani dopisi se ne sprejemajo.
« k
AjM>ninmi dopisi ae ne uvažaj.
•rf^t
Upravništvo:
Scfciltarieva eesta itn. 8. Hawčqwa mtfu za avsfe«-©flerske dežele: eeMMw> . . K 28"— polletno ... K 12«) četrtletno ... K 6 o0 meeedao ... K 2-10 Za Nem«i>o:
celoletno ... K 28'— za vse drage dežele i. Amerika K 30-Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (ioMrale) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust
Posamezna štev. stane 10 h.
1 Tl '	1111	11	" ^ rr	--'	n-r—-T	i i | f,.|'.",, i> i , . \ j n. ,	i iri ipiiy
fttev. 46.	Celfe, v soboto, februarja	Leto H.
F
9M
...........mm* .....................i
t Profesor Jože Zelenili. i
.................................murnim......m ■ i ml
Naše vrste so itak redke, posebno pa nam manjka vstrajnodelavnih in požrtvovalnih mož. — Ptujske Slovence je zadela nsodepolna, nenadomestljiva izguba. Neizprosna smrt je nenadoma pograbita iz naših vrst — vzormoža — prof. Jožeta Zeienika. V četrtek zvečer je vesel zapustit ob 10. ari svoje prijateljsko omizje ter se poda! nevedoč — k večnemu počitku. — Drugi dan so ga ob 8. uri zjutraj našli mrtvega v njegovi sobici. Po mnenju zvedencev ga je ob kakih 4. zjutraj zadela srčna kap, nakar je kmalu izdihnil svojo blago dušo.
Jože Zelenik se je rodil 1. 1846 v Livajncih, župnije Sv. Urbana v Slov. Gor. Gimnazijo je obiskaval v Mariboru, vseučilišče pa na Dunaj«. Po dovršenih modroslovnih študijah — mož je govoril in pisal večino slovanskih jezikov ter italijanščino, francoščino ia angleščino — je bil vzgojitelj pri visokih ple-menitaških rodbinah, kakor pri knezih Schvvarzen-bergih, Paaru in grofih Bouquoi. Letu 1892 je prišel v svojo ožjo domovino, ter se stalno naselil v Ptuju. V tujini se je blagi rajnik učil ljubiti materin jezile in svoj teptani rod. Prišedši na Ptuj. je bil mahoma v središču društvenega in narodnega življenja. Kmalu je postal ud ravnateljstva tuk. Posojilnice ter isto ostal do svoje smrti. Kot tak je bil stalen posojilniški blagajnik, ter je ta težaven pooel z največjo požrtvovalnostjo in neprimerno vestnostjo izvrševal. Do sedanjega procvita ptujske Posojilnice je v veliki meri rajnki pripomogel On je bil tudi vroč pospešitelj one blage misije, katero ptujska Posojilnica tako vestno vzdržuje, da podpira našo učečo se mladino. Ves čas svojega tukajšnjega bivanja je bil rajnki ud vseh društev in posebno častni člap Narodne Čitalnice, soustanovnik Pevskega društva v Ptuju, moške podružnice sv. Cirila in Metoda, soustanovnik Telovadnega društva Ptujski Sokol. Svoj čas je bil skozi 12 let načelnik okrajnega zastopa, ud okrajnega šolskega svata in ud kraj-nega šolskega sveta pri Sv. Urbanu. Kot odbornik je deloval pokojnik v vseh društvih, ter navadno zavzemal mesto blagajnika. Za časa, ko je bil on blagajnik, se je vsakemu društvu dobro godilo — vsak primanjkljaj je pokril iz svojega. Podpiral je tudi vsako drugo narodno podjetje. Kdor se je nanj obrnil, vsak je bil uslišan, »ja-ja«, in njegove radodarne roke so bile odprte. Poleg vsega tega pa je bil mož skromen in nesebičen. Njegova levica ni znala, kar je delala desnica. Prijazen je bil z vsakomur. Bil je obče človek, ki besedice »jaz« ni poznal. Vsik mu je bil več, kakor on sam sebi. Poseben dobrotnik je bil rajnki ptujskemu Sokolu, v katerem društvo izgubi požrtvovalnega blagajnika, ter družbi sv. Cirila in Metoda. Zadnji njegov čin, predno je predvčeiaj-šnjim za večno zapustil svoje prijatelje pri Mahori-
ču, je bil ta, da je spustil v pušice družbe Cirila in Metoda ter Ptujskega Sokola običajni vsakdanji dar. Požrtvovalno delavno je bilo njegovo življenje, plemenit je bil zadnji trenutek njegovega življenja.
Teh par vrstic slovenski javnosti v spomin na vzor-moža, s katerim se glede požrtvovalnosti in plemenitosti lahko primerja le še ea Ptujčan. O življenju našega dragega pokojnika bi lahko pisali cele knjige, toda dovolj — njegov životopis je zgodovina slovenskih narodnih društev na Ptuju ter zgodovina Slovencev ptujskega okraja vobče. Z Jožefom Zelenikom je zgubila Slovenija enega najpleirjcni-tejših mož.
de beseda o črnih kolekih oziroma Kal pravilo vt$it poštni uradi o njih!
0 priliki božičnih praznikov v letu 1909 je poslal pravnik D. I. v Pragi dopisnico na naslov: pravnik B. H. v Celju. Na dopisnici je bil črn kolek in vsled tega je dopisnica neznano katn izginila Ker sta omenjena gpspoda smatrala to kot samovoljno postopajijfc poštnih uradov, sta vložila pptbžbo na c. kr. trgovsko ministerstvo. Isto je na pritožbo po ravnateljstvu sledeče odgpvorilo: »V zadevi pritožbe na c. kr. trg. ministerstvo dne 28. prosinca 1910, ktera se jo odstopila^senj k dalšr preiskavi, se Vam poroča, da je izločitev dopisnice aPfctohju kcle-kom in napisom 20/IX 1908 opravičena- C kr. deželno kot kazensko sodile v Ljuhlani je z odlokom z dne 26. prosinca 1910 Pr. 3./10. prepovedalo nadaljnel razširjenje kolekov z ozirom na § 302. kaz. zak., vsled česa so bili torej tudi poštni uradi obveščeni, da bi vse poštne pošiljatve, na katerih je prilepljen omenjeni kolek ne sprejemali za. promet in bih z poštnega prometa izključeni. Če v nekaterih slučajih pošiljatve z omenjenimi kolki niso bije izključene iz poštnega prometa, ampak se izročili na pristojne naslove, tiči vzrok za to edinole v okol-nosti, da pri velikem številu poštnih pošiljatev ni mogoče vedno kontrolirati, ali so pisma z označenimi kolki opremljena. Razven tega slučaja, v katerem je kazensko sodišče samo prepovedalo nadalj-no razširjenje kolkov, so tudi poštni uradi opravičeni po predpisih o listovni pošti, izključevati dopisnice iz poštnega prometa, če vsebujejo slike ali druge dodatke političnp-demonstrativnega značaja ali listovne pošiljatve sploh, če so opombe ali podobe na njih kaznjive. V tem slučaju je pač lahko mogoče, je praksa posameznih uradov neednotna, katera se pa popravlja od višjtega urada, ki skrbi za to, da se v slučaj« potrebe oziroma pritožbe od strani strank dvomi odstranijo. C. ki. ravnateljstvo poštnih in brzojavnih uradov za kraljevino Češko v Pragi. Za c. kr. poštnega ravnatelja. (Podpis nečitljiv.)
Odgovor smo priobčili v celoti, ker je menda prva razsodba višjih uradov o črnem koleku, ki prihaja v javnost. Trgovsko ministerstvo oziroma rav-
nateljstvo torej pripoznava, da so kolfcki bili prepovedani dne 26. prosinca 1910. DotiČna dopisnica pa je izginila dne 24. grudna 1909, ko ta razsodba še nI bila v veljavi. Trgovsko ministerstvo v zadnjem odstavku odgovora tudi odkrito priznava, c. kr. poštna ravnateljstva v Gradcu in Trstu nista ravnala po poštnih predpisih o listovnih pošiljatvab, kef omenjeni ravnateljstvi nista popravili neednotno postopanje poštnih uradov o izključevanju dopisnic z narodnimi koleki. Končno je značilno, da se je zadeva odstopila ravnateljstvu v Pragi in ne, kakor je to običaj, ravnateljstvu v Gradcu. Vzrokov za to ne vemo!
Iz odgovora na pritožbo se torej razvidi, da so bih po znani razsodbi ljubljanskega sodišča dne 26. prosinca 1910 obveščeni vsi poštni uradi po \v-striji, da naj dobro pazijo na vboge črne koleke. Radovedni smo, afi bo ministerstvo sedaj skrbelo za to, da se obvestijo zopet vsi uradi o zadnji razsodbi UsMJanskega sodišča, v kateri se je izreklo, da črni koleki niso politično-demonstrativnega značaja.
Omenjena gospoda se s tako pomanjklivim odlokom seveda ne bosta zadovoljila ampak nadaljevala pričeto pot: sedaj, ko so koleki zopet dovoljeni, mora ministerstvo skrbeti za to, da vso tisto ogromno število zaplenjenih dopisov s črnimi kolki spravi iz kosov % napisom »unbestellbare Sendun-gen« na dan ter jih pravilno dostavi. — Svetujemo vsem, ki se jim kaki dopisi z omenjenimi koleki niso dostavili, da se obrnejo do ministerstva ter zahtevajo svojih pravic.
Bulgarski car ? Petrogradu.
t
(Izviren dopis „Nar. Dn.u).
- Iz Sofije, 23. februarja.
Nenadoma čujemo, da odpotuje v Petrograd z našim carjem Ferdinandom tudi carica Eleoatra. Spremljala bodeta visoko dvojico ministerski predsednik Malinov in minister zunanjih zadev Papri-kov. Tuji tisk. še vedno molči » tem za o#* tako važnem potovanju v carko rusko prestohrieo. Le v nekaterih nemških časnikih jj» bile krati suho obvestilo, da je oficijelen obisk našega carja in carice v Petrogradu akt spoštovanj, hvaležnosti in priznanja Rusiji za njene usluge pri progla-šetju bulearske neodvisnosti in priznanja iste od strani evropejskih velelasti. Nemški časniki so tudi trdili,, da je potovanje v zvezi z sedaj naj-aktuelnejšim mednarodnim političnim vprašanjem, t avstro-ruskim zMižanjem; car da se hqče o tej priliki posvetovati z farteresiranimi državami, torej tudi z Bulgarijo o balkanskem vprašanja. Koliko resnice je na tem, še ničesar ne vemo; dah) se bode o tem govoriti za nekoliko dni, ko se bode
LISTEK.
Konovalov.
Ruski spisal Maksim Gorki. — Preložil Fedor Gradišnik.
(Dalje.)
II.
V	enem tednu sva bila velika prijatelja.
»Ti si tudi priprost dečko! To je dobro!« mi je govoril, položil svojo velikansko roko na mojo ramo ter me zrl s krasnim smehljajem.
V	svoji stroki je bil resničen umetnik. To je bilo treba videti, s kako lahkoto je hontiral s centi težkimi kupi testa, jih premikal in valjal, ali kako je, sklonjen nad kadjo, mesil testo, svoje orjaške komolce v elastični moči, ki je takorekoč ječala pod njegovimi prsti.
Ko sem videl, kako deva surove hlebe, ki sem mu jih sproti komaj polagal na lopar, v peč, sem se bal, da jih pokvari; ko pa je opekel tri kupe hlebov in ni bil niti eden izmed stoindvajsetih krasno spe-čenih visokih hlebov tudi najmanje pokvarjen, sem spoznal, da imam opraviti z mojstrom svoje stroke, z umetnikom svoje vrste.
Ljubil je delo, ki ga je popolnoma obvladalo, bil je žalosten, če peč ni dobro delovala ali če se je testo počasi dvigalo, jezil se je in zabavljal nad mojstrom, če je kupil vlažno moko, in bil vesel in zadovoljen kot otrok, če so izpadli hlebi okroglo, visoko, in pravilno svetlo s tanko, svežo skorjo. Včasih je vzel najboljši hlebec z loparja, ga premetaval z ene
roke v drugo, da ne bi se preveč opekel, smejal se je kakor dete in mi kričal: »Kako krasno stvar sva napravila, midva — kaj?!«
In pogled tega orjaškega otroka, ki je položil v delo vso svojo dušo, mi je postajal vedno prijetnejši. In večkrat sem si mjslil: ko bi delali vsi ljudje tako — potem bi se pač rešilo vsa »vprašanja« samo po sebi ...
Nekega dne sem ga vprašal: »Pripovedovalo se mi je, Saša, da dobro poješ. Ali je temu resnica?«
Obraz se mu je zmračil in povesil je glavo.
»Pojem že; — toda samo takrat, če se mi poljubi; samo tako — mimogrede. 2e pride otožnost — potem pričnem peti ... In če pojem, potem se kmalu oglasi otožnost ... Molči raje o tem — ne draži me! — No, in ti? Ali ti ne poješ? Pač! ... Ne, ne — počakaj raje, da pričnem tudi jaz peti; potem bova pela skupaj, in do tja — žvižgaj! Hočeš?«
Bil sem seveda zadovoljen in žvižgal sem, kadar se mi je poljubilo peti. Včasih pa sem se spozabil in pel sem tiho tja pred se. ko sem nosil in mesil testo. Konovalov me je poslušal, premikal je čudno ustnice in nato me je opomni! moje obljube. Včasih me je o takih prilikah surovo nahrulil: »Pusti to! Ne javkaj vendar!«
Nekoč sem vzel s svoje male police neko knjigo, se vsedel pod okno in pričel čitati ...
Konovalov je dremal, ležeč na neki kadi; šum, ki sem ga povzročal s prelistavanjem knjige nad njegovo glavo, ga je vzbudil in odprl je oči.
»Kaj je pisano v knjižici?«
Bil je roman »Podlipovci« od Rješetkova.
»Čitaj na glas — ali hočeš?« je prosil. In pričgl sem čitati na glas, sedeč na oknu, do-' čim se je on zravnal na kadi, z glavo naslonjen na moje koleno in poslušal .. .Včasih sem pogledal od knjige v njegov obraz in srečal pozorno napete poglede njegovih široko odprtih oče?. Se danes vidim ta pogled pred sabo ... Tudi njegova usta so bila napol odprta m kazal je svoje bele, lepo raščene zobe ... Visoko raščene obrvi, napete gube na čelu, roke, s katerimi je objemal svoja kolena, vsa njegova nepremično pozorna in pri tem tako življenja polna poza, vse to je ogrelo i mene, in trudil sem se, da bi mu kolikor mogoče plastično prednašal o žalostni zgodbi kmetov Sisoja in Pile ...
Slednjič sem utrnjen zaprl knjigo
»Ali je že konec?« je vprašal Konovalov še-petaje.
»Niti polovica še ni.«
»Saj mi boš vendar čital celo povest? ...«
»Gotovo — če te veseli.«
»Eh« ... Prijel se je z obema rokama za glavo ter se pričel, sedeč na kadi, gugati sem in tja. Hotel je nekaj reči, odprl je usta in jih zaprl, vzdihnil kakor meh ter zaklopil oči. Takega utiša svojega čitanja nisem pričakoval in nisem si mogel razlagati, kaj naj pomeni to čudno obnašanje Konovalova.
»In kako mi to čitaš! ...«je šepetal, »z različnimi glasovi! ... Vsi so kot živi! ... Aproska, Pišit, Pila ... ti bebci! Čudno se mi je zdelo, ko sem te poslušal, a premagoval sem se . . nisem se maral smejati ... In kaj pride dalje? . . Kam bodo šli? Ti moj dobri Bog! Saj to je vse res, — kot je v živ-
pa na pokritje stroškov, ki bodo narastli vsled višjega prezenčnega stanja. Odsek je sprejel po kratki debati rekrutno predlogo. — V dragJnjskem odseku
je došlo do hudih spopadov, ker so nemški kršč. socijalci odklonili nujnost jednemu nemškonacijonal-nemu in jednemu,socialističnemu predlogu. Koneč-no se je določilo, da se bode odsek vbodoče posvetoval o sledečih zadevah: 1. Drva in premog. 2. Stanovanja. 3. Colninska politika (uvoz žita in mesa). 4. Prometna politika (dovoz mleka). 5. Oddaja javnih del in dobave.";—Zelo važno novico naznanjajo današnji jutranji listi: Poljsko kolo se je v svoji včerajšnji seji izreklo za preosnovo ministerstva in povdarjalo, da je ista predpogoj za ustvaritev potrebne večine. To bi značilo veliko spremembo v mišljenju Polj. kola, ki se je še nedavno tega izreklo za delovno večino in potem preosnovo. — Kako se utegne vendarle rešiti rekonstrukcijsko vprašanje, kaže vest, katero je priobčil poljski list »Slowo pol-skie«. List pravi, da vlada še vedno ponuja Slovanski jednoti 3 portfelje in sicer 2 za Čehe in 1 za Jugoslovane, da pa Čehi to ponudbo še vedno odkla-note. Vsekakor pa je zanimivo, da gredo slov vodje te dni ponovno k Bienerthu na posvetovanje. — O audijenci dr. Kramara pri cesarju ve povedati praška »Nar. politika«/ Audijenca se je baje izvršila minule dni iti je v zveži z brco dr. Schreinerju. Nemški listi na Češkem se boje, da bi jih vlada na kakšen način ne presenetila in jim prekrižala obstruk-cijo v češkem deželnem zboru. — Nemški kršč soT cijalci zahtevajo energično, da se mora Bienerth glede novega nemškega ministra rojaka dogovoriti z njimi. To da mora Bienerth že zaradi tega storiti, ker bi kršč. socijalci lahko kot najmočnejša nemška stranka zahtevali ta portfelj za se. Nemškonacijo-nalni listi registrirajo s tiho jezo to vest — reči se ne upajo ničesar.
Drobne politične novice.
Hribarjevi nujni predlogi in interpelacije. K že
omenjenim nujnim predlogom in in;. 1 pel > :ij.tn; g drž. posl. Hribarja dostavljamo, Ja ie vložil nujni predlog za varstvo avstrijskih državljanov v stve-roamerik. združenih državah, nadalje inte.-pela.ije zaradi protežiranja nemških uradnikov v Busni in Hercegovini, zapostavljanja Slovencev: pri finančnih oblastvih na Koroškem, zaradi zatiranja slov. jezika v Celovcu, zaradi jezikovnih razmer pri ljubljanskem zemljeknjižnem uradu in zaradi nameščanja slovenščine neveščih sodnih svetnikov v Ljubljani.
Mestni svet v Žižkovu pri Pragi je prepovedal nabijanje nemških lepakov.
Razmere na Grškem. Današnja poročila iz Aten trde navzlic svoječasnemu tozadevnemu dementiju. da vodi general Šmolensk gibanje proti častniški zvezi. Baje je že dal zyezi ultimatum za razpust in za izstop častnikov iz političnega življenja. Evro-pejske velesile so za sedaj sklenile, da se ne bodo vmeševale v notranje politične razmere na Grškem.
Dalai Lama, budhistični papež, ie vsjed posebnega odloka kitajskega carja odstavljen.
Krečani se bodo pritisku velesil udali. Iz Carigrada poročajo, da hoče krečanski izvrševalni odbor pozvati prebivalstvo, naj ne voli svojih zastopnikov v grško narodno skupščino.
Pruska volilna reforma pride dne 3. marca v drugem čitanju pred deželni zbor. Vsled stališča, katerega, zavzemajo napram njej nemški liberalci, je skoraj gotovo, da bode zbornica reformo odklonila.
Dnevna kronika.
v Stanko Vraz — Ljudevit Gaj. Pod tem naslovom priobčuje znani slovenski učenjak dr. Fr. Ilešič v »Obzoru" članek, v katerem izreka neugodno sodbo o lanski Gajevi slavnosti v Krapini ter daje dobre nasvete glede Vrazovih slavnosti. „Mari naj" — pravi — »slavimo velike može zato,

. rAJtafc
ker so bili otroci v svojih rodnih krajih ? Ne, velike može moramo slaviti v velikih središčih kulture in politike, ki so lahko simbol njih mnogo-stranosti". S tega staiišča je obsojal misel zgrad-nje „Gajevega doma" v Krapini, ker taki domovi brez vsake osobito kulturne svrhe imajo pomen le v izpostavljenih obmejnih krajih. Za lokalne potrebe krajev, ki narodnostno niso v nevarnosti, se naj brigajo dotični kraji sami. Cela domovina se naj pritegne k žrtvam samo za podjetja v ogroženih krajih ob meji. Hrvatska naj bi v tem oziru obrnila vso pozornost na Reko in Slavonijo. Nekolitfb drugačna stvar je s spomeniki. ..Človeku treba poezije, izpovedbe, simbola; poezija, izpod-buda in simbol so lahko spomeuiki, ki nam kažejo velikega bojevnika ideje v značilnem kipu. A kako sličnost z velikim človekom ima zgradba, ki nosi njegovo ime? Samo napis, a to je jako malo, to je samo imenska zveza brez potrebne vsebine. — Ako premenite ,.Gajev dom" v hrvatsko šolo na Reki, bo to spomenik Gaju ne lokalnega, ampak vsehrvatskaga, da, celo jugoslovanskega pomena. Kdor hoče imeti uspehe, mora vedno modro združevati misel na del z mislijo na celoto. Tako mislim tudi letos o Vrazovi stoletniči. Že se je ustanovil v Vrazovem rojstnem kraju ožji odbor, ki priredi v avgustu v Cerovcu na Štajerskem primerno svečanost. Že je dognano, da se vrši Vrazova svečanost v Mariboru, jaz pa polagam največjo važnost na Vrazovo svečanost v srcu Slovenije, v beli Ljubljani, in nadejam se. da bo od nje imela praktično korist tudi umetnost, kateri je posvetil St. Vraz svoje življenje".
v Občinske volitve v Zagrebu. Včerajšnje poročilo o izidu volitve v I. razredu popravimo v toliko, da sta izvoljena 2 kandidata koalicije (dr. Vrbanič in Pilar) in 3 kandidati madžaronov (dr. Gaj, dr. Spevec in Pisačič). Dr. Gaj je tudi mad-žaron. — Izid včerajšnjih volitev v II. razredu glej med brzojavkami.
v Gospodarsko razstavo v Pragi priredi od 10. do 22. maja ti. češko osrednje gospodarsko društvo za kraljevstvo Češko. Razstava ima namen pokazati napredek gospodarske in industrijske produkcije na Češkem ter ji odpreti nove prodajne vire. Razstava bo obsegala gospodarske stroje, motorje in orodja, živino, perotnino, gospodarske pridelke pomočni materijal in druge potrebščine, proizvode gospodarske industrije (mlekarstvo, pivarstvo, industrija sladkorja, vinogradništvo, vrtnarstvo, čebelarstvo, svilarstvo itd.), velik konjski sejem itd. itd. Praga je največje tržišče za gospodarske stroje v naši državi.
v Komisarijat v Karlovcu odpravljen. Znano bo še našim čitateljem, kako se je »pokojni" ban Rauch svoj čas v atomobilu vozil po Liki ter z umetno insceniranimi sprejemi hotel gospodarjem v Pesti dokazati udanost hrvatskega ljudstva do njega. Znano bo še tndi, kako se je prebivalstvo ponekod uprlo takim sprejemom, da, celo z burnimi demonstracijami bana »pozdravljalo". Med drugimi »upornimi" kraji je bilo mesto Karlovec., Iz, jeze je Rauch Karlovčanom vzel najprej sejme, potem pa razpustil obč. zastop in nastavil vladnega komisarja v osebi zagrizenega madžarona. — Nova vlada je takoj ob nastopu komisarijat odpravila in v najkrajšem času se vrše nove obč. volitve.
v Slovaškega dnevnika z imenom ..Slovenski dennik" prva številka izide — kakor poroča praški »Čas" — danes.
v 115 zadružnih mlekarn imajo že na Morav-| skem. Lep napredek!
v Stare srbske robopise so našli v arhiva v Starem Seraju (Topkapu) na Turškem. Dokumenti so baje dragoceni za srbsko zgodovino. .. s
v Španske čete so se miaolo sredo vrnile iz Mellile v Madrid. Prebivalstvo jih je slovesno pričakovalo. Prisostvoval je sam kralj.
. i
morda odkritejše govorilo o »balkanskem vprašanju" — zadevi, ki se vleče celo večnost naprej in še ni videti sigurnega konca ali povoljne rešitve.
Vendar pa je tudi s prej omenjenega stališča že samo na sebi potrebno in umljivo, če bi na-.k pravil bulgarski car samo etiketno in vljudnostno vizito v Petrogradu. Saj je Rusija povedala odkrito celem svetu, da jo vežejo z Bulgarijo srčne veziprijateljstva in bratstva in saj, se* je baš ona prva dotaknila mučne zadeve glede naše samostojnosti in naslova našega vladarja. Velika ruska zasluga v tem oziru pač sili carja Ferdinanda, da se osebno pokaže v Petrogradu, stolici carja osvoboditelja, in pretolmači hvaležnost in udanost bolgarskega naroda onemu, ki je prvi izrazil plemenito nakano osvoboditve. Dolžen pa je tudi bulgarski car, da opravi isto formalnost zapored tudi "po drugih evropejskih dvorih.
Na sedanjem obisku carja Ferdinanda v Petrogradu pa vidimo Bulgari še drugo nam zelo simpatično potezo. Zajedno s carjem je šla na ruski dvor tudi carica Eleonora. Ta junaška ženska, ki se je tako hitro pridobila srce bulgarskega naroda je znana tudi ruskemu ljudstvu od onega časa, kar je pred 5 leti zapustila svojo razkošno in udobno okolico ter šla na mandžurska vojna polja vršit službo usmiljenke ter tolažit in krepit onih ruskih junakov, katere je daleč od domovine ranila japonska granata ali zabodel azijatski ja-tagan. Ta požrtvovalna in usmiljena žena se bode sedaj predstavila ruskemu dvoru, da jo spoznajo tudi sedaj kot carico kakor so jo pred 5 leti za usmiljenko. To bode velik in pomenben trenutek, ob katerem bode vsakemu Bulgaru zarajalo srce veselja in ponosa.
' Bulgarska carica si bode pridobila v Petrogradu srca, ona pa, ki so jo že videla in čutila blaeo njeno delo na daljnem Vstoku, bodo zopet navdušeno zagorela za njo. Ako je svoje dni tvegala svoje tiho in udobno življenje kot princesa za tuje ljudi in v neznanem kraju, se bode toliko bolj zavzela za svojo novo domovino in svoj bolgarski narod. Da izpolnjuje to svojo nalogo, kažejo njena dela na Bulgarskem ■»•
Kaj bi vam na široko in na dolgo opisoval naše misli in čustva vočigled carjevemu obiskn v Petrogradu? Dasi še, kakor rečeno, neverno, kako in kaj se bode govorilo in delalo v Petrogradu, smo iz omenjenih razlogov z obiskom kot Bnlgari in patrijotje skrajno zadovoljni.	D.
' J. .■■■. ...	U.Jf "'L*.' ..' 'f
Politična kronika.
Politične novice iz Dunaja. Poslanci nemških naprednih strank so se združili v enotno parlamentarno organizacijo, ki se bode zvala »nemška nacionalna zveza«. Vendar pa bodo' tvorili v njej agrarci in nemški radikalci še posebni skupini. Za dosego enotnosti nemških naprednih strank se je zelo trudil bivši nemški minister rojak Prade. -- Dr. Schrei-ner hoče najbrž sedaj nekoliko »osladiti« življenje svojih bivših ministerskih kolegov. Na skupščini nemških napr. poslancev je namreč očital naučnemu ministru Stiirgkhu, da je premalo nacijonalenO) in napreden. — Glede dveletne vojaške službe je izjavil minister Georgi v včerajšnji seji brambnega odseka, da je novi brambni zakon, ki temelji na načelu dveletne vojaške službe, v ministerstvu že dodelan. Treba sedaj misliti na sporazum z ogersko vlado in
ljenju! Saj ti so resnični ljudje! ... resnični kmetje! kot jih vidiva jaz in ti dan za dnevoffl! Vse je v tej knjižici kakor živo — besede, obrazi . Čuj me, Maksim! — Pripraviva peč in potem — čitaj dalje!«
Dela sva hlebe v peč, pripravila drug kup in potem sem lahko zopet nekaj časa čital. Nato je nastala zopet pavza; vzela sva pečeni kruh iz peči, dela novega v njo ter zirtesila še nekoliko testa. Vse to se je vršilo z mrzlično hitrostjo in skoraj molče Le sem . in tja mi je Konovalov kaj ukazal s temnimi namr-šenimi obrvi, a z nežnim glasom ter hitel, hitel ...
Proti jutru sva knjigo prečrtala, in zdelo se mi
je, da mi je, da mi je jezik popolnoma mrtev.
Za mano je sedel Konovalov na neki vreči, mi zrl s čudežno svetlimi očmi v obraz in molčal, opirajoč se s komolci ob kolena ...
»Ali ti je ugajalo?« sem vprašal. Stresel je z glavo, namežiknil <. črni in pričel čisto tiho govoriti: »In kdo si je pač to izmislil?!« V njegovih očeh sem čital neizrazno začudenje in ves obraz mu je naenkrat zažarel v gorkem čustvu. Imenoval sem mu avtorja knjige. »Reči moram — to je človek! Kako to zna! ... Ah? Saj je v resnici strašno! Seže ti do srca! — Saj to je življenje! No, in on — pisatelj — kaj je dobil za to?« »Čemu?«
»No, ali je sprejel kakšno plačilo ali kaj enakega? ...
»Čemu bi se mu moralo dati plačilo?« .sera v-prašal jaz — ne brez zvitega namena
»Zakaj — čemu? Ta knjiga je vendar nekakšen — policijski protokol.. Človek jo čit^ in lahko takoj sodi, kakšna človeka .. .sta bila Pila in Sivoj . In potem se morata vsakomur smiliti: temna nedolžna človeka, prosim te ... Kakšno življenje pač imata ta dva! ... No, in ...«
»In?.. .«
Konovalov me je v zadregi pogledal in dejal boječe: » Nekaj mora oblast vendar ukreniti: če čita tako knjigo? ... Saj so tudi ljudje ... treba jim je pomagati ...«
V odgovor sem imel celo predavanje . . Toda
žalibog, imel ni na mojega poslušalca tistega vpliva, ki sem ga nameraval doseči.
Konovalov je postal zamišljen, povesil je glavo na prsa, se pričel z vsgm telesom zibati sedaj na to, potem na drugo stran in niti z besedo ni prekinil mojega dociranja. Slednjič sem se utrudil In za nekaj časa utihnil.
Konovalov je vzdignil glavo in me žalostno pogledal.
»In tako mu. niso resnično ničesar dali?« je vprašal.
»Komu?« sem dejal začuden, kajti na našega avtorja ze davnaj nisem mislil.
»No — temu, ki je spisal to knjigo?«
Čutil sem, kako se v moji notranjosti dviga srd in mu nisem odgovoril: bal sem se, da bi me ta prepajajoči se srd razljutil in odvrnil od mojega auditorja, ki se očividno ni čutil pokiicancga, reševati občna vprašanja in je kazal več zanimanja za
eno samo človeško bitje, kot za usodo človeštva ...
Konovalov najbrže ni pričakoval iiobenega odgovora: vzel mi je knjigo iz rok, jo previdno preobračal med prstmi, jo odpiral in zapiral ter globoko vzdihnil, ko jo je odložil.
»Moj Bog, kako visoko in modro je vse to!« je šepetal pred se. »Vsede se človek in napiše knjigo. Popir in različne male pikice na njem •— to je vse. Napisal jo to, in ... Ali je že umrl?«
•« »Da«, sem dejal motno.
Takrat nisem mogel prenašati filozofije, posebno metafteike. Konovalov pa se je malo brigal za moj okus in je nadaljeval: »Umrl je: knjiga pa ie o-stala in ljudje jo čitajo. Človek gleda v njo in govori različne besede. In ti poslušaš in razumeš: živeli so nekoč ljudje na svetu — Pila in Sisoj in Aproska .. In smilijo se ti ti ljudje, dasi jih nisi nikdar videl, dasi nimajo prav nobenega pomena zate! Po ulicah hodijo cele gruče takih ljudi, in vidiš jih. a ne veš ničesar o njih in ne brigaš se za nje oni pa gredo in gredo mimo ... V knjigi pa niso živi in smilijo se ti tako, da te boli srce ... Kako naj to umejem? .. In tako, brez vsakega plačila za svojo knjigo, je «-mrl ta pisatelj? Čisto ničesar ni dobil?«
Sedaj sem se resnično ujezil in povedal sem mu, kakšno je plačilo večine ruskih pisateljev v življenju.
Konovalov je srepo zrl v me in tleskni! neverjetno z ustnicami.	(Dalje.*
v Budistični samostan nameravajo osnovati v Pazn (okrožje Novaggio) v Švici. Vstopilo bi vanj več nemških budistov. Vodil bi samostan neki fl-lozof Bikhu. Nyanatiloka, ki se bav^j s prevajanjem
v Mednarodno konvencijo o brzojavnem pro
metu je s posebno zakonsko osnovo sprejela Romunska ; ^ ol- - 01 as<>3 7 .*ni«j».Jv
Eksminister dr. Schreiner se namerava stalno naseliti na Dunaju.	(»voh <
BU
Štajerske novice.
Slovenščina v naših uradih. Ob priliki smo naleteli na nek. pogovor, iz katerega smo posneli, kako daleč smo še ž našim jezikom od ravnopravnosti na slovenskem Štajerskem. Slovenski zdravnik je pripovedoval svojemu tovarišu, da mu je sodnik zabranil narekovati izvid in mneje v sh cuščini ~eš, da je to po zakonu nedopustno, ker zna nemški. Do-tični zdravnik je rekel, da se mora temu uhati, ker mu je sodnik smehljaje pripomnil, da ga inače ne pokliče več kot sodnega zdravnika. — O drugem slučaju se je govorilo pri neki razpravi. Sodni kanclist se brani dosledno govoriti z uradnikom slovenskega odvetnika v slovenščini češ; da zna ta nemški Ce sta zdravnik in uradnik v teh slučajih kaj nadalje storila, nam ni znano. Res je sicer, da ima stvar nekake težkoče, toda le na videz. Ni prijetno, da se naj zdravnik, odvetnik ali notar vsak dan posebej prepirata radi slovenščine s kanclistom in sodnikom, ako pride za njim slovenski tovariš, ki se prav prijazno pogovarja z istim uradnikom v nemščini. Reče se hitro, da je ta pošten in miren Slovenec, oni pa hujskač. Vse to se da ugodno rešiti na sledeči način: Vsi slovenski odvetniki, zdravniki in notarji enega mesta ali trga se naj snidejo in med seboj na moško besedo zavežejo, da se poslužujejo v uradih dosledno slovenščine. Vsi ti gospodje sestavijo in podpišejo tako izjavo češ, da se bodo v obrambo narodnega stališča posluževali slovenščine, da pa s tem nikakor uočejo demonstrirati proti uradnikom kot osebam. Taka izjava, ki ne more žaliti nobenega pametnega Nemca, se predloži vsem uradom s prošnjo, da se vzame na znanje. Ce se stvar tako izvrši, bo vsak uradnik vedel, da so Slovenci med seboj vezani se posluževati slovenščine in ne bodo «a-'-1 stale nobene zamere. Za take izjave bi kazalo urediti tiskovino. V tem oziru se mora nekaj zgoditi. Kajti če »inteligenti« ne branijo dosledno slovenščine, kako hočejo zahtevati od kmeta, da se naj z uradniki radi slovenščine »okoli piplje <?
»Štajerc* o nedeljskih shodih. Kakor znano, so imeli štajercijanci minulo nedeljo smolo: v Ptuju so imeli skrajno slabo obiskan shod, v Ormožu pa so jim kmetje zavrnili rezolucijo. Minule tedne so vpili, da se »prvaki" ne upajo na štajercijanski shod, ker imajo slabo vest — ko je pa v Ormožu aahteval jeden prvak" besede, mu je niso upali dati! Niso si upali niti sklicati javnih ljudskih shodov, temveč, je sklicalo shod tiskovno društvo „Štajercu. V Ormožu so se tako bali slov. govornika, da so poslali nad njega policijo in orožni-Stvo. Vse to „Štajerc" zamolči — in trdi, da ni bilo na slovenskem shodu v Ormožu nobenih kmetov! Mi se vsled te prav nedolžne „Štajerčeve" tolažbe prav nič ne razburjamo. Kar smo hoteli v Ormožu doseči, smo dosegli in nam je le v veliko zabavo, ako nam sedaj štajercijanci dokazujejo* kako smo jih zadeli in kako smo jih blamirali . do kosti. Ako jih peče resnično in malo po-prano poročilo »Narodnega Dnevnika", jim ne moremo, res ne moremo pomagati. Mi nismo krivi, da so šnopsarji in pijanci tako navdušeni pristaši „Štajerčevi" in tudi nismo mi nasvetovali naj se ljudi preparira z vinom, pivom in žganjem za .ogorčenje' nad ,prvaškimi izdajalci'. Psovke ,Št.\ oair. Linhartove pa ne morejo nikogar [razburiti in razžaliti. Linhart že ve zakaj. Od trboveljskih časov naprej se žalibog ni mogoče z njim več prepirati o časti in poštenju. Gospodi samo kličemo: Na svidenje!
d Slovenske podružnice štaj. kmetijske družbe in drž. posl. Marckhl. Današnji jutranji graški listi priobčujejo sledeče poročilo: „Posl. Marckhl bode vložil v jutrišnji (t. j. današnji) seji državnega zbora peticije naslednjih korporacij proti davkn na vino in sicer podružnic štaj. kmet. družbe v Celju, Brežicah, Slov. Bistrici, Konjicah, Rog. Slatini, Sevnici, Ljutomeru, Mali Nedelji, Sv Lovrencu na Dr. p., Vidmu, Ivanjhovcih in v Št. Jurju ob J. ž., nadalje prošnjo ljutomerskega okr. zastopa, vinorejskega društva in trsničarske zadruge v Ljutomeru. V oči bije, da se nahajajo ned prošnjami tudi take iz čisto slovenskih krajev, "kateri očividno raje izročajo svoje prošnje nemškim poslancem ko slovenskim hujskačem." Stvar se nam je zdela na prvi pogled prav sumljiva in •brnili smo 'se na nekatere izmed navedenih podružnic štaj. kmet. družbe brzojavno z vpra šanjem, kaj je na stvari resničnega. In poročalo se nam je, da so poslale dotične kmet. podružnice
svoje peticije proti davku ^ vino štajerski kmetijski družbi v Gradec, katera jih torej vlaga na Dunaju po najstrastnejsem n&mškonacijonalnem poslancu Marckhlu samo zato, da se iz tega vlaganja kuje politično orožje proti siov. narodnim politikom. Mi proti temu postopanju štaj. kmetijske družbe kar najostreje protestiramo in pozivamo prizadete podružnice, da store enako in se ne dado izrabljati v politične namene spodnještaj. renegatov. Stvar bo našla primeren odmev na občnem zboru štaj. kmet. družbe in seveda tudi v deželnem zboru. Kaj takega je že brezprimerna nesramnost! Kako pa je Marckhl došel do peticije jutomerskih korporacij. to bodemo še že zvedeli.
a Predavanje v „Slov. delavskem podpornem društvu". Danes zvečer ob 8. uri se vrši v prostorih društva (Graben 7) drugi letošnji društveni poučno-zabavni večer. Ker je g. M. Štibler, ji je nameraval nocoj predavati o pomenu zadružništva za delavstvo, po uradnih opravkih odsoten, predava nocoj g. Ivan Prekoršek o nekaterih važnih odlomkih iz slovenske zgodovine. Upamo, da bo ta drugi večer združil v prostorih delavskega društva čim največje število celjskih Slovencev, ki so člani društva in se zanimajo za razvoj društva. — Pripominjamo, da se v društveni gostilni dobijo tudi prav dobra vina. Prosimo pa tndi, naj bi udeleženci prišli točno ob napovedani uri, da se predavanje ne zakasni.
d Spodnještajerskemn učiteljstvu! Radi tehtnih razlogov je „Žepni koledarček slovensko-%ajerskega učiteljstva za 1.1910". še le ta mesec izšel. Zvezin tajnik ga je večinoma že razposlal, toda vsem Še ni mogel, ker je to zamudno delo. Kdor ga še ni dobil, dobi ga te dni. Nekateri so koledarček vrnili. Morda mislijo, da ga bo potreba plačati. Ne, koledarček je popolnoma brezplačen za slovensko štajersko učiteljstvo, ker so stroški tiska itd. plačani z inserati in je povrhu ostala lepa svota Zvezi. Ako pa želi še kedo kak komad — radi najnovejšega železniškega voznega reda in pošt — ga lahko dobi po 60 v. po pošti 70 vin. pri g. Šijanco, učitelju v Gornjem gradu.
Vprašanje na državno pravdništvo v Ljubljani.
Državno pravdništvo v Ljubljani vprašamo, jeli že obvestilo poštno ravnateljstvo v Gradcu, da jt zaplemba nar. kolka Ptuj razveljavljfena, kakor je poprej zaplembo brzojavno sporočilo! Poštni uradi na Štajerskem o tem prav ničesar ne vedo, ali morda zadržuje poštno ravnateljstvo v Gradcu obvestilo zase?
Ženske osebe kot učenke na državnih obrtnih šolah. Ministerstvo za javna dela je dovolilo, da se smejo s šolskim letom 1910—1911 začenši sprejemati na vseh drž. obrtnih učnih zavodih br^z izjeme ter na obrtnih nadaljevalnih šolah tudi ženske osebe kot učenke in sicer pod enakimi pogoji kakor moški. V krajih, kjer obstojijo posebne obrtne nadaljevalne šole za učenke v rokodelskih obrtih, morajo te v smislu § 99. b obrtnega reda te šole htotako obiskovati. — Na ostalih nadaljevalnih šolah se bodo učenke pripustile v onem številu, kakor bo pripuščal prostor vsled obiska moških učencev, ki so v to obvezani.	;
M Potovalno zborovanje štaj. koujerske družbe
se vrši dne 6. marca pri Rebeušeku v Celju. Predaval bode družbin tajnik Sehmidt o zavarovanju konjev.
d Lepa starost. V Radgoni je umrl po daljši bolezni nek Simon Fiirst, star 102 leti.
d Nemci priznavajo zasluge Slovenca. Ob priliki imenovanja g. M. Jelovšeka za živinorejskega nadzornika na Štajerskem so priredili v Ivnici slavnostno zborovanje, na katerem so okr. načelnik Kiistinger, župnik Baucb, drž. poslanec Schweiger in ivniški župan Johann v vznesenih besedah slavili Jelovškove zasluge za povzdigo živinoreje v ivniškem okraju.
d „Germanenverband Alldeutschland" ima v pondel ek predavanje v Wcissovi gostilni v Mariboru. Te dni smo čitali baš v marburgerici, da je bil njen patrijotizem strašno užaljen zaradi slov. konference v Petrogradu; še v navadnih ne političnih zborovanjih voha list veleizdajstvo. Kaj ko bi se politične oblasti in državno pravdništvo zanimalo za to, kaj se govori na takih vsenem-ških zborovanjih?
d V Leitersbergu je izvoljen zopet za žn pana krčmar Alojz Lopič. Mož je seveda strasten Nemec.
v Nečloveški mož. Graška Tagesp. poroča iz Št. Ilja v Slov. gor.: Že pred poldrugim letom je bilo tu splošno znano, da pretepa posestnik Ferk svojo ženo tako hudo, da mora zbežati od hiše. Pred nekako pol letom pa je uboga žena vsled neprestanega pretepanja vlegla. Na bolniški po-
stelji se ni brigal nikdo za njo; še hrano so ji dajali le zelo pomalem. Tukajšnji kaplan, ki je djai žensko v sveto olje, je slučaj naznanil. Žena je imele celo telo strašno ranjeno in jedna noga ji je že pričela gnjitl Pred kratkim je umrla. — Čudno je, da se blizu nastanjeno orožništvo ni brigalo za to zadevo.	<
d Kaj vse si pri nas ne dovoljujejo vse-nemei! Na vsenemškem dijaškem shodu v Gradcu je govoril Uto pl. Melzer, meščanski učitelj, o spojenju Avsto-ogrske in Nemčije, med drugim sledeče : „Nemčija bi imela od tega le dobiček. Čez deset miljonov Nemcev bi se priklopilo državi; Trst bi postal nemška luka in bi omogočeval lažjo zvezo z naselbinami na južnem Oceanu . . Oblika spojenja je postranska stvar, spojenje samo nam je glavno in narod velja več ko interesi posameznikov (to se pravi Habsburžanov)." K temu pripominja celo neki nemški Ust: Naravnost neverjetno je, kaj vse je postalo mogoče v naši očetnjavi. Ta gospod naj bo vesel, da živi v Avstriji, kajti ako bi na Nemškem kdo kaj takega govoril proti obstoju države, bi ga takoj navzlic vsemu nemštvu vtaknili v luknjo. — Kje so torej izdajalci, gg. pri „Tagespost" in spodnještajerskih lističih? Ako bi kak Slovenec le kaj malo temu podobnega rekel, bi bil takoj suspendiran od službe. Melzer pa svobodno pridiga veleizdajo onim vsenemškim dijakom, £i nam pozneje kot c. kr. sodniki delijo pravico na Sp. Štajerskem.
d Nemški deželni uradniki so podpisali prispevek za Roseggerjevo ustanovo v zneskn 2.000 kron. Sedaj lahko store to, saj jim je deželni zbor tndi na stroške slovenskih davkoplačevalcev zvišal plače ! To bode treba svoječasno primerno v deželnem zboru pribiti. Nemška nesramnost res že presega vse meje.
d Kako piše slovenski vojak svojim sta-rišem. Neki Jože L. pri 47. pešpolku v Gorici misli, da je bolj „nobel'*, ako se piše od vojakov tovarišem nemški ko slovenski. Sedel je torej in napisal sledeče pismo: Libe Freinde! Ih grise eih und schrei inen das mir sergut get und das aseheni zeit ist bei nns aber ver noh listiger wen keine Intaljener vere Slovener sein reht fil uz is schonbeser bi in turnust ih schreib seic nih horb af mih das niht freier grise eih ale miternat visns frier habi niht schreiben kenen meine an-trese ist j. L. itd. Pismo je bilo poslano v Ruše v Podravju. Kedaj bodo naši ljudje spoznali, kako se s tako nemščino smešijo?
Druge slov. dežele.
a Pol iniljona državnega posojila je dobil zopet ljubljanski škol Jeglič; plačeval bo od tega posojila — 1% obresti. Lani so mu odpisali 160.000 K zaostanka na davkih, sedaj pa tako posojilo. Kmetje, ali vidite, kako se gospodari z vašim denarjem? Če kateri od Vas ostane le par vinarjev dolžen na davku, se ga rubi — škofu pa se porivajo stotisočaki v malho 1 Bos: živi tako pravico!
a Nakup plemenskih kobil. V Grabštajnu bo naborna komisija deželne brambe nakupila dne 12. aprila 11. deset plemenskih kobil, ki ostanejo v porabi prodajalcev.
Kaj naj
sedaj pijem, ko mi jt zdravnik pojasnil, da je bobova kava škodljiva mojemu zdravju?
■ .'H m?
Odgovor:
tKathreiner ZKneipp- sladno kavo, katera ima vsled posebnega pripravljalnega načina duh in okus bobove kave, je redilna in vrhtega poceni. SV/ boljšega zajutrka za mlado in staro.
a T Freraljih je umrla blaga žena Elizabeta Plešivčnik, v Devici Mariji na Žili pa vrli na-n i-dnjak Janez Markovič iz Blač.
a Društvo r.H preiskovanje podzemskih jam
se ustanovi v kratkem v Ljubljani. V četrtek se jd na tozadevnem sestanku izvolil komite, ki ima sestaviti pravila in storiti vse druge potrebne priprave.
a Torpedovke ne bodo imele vsled cesarjeve odredbe več imen, ampak se bodo zaznamovale s tekočimi arabskimi Številkami.
a Prepovedano d Annunzijevo predavanje.
Italjanski pesnik Gabriele d' Annunzio je imel minole dneve po raznih mestih v Italiji predavanja o zrakoplovštvu, pri katerih je napadal Avstrijo in povzročil iradentistične demonstracije. Nameraval je predavati tudi v Trstu, a je ha-me&tništvo prepovedalo tam nameravaho predavanje, češ da se je brezdvomno bati enakih demonstracij.
a Različna naglica naših oblasti. S kako nervoznostjo so stikali za narodnimi kolki „Ptuj" in „20/iX/08", ko je ljubljansko pravdništvo izreklo konfiskacijo. Tekom par ur se je zaplenilo vse, kar se jih je raslo. Pred Sž dnevi pa je nekdo v Trstu oddal razglednico s kolki »Ptuj4. Uradnica je rekla, da mora vse pošiljatve s takimi kolki uničiti. Na strankino opombo, da je bila konfiskacija tega kolka že pred 10 dnevi preklicana, odgovori uradnica, da tam še niso dobili nobenega preklica konfiskacije. Ali je to malomarnost ali zagrizenost?
a Slovenskih klerikalnih poslancev v goriškem deželnem zboru prav nič hi sram, da šo glasovali za ustanovitev laške univerze v Trstu, nasprotno še bahaio se s tem in dr. Gregorčičeva »Gorica" jih junaško brani ter pri tem še brez-stidno laže, češ' da so slovenski poslanci dosegli pristavek k dotičnemu predlogu, da se ima slovensko vseučilišče v Ljubljani »takoj" ustanoviti. V resnici pa se glasi v pristavku ne »takoj", ampak »čimprej", to se pravi z drugimi besedami „ob svetem Nikoli". Poleg izdajstva še hinavstvo in lažnjivost ter brezstidnost — to je danes karakteristika slovenskega klerikalca.
a Vojaški nabori v slov. delu Koroške. Marca: 1. in 2. okraj Borovi je, 3., 4. in 5. Celovec, 31. Prevalje. Aprila: 1. Pliberk, 2. Dobrlavas, 5. Železna Kapla, 6. in 7. Velikovec, 8. Trbiž, 9. Podklošter, 11.—15. Beljak, 20. Šmohor.
a Varnost za življenje v Celovcu. Minoli torek »e j« v Celovca s strehe na hiši gostilne »HlfScfiett", ki je last c«lovSke mestne občine, sesul sneg na nekega moža ter {(a tako zasul, da so ga morali odkopati. Jako prijetno!
a Iz sodne službe. Deželnosodni svetnik Viktor Potiorek v Krki je imenovan za podpredsednika dež. sodišča v Celovca.
a Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva „Merkur" v Ljubljani.
Sprejme se: knjigovodji 3, korespondent 1, kontoristi 3, skladiščnik 1, pomočnikov mešane stroke 5, pomočniki manufaktttttie stroke 3, pomočnika špecerijske stroke 2, sluga 1, blagajni-čarke 3, kontoristinja 1, prodajalke 3, učenca 2.
Službeiščejo: knjigovodja 2, kontoristi 3, korespondent 1. poslovodji 3, pomočnikov mešane stroke 21, pomočnikov Zelezninske stroke 5, pomočnikov manufakturne stroke 10, pomočnikov špecerijske stroke 15, pomočnika modne in galanterijske stroke 2, kontoristinj 11, blagajničarke 4, prodajalk 6, učenca 2 In učenki 2. f!
Posredovalnica posluje za delodajalce in člane društva popolnoma brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini.
Najnovejša brzojavna in felelonlčna poročila.
OBČINSKE VOLITVE V ZAGREBU.
Zagreb, 26. februarja. Velikansko navdušenje vlada po mestu. Pri včerajšnjih volitvah v II razredu je zmagala kandidatna lista ooorbenega meščanstva z več sto glasi večine nad K-adžaroni in frankovci. Vseh 10 kandidatov koalicije je izvoljenih, med njimi dr. Pavelič, dr. Šurmin, dr. Lev Mazzura. Udeležba pri volitvi je bila ogromna, l akor še nikdar. Po končani volitvi so napravili priataši koalicije demonstrativen obhod po mestu. Frankovci so tuintam hoteli povzročiti pretep, a koalicijonaši so jim v zasmeh peli sedaj po Zagrebu občeznano pesem: Jankomire moj zeleni, ti buš Franka spravil v rešt!«
Danes voli III. razred od 8. ure zjutraj do 4. popoldne. — Tudi v tem razredu je zmaga koalicije skoro sigurna.
žfcbit
Duiiai, 26. februarja. Gosposka žl»irnt& je skli-cdiM 2. Marca k seji. — Poslatiska zbornica se bavi danes z drugim čitanjem rekrutne&a kontingenta. V imenu socijalistov je govoril posl. Schuhrncter Protestiral je proti fceirtu, da-se vedno dajejo v delovnem programu na prvo mesto takozvane držav-nepotrebe in ne ljudske potrebe, kalete se navadno zavlačujejo. Opozoril je na velika bremena, katera nalaga ljudstvu militarizem In pa blazno foptnenje, postati odločujoča velesila. Zahteval je, naj se vendar enkrat pokažejo računi, koliko je s*ala lanska zabava v Bosni in se naj v ta namen prejfcoprej skli-čejo delegacije. Zahteval je nadalje uvedbo dveletne vojaške službe, reformo kazenskega postopanja pri vojakih in je odrekel nemškemu radikalcU Stranskemu pravico protestirati v imenu f-elega nemške ga naroda proti odstranitvi ministra Schrdnerja.
LUEGERJEVO STANJE.
Dunaj* 26. februarja. Po noči je pil ži/pan mand-lovo mleko in šampanjski žele. Spanje ;'e motilo močno kolcanje, enkrat je tudi bruhal. Drugače je dr. Lueger pri polni zavesti, muči ga le neprestano močno kolcanje. Moči mu počasi pešajo. Ko so zjutraj premenili obvezo na rani, se je pokazalo da vnetje ne napreduje, pač pa se rana močno gnoji. Pljuča so v redu, le srce niočno slab:; vsied tega je pričakovati najhujšega. Danes se je vršilo ob bolniški postelji zdravniško posvetovanje; navžoč le bil tudi dvorni svetnik Neuper. S kufe;nom in morfijem so zdravniki omejili kolcanje i'i Lonbtati. ali malo zboljšanje pri ledvicah. Stanje županovo je stalilo zelo resno.
VSESLOVANSKI SHOD V SOFIJI,
Praga, 26. februarja. Odsek češktga narodnega sveta za slovanske zadeve je imel svojo sejo, na kateri je poročal dr. Kramar o slovanskih 5:onferencah v Petrogradu in o vseslovanskem shodu v Sofiji, ki 3 se vrši od 7. do 12. julija 1910. Program je sledeč: 1. Današnji položaj jugoslovanskih držav. 2. Vseslo-vanska banka. 3. Slovanska kulturna vzajetfmost. 4. Ustanovitev vSeslov. turistične zveze. 5 Poročilo o slovanskem časopisju. 6. Gospodarske zveze med vzhodnimi, zahodnimi in južnimi Slovani. 7. Razstave. 8. Izdaja slovanske antologije in poljudnih znanstvenih del. 9. Adresna knjiga za vse slovanske učenjake in znanstvena društva 10 In formacijski tečaji za slovanske časnikarje in visokošolce.
PONESREČEN PARNIK.
London, 26. februarja. Poštni parnik Copelang je trčil blizu Dublina ob parnik, ki je trebil morsko dno. Slednji je utofill. Mbštvo so ražUa 5 rešili.
Po sfretu.
d Mož s štirimi ženami je hotelski portir Sohček v Budjejovicah. Pxed kratkim se je zopet oženil in duhovniku rekel, da je še neoženjen. Zdaj pa se je dognalo, da je to že njegova četrta žena.
d Snežni plaz je gotovo zasul tri delavce, enega Francoza in dva Italijana na Velikem Sv, Bernardu v Švici, v trenutku, ko so hoteli pre-lezti visoko goro.
Klinične preizkušnje na c. kr. splošni bolnici na Dunaju so podale, da:
„je z naravno *FranC JOŽef-ovo grenčico pri raznih vrstah Zaprtfa možno doseči posebne uspehe. Razkrajajoči in odvajajoči vpliv Franc Jožef-o ve grenčice nastopi po manjših množinah kakor pa pri vseh drugih enakovrstnih vodah. Franc Jožef-ovo grenčico bolniki radi zavživajo in pri nadaljnem uporabljanju zelo dobro prenašajo.
Naravna „FraUC JOŽef* ova" grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in prodajalnah rudninskih voda.	136 1
Narodni gospodar.
K obrtnem redu lz leta 1907.
V dobi, ko je bila avstrijska obrt in industrija, največ v letih do 1860. še v zelo majhnem razcvitu in se je prebivalstvo naše države vzdrževalo skoraj izključno s poljedelstvom, deloma tudi trgovino, je bila mala obrt, kolikor je je sploh bilo, velevažen činitelj v družabnem življenju. Do takrat so obstajali deloma že več stoletij stari cehi (Ziinfte), ki so imeli v zakonodajnih korpo-racijah velepomembno stališče, ali bolje rečeno, v svojo stroko spadajočo avtonomijo. Do tega časa torej je imel še kaj veljave pregovor starih mož, da ima obrt zlato dno.
Ko je pa v letih sedemdesetih zavladala svoboda obrti, je nastopil velekapital ter se je lotil uničevanja posebno malega obrtništva. S svojo velmočjo je podjarmil malo obrt tako daleč, da v nekaterih mestih obrtniki sploh niso bili več samostojni, ampak le orodje kapitalista, ker so morali po od njih stavljenih cenah različne izdelke izdelovati in jih seveda njim prodajati, oziroma odstopati.
In v tačasnih razmerah se ni moglo nič na-
praviti, kajti stare obrtne oipnižfcči?* so razpadle, novih ohrahi&cij se pa tisti čas ni ifagfe snovati, ker se obrtništvo ni hotelo nič brigati niti za obrtne postave ftiti za kift. skopata,, t katero bi kot močna organizacija nastopilo proti svojMb zatiralcem, mpak to hirajoče Mfcštvo je Mrtto čil&lo svojega zadnjega izdiha kot Samostojna skupina. V tem 10 — 20-letnem hiranja starših mož pa so m vsled splošno ljudska izobrazbe pojavile nove moči, ki io M t svojem velikem navdušenja lotile dela, na novo oživeti srednji, to je obrtni stan, A delo teh blagih mož je bilo silno težavno, lir starih obrtnikov za kako novo organizacijo ni bilo pridobiti, mladih pa je bilo premalo ia so bili tudi preboječi. Vendar zavest samostojnosti še ni popolnoma iz-mrla, in tako so se ti apapolni obrtniki znova lotili dela pri raznih takrat že t nekolikem številu obstoječih zadrugah. Začeli so se posvetovati in ugibati, kaj bi se naj ukrenilo, da se obrtniškemu stana pridobi zopet agled, veljavo ia Sploh zasigura obstoj.
Začeli so se po malem prirejati takozvaui obrtni večeri, katerih so se udeleževali tudi drugi možje iz naroda. In ko je obrtništvo videlo, da ni zapuščeno, da vidijo tudi dragi akademično izobraženi potrebo obstoja srednjega stana, je obrtništva zrastel pogum, in odločnejše je začelo nastopati z zahtevami v zakonodajnih zastopih.
Pri tem naj omenim, da si je za prehajanje obrtnega stana v Avstriji, osobito na Duaaja, stekel največ zaslug zdaj na smrtni postelji ležeči dunajski župan dr. Loeger.
Mnogo zaničevanja in poniževanja je prenesel mož od strani okostenelih zagovornikov židovskega liberalizma, a on je — ali iz najčistejših namenov ali ne. to postimo danes ob strani — nadaljeval svoj boj za »malega moža" in končno na eeli črti zmagal. Obrtništvo alpskih
dežel se ima njemu za marši kak uspeh zahvaliti.
Konec prifaodnjil.
Poljedelsko knjigovodstvo.
Vprašaj našega poljedelca, kako veliko je njegovo premoženje in odgovoril ti bode, da je p r i-b 1 i ž n o toliko in toliko. Ce predlože oblastva vpra-šalne pole v švrho, da po njih obdačijo kmeta, tedaj zapisujejo slednji približne svote. Kolikokrat se pa pri tem zaračunajo, napovedo premajhne ali pa prevelike svote, in morajo davke plačevati, ki so za nje preveliki. Tudi pri sodnih dražbah trpe prizadeti poljedelci, ker ne poznajo pravega stanja in vrednosti svojega premoženja, imetja. Tem in še mnogim neprilikam pa odpomore vzorno poljedelsko knjigovodstvo.
2e pred tisoči in tisoči leti so spoznali Egipčani, za njimi Grki in Rimljani veliko vrednost ia korist, vbeležiti v*se dogodljaje na poljii poljedelstva, gospodarstva. Iz teh beležkov se je potem počasi razvijalo naše sedanje knjigovodstvo, koje je našim poljedelcem še tako malo znano. In zakaj? Zato, ker se je do danes smatralo poljedelsko knjigovodstvo za potrebno zlo, za stroko, ki je popolno ločena od poljedelstva. In vendar ni tako. Neuspehi in napačni zaključki so marsikaterega odvrnili od te stroke. Glavni vzrok temu je neznaHje o knjigovodstvu. Ce hoče dandanes umni kmetovalec uspešno delati, se mora seznaniti in sprijazniti s to stroko. Vsak trenutek si mora biti na jasiieni o položaju svojega imetja, da lahko zvrši kake spremembe, ali da se prilagodi drugim razmeram hitro in brez večjih stroškov. Vse to pa zamore le s pomočjo poljed. knjigovodstva. Drugi vzrok, da se ima navadno smolo pri knjigovodstvu, je, da se dotičniki strogo drže po predloženih obrazcih, ki so jiK pobrali iz kake knjige. Pa poljedelsko knjigovodstvo ni nekaj stalnega, neizpremenljivega, nima natanko začrtanih mej, katere se ne sme prekoračiti, ampak ono je treba tako voditi, da se vsak hip hitro prilagodi vsakokratnim faktičnim potrebam in spremembam. Neznanje in nezmožnost, prilagoditi se vsem okol-ščinam, je toraj glavni vzrok, zakaj da poljedelsko knjigovodstvo med našimi poljedelci ni v rabi. Vsak pa, ki je spoznal praktično stran te stroke in se podučil v tem, ne bo poljedelskega knjigovodstva več opustil, ker ve, da mu mnogo koristi.
Sedaj pa nekaj o nalogah in smotru poljed. knjigovodstva, ki se razlikuje od trgovskega v tem, da pri prvemu ni mogoče vsa vprašanja računski« potom rešiti; najboljši sistemi lahko odreko. Okol-ščine, trenutni položaj odločujejo, na kak način se mora voditi. Naloga in smoter poljed. knjigovodstva je, zbirati in napisati vse dogodljaje, tičoče se poljedelskega obrata, po gotovem načinu, da se zadobi
pregled o obratu in lahko zračuna čisti dobiček in vrednost celega imetja. V ta namen se vodi: 1.) zapisnik celega imetja, premoženja, ki mora biti tako sestavljen, da se dobi vsak čas jasno sliko o imovini. Posebno pazljivo je sestavljati začetno ia končno premoženje, ker le potem se zračuna hitro resnični čisti dobiček. 2.) Zapisavati je treba posamično terjatve in dolgove. 3.) Se vbeležijo vse spremembe premoženja, ki so nastale potom nakupa, prodaje, darovanja in dr. v teku Obrata (Wirt-schaftsperiode). 4.) Potrebna sta zapisnika o skupnem čistem dobičku v obratnem času in čistih d«-bičkih posameznih poljedelskih strok; n. pr. so take stroke živinoreja, mlekarstvo, sadjarstvo, opekarska obrt, če je s posestvom združeno in dr. Izve« teh glavnih zapiskov in nalog knjigovodstva je še mnogo drugih, kakor seznamki odjemalcev, zalaga-teljev, zapisavati je različne plače hlapcem, denarjem itd.
i se z&čne, tmroma U račaae v knfean, je iriinK^,,. iwo tcrrom.
s6 I. Januar, 1. junij, 1. julij, 1. september in 1. no-vtidbet Skoraj najbolj pripravni čas je 1. januar, ko se žftčenja novo leto. Takrat počiva delo na polju, in ima vsak poljedelec tudi največ časa na raz-pttfago. Glavni pogoj, da bo imelo poljed. knjigovodstvo uspeha in smisla, je, da se sestavi v začetku natančen zapisnik celega premakljivega, nepremakljivega, aktivnega in pasivnega premoženja. K aktivrtemu premoženju spadajo vsa zemljišča, poslopja. melioracije, gozdovi, drugi nasadi, livina, poljedelska orodja in stroji, žito, sefiiena, (poljedelski) poljski pridelki sploh, živalski pridelki, gnojila, seno in slama, poljedelske industrije, tirjatve, vrednostni papiri, denar v gotovini, različne pravice in Šervitnte in takozvani poljski inventar. Pasivno premoženje so dolgovi in druga bremena, ki jih mora poljedelec nositi.
Končno mi naj bode dovoljeno na kratko orisati različne načine, sisteme poljed. knjigovodstva. V teoriji jih imamo sedaj šest. Seveda se najde pri vseh, če se Jth pravilno vodi, isti konečni čisti dobiček, ne ckVbi se pa pri vseh natančnega pregleda o obratu. Preobširno bi bilo razlagati, v čem da obstojajo in se razlikujejo posamezni sistemi. Kakor rečeno, imamo Sest načinov uknjiženja, in sicer dva slavna: 1.) enostavno in 2.) dvojno knjigovodstvo. Sistema se razlikujeta v tem, da so pri prvem razvidne samo splošne koafižiie zunanje spremembe, za koliko se je nk primer premoženje zvišalo ali znižalo splbšno koncem jednega obrata, pri drugem pa dobrino jasno, pregledno sliko o notranjih in zunanjih spremembah med in po preteku obratnega časa, seveda tudi konečni čisti dobiček. Ta dva glavna sistema razpadeta vsak v tri pododdelke, in sicer oba v jednostavno, francosko in amerikanskp knjigovodstvo. Za majhne poljedelske obrate zadostuje dvojno jednoStavno poljedelsko knjigovodstvo.
Ker je toraj poljed. knjigovodstvo tesno zvezano s poljedelstvom, mora biti knjigovodja sam vegčak v poljedelstvu, biti mora poljedelec. Naloga pbfovalnih učiteljev in kmetijskih družb, je, seznanjati in razširjati med poljedelci to stroko, ki pri-Rfcša miiiogo koristi in ugodnosti.
Albert Vedernjak.
gmsm
mmrrt^
Srečen vse žive dni, Vsaka mu jed diši, Nikdar bolan: Kdor vliva
Najboljši želodčni liker!
Sladki in grenki.
liter fc 2-40.
__„ n 4'»b.
Naslov za naročila: ,Wgrian', Ljubljana.
Kabinetna kakovost
Tržne cene.
25. februarja.
Dunaj: Krasno vreme in inozemska poročila so slabo vplivala na borzo in je došlo le do malega prometa. Pšenica in rž sta za 5 v padla, oves je bfl slab, koruza dobi«, ječmen arfren.
Budimpešta. Svinjad; Ogrske stare, težke 154 do 156 v. mlade težke 162 do 164 vin., mlade, srednje 164 do 167 v, mlade, lahke 168—172 vin. Zaloga 24.532 komadov. Prignano 356 komado7, (•dgnano 391. Ostalo torej 24.497 komadov. Tendenca prijetna.
Budimpešta. Pšenica za april K 13'74 pšenica za maj K 1353, pšenica za oktober K 11 "35. rž za april 9 28, rž za oktober K 8-36, oves za april 7'40, oves za oktober K —'— ko-rnza za maj 8'45, ogrščica za avgust —'—. Pšenice se zmerno ponuja in kupuje. Tendenca medla, ptomet neznaten, pšeniea v efektjvu za 5 v cenejša, ostalo slabo, termini so kazali medlo tendenco. Vreme lepo.
Sladkor. Trst. — Centrifucal Pil6s prompt K 39do K 40 za pozneje 393/4 do 401/2. Tendenca: trdna.
Sladkor. Praga. Surovi sladkor prompt K 32'20, nova kampanja kron 26 30. — Tendenca Mirna. Vreme: oblačno.
Budimpešta: mast svinjska K 183'—namizna slanina 160—.
Postavil« varovano.
34
C
čevljar v Celju, poleg kapuc
I' ' J '
ilnskega mntta
»deluje vee različne vrste »butal v modernih fa»9nah in P« solidnih cenah, t zalogi i«a tudi «6oto«ljeno obute«.
> •;. * ki" '
mešanega blaga * prima žen službe tako) alt pa poznefe. t>6) na mVESTNO DELO" na upravniitvo tega - - lista. - -	146 lo-i
zaradi bolezni dobroidoCa špecerijska trgovina s prodajo piva. vina in žganja. Odda se takoj za nizko ceno K 1000'—.
Vpraša se naj v npravmštvu tega lista. 187 5-1
Proda se še dobro ohranjena steklena
Natančnejše se izve pri Iv. Rebeku.
i4i 3-1
Več lepih stanovanj
s 3 do 5 sob in postranskimi prostori je oddati takoj ali pozneje v hiši št. 11 na Ringu nasproti
pošte v Celju.	140 3-2
Pojasnila daje upravitelj gosp. Franjo Jošt.
vieu vrtu, izboru« kakovosti, po Jako UMA eUnlAt se d4»4|e V »iMl glpspvirov
liče se v okolji mesta mete
hišica z vrtom
ali poljem v najem. Ponudbe na uprav*
nišivo »Narodnega Dnevnika". 138 2-2
' _• .........,.«.
»..! H. ■UI.IIJ.IUPIIII rn\» L. U .. '.HJ» . * JL'"H.|. : II.)HW IJUIL M - miMi*! ni . ;.
«
za »Narodni dom
sprejme Posojilnica v Celju. — Prošnje sprejema do 5, marca t. 1. oaeelstvo ..Posojilnice
v Cfeljli«.	i« 10-1
mr-
Trrr

jiobioidoča gostilna (blizu Celja) z vso gostilniški opravo. SSša ima T sob. ""Zraven gostilne je lepo gospodarsko poslopje, senčnica za goste, lep vrt za zelenjavo in zemljišCe. Oddaljeno je 20 minnt od kolodvora. Eventuelno se o4d* PMI v najem. — Več se isve pri upravništvu tega liita. 143 10-1
>r$j Je bila že več --^-a, Zraven jI
—.. .,...__T__veliki rit, -zi
zelenjavo, nekaj polja in gozda. Poslopje je bilo še le pred 5 leti novo. Proda se zaradi preobširnega posestva, cena se izve pri lastnici: Julijam Rizmal.	139 6-2
dobro izurjen detajlist v manufaktnrni in želez-ninarski stroki se sprejme s 1. majnikom t. L
Istotam še takoj sprejmeta
2 trgovska.
poštenih starišev ter z dobrimi šolskimi spričevali. Kapi Cimperšek, trgovina z mešani® blagom Sevnica ob Savi. 127 3-3
R. DIEHL, žganjarna,
r . . -srn ____ ,
priporoča svojo veliko zalogo doma žgane slivo vke, tropinovca, brinovca, vinskega žganja i<i domačega
„ Cdino narodno
§ prVa južnoštajersto lEamnoselK«
Stavbena ia umetna kamnoseška obrt b strojnim t::	obratom.	:::
izvrševanje vseh stavbe-nih deli kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov I d t. is različnih kameno v in :::	cementa.	:::
Speeljalna delavnica in
podobarski atelje za umetna cerkvena dela
kakor: altarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih ln krstnih :::	kamnov Itd.	::t
Brušenje, polivanje in£
stradanje kamena g stroji.
industrija dražba.
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz
različnih marmornih vrst granitov in gijenitov no raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
Naprava zidanih ali betoni-ranih rodbinskih grobišč
«:	(raker).	::s
Brzojavi: .Kamnoseška In-dustrljska družba Celje'.
Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali ::: cementnim tlakom. :::
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, nde-lavanje napisov v iste. ::;

Proda se posestvo
na Vranskem
£
obstoječe iz 2 oralov zemljišča, sadonosnega vrta in trte. Poslopje, kakor vse drugo je v najboljšeni stanju. — Cena se izve pri Mariji Florjan na Briiah pri Vranskem. 129 3-8
Konlorisl
sprejme se takoj. Prednost imajo oni, ki so bili že v kaki trgovini, z železnino; in vešči strojepisja. — Ponudbe na
železnarno A. Pogačnik,
Ruše pri Mariboru.
116 6-3
H

t
Telovadsko društvo »Ptujski Sokol" tužnega srca naznanja, da je • danes zaran v Gospodu zaspal njegov nepozabni odbornik brat
prc fesor Josip Zelenik.
Pogreb rajnkega bode v nedeljo, dne 27. t. m. ob pol 2. uri popoldne in se prepelje truplo iz „Narodnega doma" na pokopališče njegove domače župnije Sy. Urban.
Dragega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin. 1 V PTU JI, dne 25. februarja 1910.	145
-
i
H
iT w;

H
(fZ
Narodna Čitalnica V Ptuju naznanja prežalostno vest, da je danes 25. svečana nauagloma umrl njen častni ud, bivši mnogoletni društveni blagajnik, gosp.
Josip Zelenik
posestnik pri Sv. Urbanu.
Pogreb nepozabnega narodnega delavca bo v nedeljo popoldne ob 1. uri iz Ptuja k Sv. Urbanu.
144 1
** -k A .ur«1

V Mariboru!
Poduk v glasovirju, orglanju, posvetnem in cerkvenem petju, teoriji, harmoniji itd. daje mlad izkušen kapel-nik. Ponudbe naj se blagovolijo poslati pod „Kapelnik 1910" Narodni dom, =— MARIBOR. ===== 125

Sukna
in modno blago za obleke
priporoča firma
Karel Kocian
tvorniea za sukno v Humpolcu na Češkem. Vzorci franko. 96
Nagrobne vence
v^raznih :velikostih in cenah s trakovi* in brez trakov ima v zalogi
Zvezna trgovina
v Celju.
Naročila se izvršujejo z obratno pošto. — Brzojavni naslov:
jZvezna trgovina, Celje.
1	J
Poštne hran. račun it. 54.866. Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno
■	_ » y __ ____g_
_ Telefon št. 48. - ===== pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje.
,LASTNI DOM'
registrovana kreditna in stavbena zadruga z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju
Pisarna ie v Celili,	»prejema hranilne vloge od vsakega, je član _, _ ■	/E0/\
Ro "o.Ske»liče«. .2	"druge ,li ne, na ieko« r.inn ali »a hra- pet OD SIO (5 /•)
nilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po n
, - @	. ■	Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se
Uraduje se vsak dan	obpe8towanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem tako da
razun nedelj in praz-	dobijo na let0 celih 5 K od naloženih 100 K. - Posojila daje proti 6% obrestovanju na osebni kredit, proti
nikov od 8.-12. ure	zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. - Odplačuje se na racnn
©©© dopoldne. ©©©	©©©©© glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt - oziroma polletnih obrikih ©0©©O
64	_
mineralično in animalično, najzanesljivejše in najcenejše fosforkislinsko gnojilo za vsako vrsto zemlje. — Vsebina strogo garantirana. Zajamčeno najhitrejši uspehi, največja množina pridelka. Za pomladansko setev potrebno neobhodno. — Dalje amonljakove, kalijeve, solitarjeve in superfosfate se dobiva pri tovarni umetnih gnojil, trgovcih, kmet. zadrugah in društvih.	9 28-8
Bureau: Praga, Prikopi 17.
Najboljši češki nakupni vir.
Ceno posteljno perje:
1	kg sivega, dobrega, puljenega
2	K. boljšega 2 K 40 h; prima pol-belega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 5 K 10 h; 1 kg velefinega. snežnobelega. pulje-
knega 6 K 40 h; 8 K; 1 kg puha. 'sivega 6 K; 7 K; belega, finega 10 K, najfinejši drsni puh 12 K. — Kdor »vzame 5 kg.
dobi franko. ;; Mk mm	ig/BRk^ v* v
Zgotovljene postelje
iz gostonitega rdečega, moorega. belega ali rumenega nan-kinga, pernica, 180 cm dolga, 116 cm široka, z 'Ž zglavni-koma, vsak 80 cm dolg, 58 cm širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim'puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 26 K; ptih 24 K; same pernice po 10 K, 19 K. 14. K, 16 K; zglavniki 2 K. 3 K 50 h, 4 K. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je vzeti nazaj ali zamenjati franko. Za neugajoče se povrne denar. — Cenovnik zastonj in franko. 59 25-6
S. Benisch, Deschenitz, štev. 199, Sumava. Češko.
Darujte za Nar.shlad!
za žensko in moško penilo in dvojno široko za prtiče se kupi najugodneje v narodni veletrgovski hiši
R. Stermecki, Ce je.
Celi kosi po engros cenah.
Vzorci zastonj in po-iljatve čez K 20'— franko. V zalogi je tudi velikanska izbira zastorov, preprog in posteljnih garnitur. Garnitnra 1 prt za mizo in 2 za posteljo skupaj 9 K, bolj fina 10 K.
32 52-8
<© O rt ° 13 d
a fl

>£S5.
£ O
^ t-4
■ M ^ O
s -
08 -£4
M ^
~ <D oŠ r—'
r—(
■S 5
S a.
o ® 'SPjf
rs
03 rQ Pi ?S m
g-!
'M
m
C N
O 0 >
" O
S m
o .g*
1'F
o Jt
a
03
a
<x>
& g I 'S
co
cu .»-c
O O M
CO
g—l	»N
S
■g s
? s
♦s
cS ,*>£
00 Oh P*- cž
A
<£>
S
-M
GO ^
O	-
M	<©
^	S
T/l	P 2
rrt	CH
CS	^
S	®
r-3
O
c«
N
cc
'Su
O
-—i	.
S	3
o	.12
(D	rs
(S	s>
•	I—I	<
N	••rt
>	Jr
a	£
•	i—I	»-I
F)	3
M	>S0
o	o t*,
O	,12
a •	...
Filip Neusteinove
sladice čistilne
(Neusteinove Eliza-betine krogljice).
Te krogljice nimajo v sebi nobene škodljive tvarine in so v vsakem oziru boljše ko vsi enaki preparati. Z največjim uspehom se rabijo pri boleznih v trebuhu, čistijo kri, niso nobeno zdravilo, pa boljše in čisto neškodljive, da se lahko rabijo pri 5 10-10
v črevesih, gotovem viru največ bolezni. Ker so sladke, jih imajo radi zlasti otroci.
Škatlja s 15 krogljicami stane 30 vinarjev; zavitek z 8 škatljami. s 120 krog-Ijicami stane samo 2 K; kdor pošlje znesek 2 K 45 v naprej, dobi še po vrhu zastonj ————— zavitek z 8 škatljami.
Cvnriln T	Ponarejanjem svarimo! Zahtevajte Filip Neusteinove
UiaillU. čistilne krogljice. ki so samo tedaj prave, ako nosi vsaka škatlja in navodilo našo protokolirano varstveno znamko v črno-rdečem tisku „Heil Leopold" in podpis Filip Neustein, lekarna. Naši po trgovskem sodišču zavarovani zavitki morajo nositi našo tvrdko.
Filip jVettstcittoVa tcKarna „k sVcfemu Eeopoldu"
Dunaj I., Plankengasse 6. Zaloga v Celju: Lekarna Rauscher.
4«SM
Na 7 javnih razstavah odlikovan s I. darilom.
Samo pristno, ako je na podplatih vtisnjena znamka
A
r-t rAWti
■r- ;■. » ~1 i;.


Vsak
dan jih izdela
^ O

tovarna 60.000 parov. Edini kontrahenti: Mess-



torff, Behn & Co., Dunaj I. Prodaja na drobno v vseh boljših trgovinah s čevlji, gumijevimi izdelki in modnim blagom.


Rafael Salmič
trgovina z urami in zlatnino v ,,Narodnem domu'' v Celju. P
Velika izber nbvosti, zlatih in srebrnih verižic, priveskov, dolgih zaponk, zapestnic, uhanov, prstanov, gospodskih in damskih ur, nastavkov, jedilnih sprav, predmetov v novem srebru, optičnih predmetov i. t. d. Naročite cenike. Postrežba točna in solidna.
Slovenci! Kupujte vžigalice v korist družbi sv. Cirila in Metoda!
llinko Kukovec
stavbeni podjetnik in tesarski mojster,
— ■ '	ar
lastnik parne žage na Lavi pri Celju ===== prevzame vsakovrstna =====
61 50-6
stavbena zlasti tesarska dela.
, mmrnmmmm

«? ' v UfiMiani.
'iji. i.... i!iitjum J m ui mm ^HHII. ... i...........
t r>
Uradni prostori: Ti$nova ulj$a št 8. Podružnica,: Trst, ulica Stadion št. 3. Skladišče in kleti v Trstu in Ljubljani.
najboljši vtr za naKupovauaJe blaga.
Pozor!
Vtl|a| forilka^vtp ska',	en »rIstna^na!
- - - -	m***,
- - Agro-Merkur preskrfl vsako blago. - -Agro-Merkur kupuje vse pridelke in izdelke.
53-6 Cene najugodnejše, postrežba solidna. 29
Ponujajte svoje pridelke.

lami Kanit, Cetje, JMM
priporoma veliko zalogo
T*..................................................................... ■.■■m.l.^,■ . .......,,,.,„..............
Zvezna trgovina v Celiu
^ 'umiju	■	- u> u. i	.: ... ■> .. .u. .; i ,'"f jjpffr
P! V zaloffi ima ootrebščine za nisalne stroie vseh sistemov rm ararinaltoih nAnah
M
S
V zalogi ima potrebščine za pisalne stroje vseh sistemov po originalnih cenah, kakor: ogljeni papir v treh kvalitetah: Črni, modri in vijoličasti. — Trakove za vse sisteme v vseh barvah. — Sprejema tudi abonoment na trakove. — Radirke in olje za stroj. Edisojipve mimeografe za strojepisce. — Edisonove mimeografe za ročno pisavo. — koščeni papir, barvo črno in modro za mimeograf. -r- Vsakovrstne papirje za stroj.
.1=: Posreduje pri nakupih pisalnih strojev.
48-4

........................................................ii um mini ii^imlnfninHiin H lil ni,«n n im um »i..............■um mm......................+mnn*+wmm
•mm
S mm hranilne vjofle vsa* dela«n|k od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje
dopoldne in jih obrestuje po 4; 04»1»tM ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter oa ne odteguje vlagateljem. Za varhost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata v,že nad 28(1.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svpte v občekoristne in dobrodelne namene za gori Navedene okraje.
M»L'!>»J,» IM HUJE! ilju|4i ijji!iw!i
Slovenci, poslužujte se
Bosedaj j® dovolila za dijaške ustanove OCH kron, za vodovodne naprave 10.000 K, za napravo potov 1508 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 2.480 IC, za podpore različnim požarnim hrambam- in v kmetijsko gospodarske namene nad 2.000 K, skupno tedaj nad 45.000 K. Sprejema tudi hranilno knjižice drugih posebno neslovenskih denarnih, zavodov in jih obrestuje, ne da hi se pretrgalo obrestovan je.
'II..... 1,'U -Mi:
43 52—7
pri nalaganji* svojega denarja ali kadar nalagate denar za mladoletne
alf varovance in zahtevajte pri sodiščih,	___
da se naloži denar za mladoletni oziroma za varovance izključno le v ]HZQ0>Ia]u>l|0 BTaJUtluCO.


"■."»■ ii.-mVJ'11



Telefon štev, 22.
POSOJILNICA v CELIU, ki je bila let« 1881 z neomejeno zavezo ustanovljena, StejA sedaj nad 4200 zadružnikov, kateri imajo vsega nad ♦ • 98.000 kron vplačaj deležev.
POS04UJICA uraduje vsak dan od 9. ure do 12. ure "Ine razun nedelje in praznikov.^«*
Poštne hranilnice ček. št. 9579 1
Jtad 6, milijonov Kron hranilnih Vlog
13 52:8 | ——
»Narodni dom".
Telefon štev. 22.
HRANILNE VLOGE sprejema od vsakega, akf tudi ni član zadruge ter jih obrestuje po 4l4%. — Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da ib se obrestovan^ prenehalo. Posojilnica plačuje rentni davek sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na osebni ali hipotekami kredit proti 6%, 5V27o in 5% obrestovan ju.
M 340.000, fcp«n reKrtn. zaklada
J11U-' '» . ^.J^LUlgBgHggggSBCgg
Lastnik in izdajatelj: Zvezna tiskarna v Celju.
as