* < Uredništvo: itm 3, * * Bokopiai se n* vračajo. * * vsak dan razun ne-likov ob i. uri nredniStva ob 1). uri dopoldne. s * NefranJrirani dopisi se ne sprejemajo. « k AjM>ninmi dopisi ae ne uvažaj. •rf^t Upravništvo: Scfciltarieva eesta itn. 8. Hawčqwa mtfu za avsfe«-©flerske dežele: eeMMw> . . K 28"— polletno ... K 12«) četrtletno ... K 6 o0 meeedao ... K 2-10 Za Nem«i>o: celoletno ... K 28'— za vse drage dežele i. Amerika K 30-Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (ioMrale) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust Posamezna štev. stane 10 h. 1 Tl ' 1111 11 " ^ rr --' n-r—-T i i | f,.|'.",, i> i , . \ j n. , i iri ipiiy fttev. 46. Celfe, v soboto, februarja Leto H. F 9M ...........mm* .....................i t Profesor Jože Zelenili. i .................................murnim......m ■ i ml Naše vrste so itak redke, posebno pa nam manjka vstrajnodelavnih in požrtvovalnih mož. — Ptujske Slovence je zadela nsodepolna, nenadomestljiva izguba. Neizprosna smrt je nenadoma pograbita iz naših vrst — vzormoža — prof. Jožeta Zeienika. V četrtek zvečer je vesel zapustit ob 10. ari svoje prijateljsko omizje ter se poda! nevedoč — k večnemu počitku. — Drugi dan so ga ob 8. uri zjutraj našli mrtvega v njegovi sobici. Po mnenju zvedencev ga je ob kakih 4. zjutraj zadela srčna kap, nakar je kmalu izdihnil svojo blago dušo. Jože Zelenik se je rodil 1. 1846 v Livajncih, župnije Sv. Urbana v Slov. Gor. Gimnazijo je obiskaval v Mariboru, vseučilišče pa na Dunaj«. Po dovršenih modroslovnih študijah — mož je govoril in pisal večino slovanskih jezikov ter italijanščino, francoščino ia angleščino — je bil vzgojitelj pri visokih ple-menitaških rodbinah, kakor pri knezih Schvvarzen-bergih, Paaru in grofih Bouquoi. Letu 1892 je prišel v svojo ožjo domovino, ter se stalno naselil v Ptuju. V tujini se je blagi rajnik učil ljubiti materin jezile in svoj teptani rod. Prišedši na Ptuj. je bil mahoma v središču društvenega in narodnega življenja. Kmalu je postal ud ravnateljstva tuk. Posojilnice ter isto ostal do svoje smrti. Kot tak je bil stalen posojilniški blagajnik, ter je ta težaven pooel z največjo požrtvovalnostjo in neprimerno vestnostjo izvrševal. Do sedanjega procvita ptujske Posojilnice je v veliki meri rajnki pripomogel On je bil tudi vroč pospešitelj one blage misije, katero ptujska Posojilnica tako vestno vzdržuje, da podpira našo učečo se mladino. Ves čas svojega tukajšnjega bivanja je bil rajnki ud vseh društev in posebno častni člap Narodne Čitalnice, soustanovnik Pevskega društva v Ptuju, moške podružnice sv. Cirila in Metoda, soustanovnik Telovadnega društva Ptujski Sokol. Svoj čas je bil skozi 12 let načelnik okrajnega zastopa, ud okrajnega šolskega svata in ud kraj-nega šolskega sveta pri Sv. Urbanu. Kot odbornik je deloval pokojnik v vseh društvih, ter navadno zavzemal mesto blagajnika. Za časa, ko je bil on blagajnik, se je vsakemu društvu dobro godilo — vsak primanjkljaj je pokril iz svojega. Podpiral je tudi vsako drugo narodno podjetje. Kdor se je nanj obrnil, vsak je bil uslišan, »ja-ja«, in njegove radodarne roke so bile odprte. Poleg vsega tega pa je bil mož skromen in nesebičen. Njegova levica ni znala, kar je delala desnica. Prijazen je bil z vsakomur. Bil je obče človek, ki besedice »jaz« ni poznal. Vsik mu je bil več, kakor on sam sebi. Poseben dobrotnik je bil rajnki ptujskemu Sokolu, v katerem društvo izgubi požrtvovalnega blagajnika, ter družbi sv. Cirila in Metoda. Zadnji njegov čin, predno je predvčeiaj-šnjim za večno zapustil svoje prijatelje pri Mahori- ču, je bil ta, da je spustil v pušice družbe Cirila in Metoda ter Ptujskega Sokola običajni vsakdanji dar. Požrtvovalno delavno je bilo njegovo življenje, plemenit je bil zadnji trenutek njegovega življenja. Teh par vrstic slovenski javnosti v spomin na vzor-moža, s katerim se glede požrtvovalnosti in plemenitosti lahko primerja le še ea Ptujčan. O življenju našega dragega pokojnika bi lahko pisali cele knjige, toda dovolj — njegov životopis je zgodovina slovenskih narodnih društev na Ptuju ter zgodovina Slovencev ptujskega okraja vobče. Z Jožefom Zelenikom je zgubila Slovenija enega najpleirjcni-tejših mož. de beseda o črnih kolekih oziroma Kal pravilo vt$it poštni uradi o njih! 0 priliki božičnih praznikov v letu 1909 je poslal pravnik D. I. v Pragi dopisnico na naslov: pravnik B. H. v Celju. Na dopisnici je bil črn kolek in vsled tega je dopisnica neznano katn izginila Ker sta omenjena gpspoda smatrala to kot samovoljno postopajijfc poštnih uradov, sta vložila pptbžbo na c. kr. trgovsko ministerstvo. Isto je na pritožbo po ravnateljstvu sledeče odgpvorilo: »V zadevi pritožbe na c. kr. trg. ministerstvo dne 28. prosinca 1910, ktera se jo odstopila^senj k dalšr preiskavi, se Vam poroča, da je izločitev dopisnice aPfctohju kcle-kom in napisom 20/IX 1908 opravičena- C kr. deželno kot kazensko sodile v Ljuhlani je z odlokom z dne 26. prosinca 1910 Pr. 3./10. prepovedalo nadaljnel razširjenje kolekov z ozirom na § 302. kaz. zak., vsled česa so bili torej tudi poštni uradi obveščeni, da bi vse poštne pošiljatve, na katerih je prilepljen omenjeni kolek ne sprejemali za. promet in bih z poštnega prometa izključeni. Če v nekaterih slučajih pošiljatve z omenjenimi kolki niso bije izključene iz poštnega prometa, ampak se izročili na pristojne naslove, tiči vzrok za to edinole v okol-nosti, da pri velikem številu poštnih pošiljatev ni mogoče vedno kontrolirati, ali so pisma z označenimi kolki opremljena. Razven tega slučaja, v katerem je kazensko sodišče samo prepovedalo nadalj-no razširjenje kolkov, so tudi poštni uradi opravičeni po predpisih o listovni pošti, izključevati dopisnice iz poštnega prometa, če vsebujejo slike ali druge dodatke političnp-demonstrativnega značaja ali listovne pošiljatve sploh, če so opombe ali podobe na njih kaznjive. V tem slučaju je pač lahko mogoče, je praksa posameznih uradov neednotna, katera se pa popravlja od višjtega urada, ki skrbi za to, da se v slučaj« potrebe oziroma pritožbe od strani strank dvomi odstranijo. C. ki. ravnateljstvo poštnih in brzojavnih uradov za kraljevino Češko v Pragi. Za c. kr. poštnega ravnatelja. (Podpis nečitljiv.) Odgovor smo priobčili v celoti, ker je menda prva razsodba višjih uradov o črnem koleku, ki prihaja v javnost. Trgovsko ministerstvo oziroma rav- nateljstvo torej pripoznava, da so kolfcki bili prepovedani dne 26. prosinca 1910. DotiČna dopisnica pa je izginila dne 24. grudna 1909, ko ta razsodba še nI bila v veljavi. Trgovsko ministerstvo v zadnjem odstavku odgovora tudi odkrito priznava, c. kr. poštna ravnateljstva v Gradcu in Trstu nista ravnala po poštnih predpisih o listovnih pošiljatvab, kef omenjeni ravnateljstvi nista popravili neednotno postopanje poštnih uradov o izključevanju dopisnic z narodnimi koleki. Končno je značilno, da se je zadeva odstopila ravnateljstvu v Pragi in ne, kakor je to običaj, ravnateljstvu v Gradcu. Vzrokov za to ne vemo! Iz odgovora na pritožbo se torej razvidi, da so bih po znani razsodbi ljubljanskega sodišča dne 26. prosinca 1910 obveščeni vsi poštni uradi po \v-striji, da naj dobro pazijo na vboge črne koleke. Radovedni smo, afi bo ministerstvo sedaj skrbelo za to, da se obvestijo zopet vsi uradi o zadnji razsodbi UsMJanskega sodišča, v kateri se je izreklo, da črni koleki niso politično-demonstrativnega značaja. Omenjena gospoda se s tako pomanjklivim odlokom seveda ne bosta zadovoljila ampak nadaljevala pričeto pot: sedaj, ko so koleki zopet dovoljeni, mora ministerstvo skrbeti za to, da vso tisto ogromno število zaplenjenih dopisov s črnimi kolki spravi iz kosov % napisom »unbestellbare Sendun-gen« na dan ter jih pravilno dostavi. — Svetujemo vsem, ki se jim kaki dopisi z omenjenimi koleki niso dostavili, da se obrnejo do ministerstva ter zahtevajo svojih pravic. Bulgarski car ? Petrogradu. t (Izviren dopis „Nar. Dn.u). - Iz Sofije, 23. februarja. Nenadoma čujemo, da odpotuje v Petrograd z našim carjem Ferdinandom tudi carica Eleoatra. Spremljala bodeta visoko dvojico ministerski predsednik Malinov in minister zunanjih zadev Papri-kov. Tuji tisk. še vedno molči » tem za o#* tako važnem potovanju v carko rusko prestohrieo. Le v nekaterih nemških časnikih jj» bile krati suho obvestilo, da je oficijelen obisk našega carja in carice v Petrogradu akt spoštovanj, hvaležnosti in priznanja Rusiji za njene usluge pri progla-šetju bulearske neodvisnosti in priznanja iste od strani evropejskih velelasti. Nemški časniki so tudi trdili,, da je potovanje v zvezi z sedaj naj-aktuelnejšim mednarodnim političnim vprašanjem, t avstro-ruskim zMižanjem; car da se hqče o tej priliki posvetovati z farteresiranimi državami, torej tudi z Bulgarijo o balkanskem vprašanja. Koliko resnice je na tem, še ničesar ne vemo; dah) se bode o tem govoriti za nekoliko dni, ko se bode LISTEK. Konovalov. Ruski spisal Maksim Gorki. — Preložil Fedor Gradišnik. (Dalje.) II. V enem tednu sva bila velika prijatelja. »Ti si tudi priprost dečko! To je dobro!« mi je govoril, položil svojo velikansko roko na mojo ramo ter me zrl s krasnim smehljajem. V svoji stroki je bil resničen umetnik. To je bilo treba videti, s kako lahkoto je hontiral s centi težkimi kupi testa, jih premikal in valjal, ali kako je, sklonjen nad kadjo, mesil testo, svoje orjaške komolce v elastični moči, ki je takorekoč ječala pod njegovimi prsti. Ko sem videl, kako deva surove hlebe, ki sem mu jih sproti komaj polagal na lopar, v peč, sem se bal, da jih pokvari; ko pa je opekel tri kupe hlebov in ni bil niti eden izmed stoindvajsetih krasno spe-čenih visokih hlebov tudi najmanje pokvarjen, sem spoznal, da imam opraviti z mojstrom svoje stroke, z umetnikom svoje vrste. Ljubil je delo, ki ga je popolnoma obvladalo, bil je žalosten, če peč ni dobro delovala ali če se je testo počasi dvigalo, jezil se je in zabavljal nad mojstrom, če je kupil vlažno moko, in bil vesel in zadovoljen kot otrok, če so izpadli hlebi okroglo, visoko, in pravilno svetlo s tanko, svežo skorjo. Včasih je vzel najboljši hlebec z loparja, ga premetaval z ene roke v drugo, da ne bi se preveč opekel, smejal se je kakor dete in mi kričal: »Kako krasno stvar sva napravila, midva — kaj?!« In pogled tega orjaškega otroka, ki je položil v delo vso svojo dušo, mi je postajal vedno prijetnejši. In večkrat sem si mjslil: ko bi delali vsi ljudje tako — potem bi se pač rešilo vsa »vprašanja« samo po sebi ... Nekega dne sem ga vprašal: »Pripovedovalo se mi je, Saša, da dobro poješ. Ali je temu resnica?« Obraz se mu je zmračil in povesil je glavo. »Pojem že; — toda samo takrat, če se mi poljubi; samo tako — mimogrede. 2e pride otožnost — potem pričnem peti ... In če pojem, potem se kmalu oglasi otožnost ... Molči raje o tem — ne draži me! — No, in ti? Ali ti ne poješ? Pač! ... Ne, ne — počakaj raje, da pričnem tudi jaz peti; potem bova pela skupaj, in do tja — žvižgaj! Hočeš?« Bil sem seveda zadovoljen in žvižgal sem, kadar se mi je poljubilo peti. Včasih pa sem se spozabil in pel sem tiho tja pred se. ko sem nosil in mesil testo. Konovalov me je poslušal, premikal je čudno ustnice in nato me je opomni! moje obljube. Včasih me je o takih prilikah surovo nahrulil: »Pusti to! Ne javkaj vendar!« Nekoč sem vzel s svoje male police neko knjigo, se vsedel pod okno in pričel čitati ... Konovalov je dremal, ležeč na neki kadi; šum, ki sem ga povzročal s prelistavanjem knjige nad njegovo glavo, ga je vzbudil in odprl je oči. »Kaj je pisano v knjižici?« Bil je roman »Podlipovci« od Rješetkova. »Čitaj na glas — ali hočeš?« je prosil. In pričgl sem čitati na glas, sedeč na oknu, do-' čim se je on zravnal na kadi, z glavo naslonjen na moje koleno in poslušal .. .Včasih sem pogledal od knjige v njegov obraz in srečal pozorno napete poglede njegovih široko odprtih oče?. Se danes vidim ta pogled pred sabo ... Tudi njegova usta so bila napol odprta m kazal je svoje bele, lepo raščene zobe ... Visoko raščene obrvi, napete gube na čelu, roke, s katerimi je objemal svoja kolena, vsa njegova nepremično pozorna in pri tem tako življenja polna poza, vse to je ogrelo i mene, in trudil sem se, da bi mu kolikor mogoče plastično prednašal o žalostni zgodbi kmetov Sisoja in Pile ... Slednjič sem utrnjen zaprl knjigo »Ali je že konec?« je vprašal Konovalov še-petaje. »Niti polovica še ni.« »Saj mi boš vendar čital celo povest? ...« »Gotovo — če te veseli.« »Eh« ... Prijel se je z obema rokama za glavo ter se pričel, sedeč na kadi, gugati sem in tja. Hotel je nekaj reči, odprl je usta in jih zaprl, vzdihnil kakor meh ter zaklopil oči. Takega utiša svojega čitanja nisem pričakoval in nisem si mogel razlagati, kaj naj pomeni to čudno obnašanje Konovalova. »In kako mi to čitaš! ...«je šepetal, »z različnimi glasovi! ... Vsi so kot živi! ... Aproska, Pišit, Pila ... ti bebci! Čudno se mi je zdelo, ko sem te poslušal, a premagoval sem se . . nisem se maral smejati ... In kaj pride dalje? . . Kam bodo šli? Ti moj dobri Bog! Saj to je vse res, — kot je v živ- pa na pokritje stroškov, ki bodo narastli vsled višjega prezenčnega stanja. Odsek je sprejel po kratki debati rekrutno predlogo. — V dragJnjskem odseku je došlo do hudih spopadov, ker so nemški kršč. socijalci odklonili nujnost jednemu nemškonacijonal-nemu in jednemu,socialističnemu predlogu. Koneč-no se je določilo, da se bode odsek vbodoče posvetoval o sledečih zadevah: 1. Drva in premog. 2. Stanovanja. 3. Colninska politika (uvoz žita in mesa). 4. Prometna politika (dovoz mleka). 5. Oddaja javnih del in dobave.";—Zelo važno novico naznanjajo današnji jutranji listi: Poljsko kolo se je v svoji včerajšnji seji izreklo za preosnovo ministerstva in povdarjalo, da je ista predpogoj za ustvaritev potrebne večine. To bi značilo veliko spremembo v mišljenju Polj. kola, ki se je še nedavno tega izreklo za delovno večino in potem preosnovo. — Kako se utegne vendarle rešiti rekonstrukcijsko vprašanje, kaže vest, katero je priobčil poljski list »Slowo pol-skie«. List pravi, da vlada še vedno ponuja Slovanski jednoti 3 portfelje in sicer 2 za Čehe in 1 za Jugoslovane, da pa Čehi to ponudbo še vedno odkla-note. Vsekakor pa je zanimivo, da gredo slov vodje te dni ponovno k Bienerthu na posvetovanje. — O audijenci dr. Kramara pri cesarju ve povedati praška »Nar. politika«/ Audijenca se je baje izvršila minule dni iti je v zveži z brco dr. Schreinerju. Nemški listi na Češkem se boje, da bi jih vlada na kakšen način ne presenetila in jim prekrižala obstruk-cijo v češkem deželnem zboru. — Nemški kršč soT cijalci zahtevajo energično, da se mora Bienerth glede novega nemškega ministra rojaka dogovoriti z njimi. To da mora Bienerth že zaradi tega storiti, ker bi kršč. socijalci lahko kot najmočnejša nemška stranka zahtevali ta portfelj za se. Nemškonacijo-nalni listi registrirajo s tiho jezo to vest — reči se ne upajo ničesar. Drobne politične novice. Hribarjevi nujni predlogi in interpelacije. K že omenjenim nujnim predlogom in in;. 1 pel > :ij.tn; g drž. posl. Hribarja dostavljamo, Ja ie vložil nujni predlog za varstvo avstrijskih državljanov v stve-roamerik. združenih državah, nadalje inte.-pela.ije zaradi protežiranja nemških uradnikov v Busni in Hercegovini, zapostavljanja Slovencev: pri finančnih oblastvih na Koroškem, zaradi zatiranja slov. jezika v Celovcu, zaradi jezikovnih razmer pri ljubljanskem zemljeknjižnem uradu in zaradi nameščanja slovenščine neveščih sodnih svetnikov v Ljubljani. Mestni svet v Žižkovu pri Pragi je prepovedal nabijanje nemških lepakov. Razmere na Grškem. Današnja poročila iz Aten trde navzlic svoječasnemu tozadevnemu dementiju. da vodi general Šmolensk gibanje proti častniški zvezi. Baje je že dal zyezi ultimatum za razpust in za izstop častnikov iz političnega življenja. Evro-pejske velesile so za sedaj sklenile, da se ne bodo vmeševale v notranje politične razmere na Grškem. Dalai Lama, budhistični papež, ie vsjed posebnega odloka kitajskega carja odstavljen. Krečani se bodo pritisku velesil udali. Iz Carigrada poročajo, da hoče krečanski izvrševalni odbor pozvati prebivalstvo, naj ne voli svojih zastopnikov v grško narodno skupščino. Pruska volilna reforma pride dne 3. marca v drugem čitanju pred deželni zbor. Vsled stališča, katerega, zavzemajo napram njej nemški liberalci, je skoraj gotovo, da bode zbornica reformo odklonila. Dnevna kronika. v Stanko Vraz — Ljudevit Gaj. Pod tem naslovom priobčuje znani slovenski učenjak dr. Fr. Ilešič v »Obzoru" članek, v katerem izreka neugodno sodbo o lanski Gajevi slavnosti v Krapini ter daje dobre nasvete glede Vrazovih slavnosti. „Mari naj" — pravi — »slavimo velike može zato, . rAJtafc ker so bili otroci v svojih rodnih krajih ? Ne, velike može moramo slaviti v velikih središčih kulture in politike, ki so lahko simbol njih mnogo-stranosti". S tega staiišča je obsojal misel zgrad-nje „Gajevega doma" v Krapini, ker taki domovi brez vsake osobito kulturne svrhe imajo pomen le v izpostavljenih obmejnih krajih. Za lokalne potrebe krajev, ki narodnostno niso v nevarnosti, se naj brigajo dotični kraji sami. Cela domovina se naj pritegne k žrtvam samo za podjetja v ogroženih krajih ob meji. Hrvatska naj bi v tem oziru obrnila vso pozornost na Reko in Slavonijo. Nekolitfb drugačna stvar je s spomeniki. ..Človeku treba poezije, izpovedbe, simbola; poezija, izpod-buda in simbol so lahko spomeuiki, ki nam kažejo velikega bojevnika ideje v značilnem kipu. A kako sličnost z velikim človekom ima zgradba, ki nosi njegovo ime? Samo napis, a to je jako malo, to je samo imenska zveza brez potrebne vsebine. — Ako premenite ,.Gajev dom" v hrvatsko šolo na Reki, bo to spomenik Gaju ne lokalnega, ampak vsehrvatskaga, da, celo jugoslovanskega pomena. Kdor hoče imeti uspehe, mora vedno modro združevati misel na del z mislijo na celoto. Tako mislim tudi letos o Vrazovi stoletniči. Že se je ustanovil v Vrazovem rojstnem kraju ožji odbor, ki priredi v avgustu v Cerovcu na Štajerskem primerno svečanost. Že je dognano, da se vrši Vrazova svečanost v Mariboru, jaz pa polagam največjo važnost na Vrazovo svečanost v srcu Slovenije, v beli Ljubljani, in nadejam se. da bo od nje imela praktično korist tudi umetnost, kateri je posvetil St. Vraz svoje življenje". v Občinske volitve v Zagrebu. Včerajšnje poročilo o izidu volitve v I. razredu popravimo v toliko, da sta izvoljena 2 kandidata koalicije (dr. Vrbanič in Pilar) in 3 kandidati madžaronov (dr. Gaj, dr. Spevec in Pisačič). Dr. Gaj je tudi mad-žaron. — Izid včerajšnjih volitev v II. razredu glej med brzojavkami. v Gospodarsko razstavo v Pragi priredi od 10. do 22. maja ti. češko osrednje gospodarsko društvo za kraljevstvo Češko. Razstava ima namen pokazati napredek gospodarske in industrijske produkcije na Češkem ter ji odpreti nove prodajne vire. Razstava bo obsegala gospodarske stroje, motorje in orodja, živino, perotnino, gospodarske pridelke pomočni materijal in druge potrebščine, proizvode gospodarske industrije (mlekarstvo, pivarstvo, industrija sladkorja, vinogradništvo, vrtnarstvo, čebelarstvo, svilarstvo itd.), velik konjski sejem itd. itd. Praga je največje tržišče za gospodarske stroje v naši državi. v Komisarijat v Karlovcu odpravljen. Znano bo še našim čitateljem, kako se je »pokojni" ban Rauch svoj čas v atomobilu vozil po Liki ter z umetno insceniranimi sprejemi hotel gospodarjem v Pesti dokazati udanost hrvatskega ljudstva do njega. Znano bo še tndi, kako se je prebivalstvo ponekod uprlo takim sprejemom, da, celo z burnimi demonstracijami bana »pozdravljalo". Med drugimi »upornimi" kraji je bilo mesto Karlovec., Iz, jeze je Rauch Karlovčanom vzel najprej sejme, potem pa razpustil obč. zastop in nastavil vladnega komisarja v osebi zagrizenega madžarona. — Nova vlada je takoj ob nastopu komisarijat odpravila in v najkrajšem času se vrše nove obč. volitve. v Slovaškega dnevnika z imenom ..Slovenski dennik" prva številka izide — kakor poroča praški »Čas" — danes. v 115 zadružnih mlekarn imajo že na Morav-| skem. Lep napredek! v Stare srbske robopise so našli v arhiva v Starem Seraju (Topkapu) na Turškem. Dokumenti so baje dragoceni za srbsko zgodovino. .. s v Španske čete so se miaolo sredo vrnile iz Mellile v Madrid. Prebivalstvo jih je slovesno pričakovalo. Prisostvoval je sam kralj. . i morda odkritejše govorilo o »balkanskem vprašanju" — zadevi, ki se vleče celo večnost naprej in še ni videti sigurnega konca ali povoljne rešitve. Vendar pa je tudi s prej omenjenega stališča že samo na sebi potrebno in umljivo, če bi na-.k pravil bulgarski car samo etiketno in vljudnostno vizito v Petrogradu. Saj je Rusija povedala odkrito celem svetu, da jo vežejo z Bulgarijo srčne veziprijateljstva in bratstva in saj, se* je baš ona prva dotaknila mučne zadeve glede naše samostojnosti in naslova našega vladarja. Velika ruska zasluga v tem oziru pač sili carja Ferdinanda, da se osebno pokaže v Petrogradu, stolici carja osvoboditelja, in pretolmači hvaležnost in udanost bolgarskega naroda onemu, ki je prvi izrazil plemenito nakano osvoboditve. Dolžen pa je tudi bulgarski car, da opravi isto formalnost zapored tudi "po drugih evropejskih dvorih. Na sedanjem obisku carja Ferdinanda v Petrogradu pa vidimo Bulgari še drugo nam zelo simpatično potezo. Zajedno s carjem je šla na ruski dvor tudi carica Eleonora. Ta junaška ženska, ki se je tako hitro pridobila srce bulgarskega naroda je znana tudi ruskemu ljudstvu od onega časa, kar je pred 5 leti zapustila svojo razkošno in udobno okolico ter šla na mandžurska vojna polja vršit službo usmiljenke ter tolažit in krepit onih ruskih junakov, katere je daleč od domovine ranila japonska granata ali zabodel azijatski ja-tagan. Ta požrtvovalna in usmiljena žena se bode sedaj predstavila ruskemu dvoru, da jo spoznajo tudi sedaj kot carico kakor so jo pred 5 leti za usmiljenko. To bode velik in pomenben trenutek, ob katerem bode vsakemu Bulgaru zarajalo srce veselja in ponosa. ' Bulgarska carica si bode pridobila v Petrogradu srca, ona pa, ki so jo že videla in čutila blaeo njeno delo na daljnem Vstoku, bodo zopet navdušeno zagorela za njo. Ako je svoje dni tvegala svoje tiho in udobno življenje kot princesa za tuje ljudi in v neznanem kraju, se bode toliko bolj zavzela za svojo novo domovino in svoj bolgarski narod. Da izpolnjuje to svojo nalogo, kažejo njena dela na Bulgarskem ■»• Kaj bi vam na široko in na dolgo opisoval naše misli in čustva vočigled carjevemu obiskn v Petrogradu? Dasi še, kakor rečeno, neverno, kako in kaj se bode govorilo in delalo v Petrogradu, smo iz omenjenih razlogov z obiskom kot Bnlgari in patrijotje skrajno zadovoljni. D. ' J. .■■■. ... U.Jf "'L*.' ..' 'f Politična kronika. Politične novice iz Dunaja. Poslanci nemških naprednih strank so se združili v enotno parlamentarno organizacijo, ki se bode zvala »nemška nacionalna zveza«. Vendar pa bodo' tvorili v njej agrarci in nemški radikalci še posebni skupini. Za dosego enotnosti nemških naprednih strank se je zelo trudil bivši nemški minister rojak Prade. -- Dr. Schrei-ner hoče najbrž sedaj nekoliko »osladiti« življenje svojih bivših ministerskih kolegov. Na skupščini nemških napr. poslancev je namreč očital naučnemu ministru Stiirgkhu, da je premalo nacijonalenO) in napreden. — Glede dveletne vojaške službe je izjavil minister Georgi v včerajšnji seji brambnega odseka, da je novi brambni zakon, ki temelji na načelu dveletne vojaške službe, v ministerstvu že dodelan. Treba sedaj misliti na sporazum z ogersko vlado in ljenju! Saj ti so resnični ljudje! ... resnični kmetje! kot jih vidiva jaz in ti dan za dnevoffl! Vse je v tej knjižici kakor živo — besede, obrazi . Čuj me, Maksim! — Pripraviva peč in potem — čitaj dalje!« Dela sva hlebe v peč, pripravila drug kup in potem sem lahko zopet nekaj časa čital. Nato je nastala zopet pavza; vzela sva pečeni kruh iz peči, dela novega v njo ter zirtesila še nekoliko testa. Vse to se je vršilo z mrzlično hitrostjo in skoraj molče Le sem . in tja mi je Konovalov kaj ukazal s temnimi namr-šenimi obrvi, a z nežnim glasom ter hitel, hitel ... Proti jutru sva knjigo prečrtala, in zdelo se mi je, da mi je, da mi je jezik popolnoma mrtev. Za mano je sedel Konovalov na neki vreči, mi zrl s čudežno svetlimi očmi v obraz in molčal, opirajoč se s komolci ob kolena ... »Ali ti je ugajalo?« sem vprašal. Stresel je z glavo, namežiknil <. črni in pričel čisto tiho govoriti: »In kdo si je pač to izmislil?!« V njegovih očeh sem čital neizrazno začudenje in ves obraz mu je naenkrat zažarel v gorkem čustvu. Imenoval sem mu avtorja knjige. »Reči moram — to je človek! Kako to zna! ... Ah? Saj je v resnici strašno! Seže ti do srca! — Saj to je življenje! No, in on — pisatelj — kaj je dobil za to?« »Čemu?« »No, ali je sprejel kakšno plačilo ali kaj enakega? ... »Čemu bi se mu moralo dati plačilo?« .sera v-prašal jaz — ne brez zvitega namena »Zakaj — čemu? Ta knjiga je vendar nekakšen — policijski protokol.. Človek jo čit^ in lahko takoj sodi, kakšna človeka .. .sta bila Pila in Sivoj . In potem se morata vsakomur smiliti: temna nedolžna človeka, prosim te ... Kakšno življenje pač imata ta dva! ... No, in ...« »In?.. .« Konovalov me je v zadregi pogledal in dejal boječe: » Nekaj mora oblast vendar ukreniti: če čita tako knjigo? ... Saj so tudi ljudje ... treba jim je pomagati ...« V odgovor sem imel celo predavanje . . Toda žalibog, imel ni na mojega poslušalca tistega vpliva, ki sem ga nameraval doseči. Konovalov je postal zamišljen, povesil je glavo na prsa, se pričel z vsgm telesom zibati sedaj na to, potem na drugo stran in niti z besedo ni prekinil mojega dociranja. Slednjič sem se utrudil In za nekaj časa utihnil. Konovalov je vzdignil glavo in me žalostno pogledal. »In tako mu. niso resnično ničesar dali?« je vprašal. »Komu?« sem dejal začuden, kajti na našega avtorja ze davnaj nisem mislil. »No — temu, ki je spisal to knjigo?« Čutil sem, kako se v moji notranjosti dviga srd in mu nisem odgovoril: bal sem se, da bi me ta prepajajoči se srd razljutil in odvrnil od mojega auditorja, ki se očividno ni čutil pokiicancga, reševati občna vprašanja in je kazal več zanimanja za eno samo človeško bitje, kot za usodo človeštva ... Konovalov najbrže ni pričakoval iiobenega odgovora: vzel mi je knjigo iz rok, jo previdno preobračal med prstmi, jo odpiral in zapiral ter globoko vzdihnil, ko jo je odložil. »Moj Bog, kako visoko in modro je vse to!« je šepetal pred se. »Vsede se človek in napiše knjigo. Popir in različne male pikice na njem •— to je vse. Napisal jo to, in ... Ali je že umrl?« •« »Da«, sem dejal motno. Takrat nisem mogel prenašati filozofije, posebno metafteike. Konovalov pa se je malo brigal za moj okus in je nadaljeval: »Umrl je: knjiga pa ie o-stala in ljudje jo čitajo. Človek gleda v njo in govori različne besede. In ti poslušaš in razumeš: živeli so nekoč ljudje na svetu — Pila in Sisoj in Aproska .. In smilijo se ti ti ljudje, dasi jih nisi nikdar videl, dasi nimajo prav nobenega pomena zate! Po ulicah hodijo cele gruče takih ljudi, in vidiš jih. a ne veš ničesar o njih in ne brigaš se za nje oni pa gredo in gredo mimo ... V knjigi pa niso živi in smilijo se ti tako, da te boli srce ... Kako naj to umejem? .. In tako, brez vsakega plačila za svojo knjigo, je «-mrl ta pisatelj? Čisto ničesar ni dobil?« Sedaj sem se resnično ujezil in povedal sem mu, kakšno je plačilo večine ruskih pisateljev v življenju. Konovalov je srepo zrl v me in tleskni! neverjetno z ustnicami. (Dalje.* v Budistični samostan nameravajo osnovati v Pazn (okrožje Novaggio) v Švici. Vstopilo bi vanj več nemških budistov. Vodil bi samostan neki fl-lozof Bikhu. Nyanatiloka, ki se bav^j s prevajanjem v Mednarodno konvencijo o brzojavnem pro metu je s posebno zakonsko osnovo sprejela Romunska ; ^ ol- - 01 as<>3 7 .*ni«j».Jv Eksminister dr. Schreiner se namerava stalno naseliti na Dunaju. (»voh < BU Štajerske novice. Slovenščina v naših uradih. Ob priliki smo naleteli na nek. pogovor, iz katerega smo posneli, kako daleč smo še ž našim jezikom od ravnopravnosti na slovenskem Štajerskem. Slovenski zdravnik je pripovedoval svojemu tovarišu, da mu je sodnik zabranil narekovati izvid in mneje v sh cuščini ~eš, da je to po zakonu nedopustno, ker zna nemški. Do-tični zdravnik je rekel, da se mora temu uhati, ker mu je sodnik smehljaje pripomnil, da ga inače ne pokliče več kot sodnega zdravnika. — O drugem slučaju se je govorilo pri neki razpravi. Sodni kanclist se brani dosledno govoriti z uradnikom slovenskega odvetnika v slovenščini češ; da zna ta nemški Ce sta zdravnik in uradnik v teh slučajih kaj nadalje storila, nam ni znano. Res je sicer, da ima stvar nekake težkoče, toda le na videz. Ni prijetno, da se naj zdravnik, odvetnik ali notar vsak dan posebej prepirata radi slovenščine s kanclistom in sodnikom, ako pride za njim slovenski tovariš, ki se prav prijazno pogovarja z istim uradnikom v nemščini. Reče se hitro, da je ta pošten in miren Slovenec, oni pa hujskač. Vse to se da ugodno rešiti na sledeči način: Vsi slovenski odvetniki, zdravniki in notarji enega mesta ali trga se naj snidejo in med seboj na moško besedo zavežejo, da se poslužujejo v uradih dosledno slovenščine. Vsi ti gospodje sestavijo in podpišejo tako izjavo češ, da se bodo v obrambo narodnega stališča posluževali slovenščine, da pa s tem nikakor uočejo demonstrirati proti uradnikom kot osebam. Taka izjava, ki ne more žaliti nobenega pametnega Nemca, se predloži vsem uradom s prošnjo, da se vzame na znanje. Ce se stvar tako izvrši, bo vsak uradnik vedel, da so Slovenci med seboj vezani se posluževati slovenščine in ne bodo «a-'-1 stale nobene zamere. Za take izjave bi kazalo urediti tiskovino. V tem oziru se mora nekaj zgoditi. Kajti če »inteligenti« ne branijo dosledno slovenščine, kako hočejo zahtevati od kmeta, da se naj z uradniki radi slovenščine »okoli piplje •;. * ki" ' mešanega blaga * prima žen službe tako) alt pa poznefe. t>6) na mVESTNO DELO" na upravniitvo tega - - lista. - - 146 lo-i zaradi bolezni dobroidoCa špecerijska trgovina s prodajo piva. vina in žganja. Odda se takoj za nizko ceno K 1000'—. Vpraša se naj v npravmštvu tega lista. 187 5-1 Proda se še dobro ohranjena steklena Natančnejše se izve pri Iv. Rebeku. i4i 3-1 Več lepih stanovanj s 3 do 5 sob in postranskimi prostori je oddati takoj ali pozneje v hiši št. 11 na Ringu nasproti pošte v Celju. 140 3-2 Pojasnila daje upravitelj gosp. Franjo Jošt. vieu vrtu, izboru« kakovosti, po Jako UMA eUnlAt se d4»4|e V »iMl glpspvirov liče se v okolji mesta mete hišica z vrtom ali poljem v najem. Ponudbe na uprav* nišivo »Narodnega Dnevnika". 138 2-2 ' _• .........,.«. »..! H. ■UI.IIJ.IUPIIII rn\» L. U .. '.HJ» . * JL'"H.|. : II.)HW IJUIL M - miMi*! ni . ;. « za »Narodni dom sprejme Posojilnica v Celju. — Prošnje sprejema do 5, marca t. 1. oaeelstvo ..Posojilnice v Cfeljli«. i« 10-1 mr- Trrr jiobioidoča gostilna (blizu Celja) z vso gostilniški opravo. SSša ima T sob. ""Zraven gostilne je lepo gospodarsko poslopje, senčnica za goste, lep vrt za zelenjavo in zemljišCe. Oddaljeno je 20 minnt od kolodvora. Eventuelno se o4d* PMI v najem. — Več se isve pri upravništvu tega liita. 143 10-1 >r$j Je bila že več --^-a, Zraven jI —.. .,...__T__veliki rit, -zi zelenjavo, nekaj polja in gozda. Poslopje je bilo še le pred 5 leti novo. Proda se zaradi preobširnega posestva, cena se izve pri lastnici: Julijam Rizmal. 139 6-2 dobro izurjen detajlist v manufaktnrni in želez-ninarski stroki se sprejme s 1. majnikom t. L Istotam še takoj sprejmeta 2 trgovska. poštenih starišev ter z dobrimi šolskimi spričevali. Kapi Cimperšek, trgovina z mešani® blagom Sevnica ob Savi. 127 3-3 R. DIEHL, žganjarna, r . . -srn ____ , priporoča svojo veliko zalogo doma žgane slivo vke, tropinovca, brinovca, vinskega žganja i£S5. £ O ^ t-4 ■ M ^ O s - 08 -£4 M ^ ~ " O S m o .g* 1'F o Jt a 03 a & g I 'S co cu .»-c O O M CO g—l »N S ■g s ? s ♦s cS ,*>£ 00 Oh P*- cž A <£> S -M GO ^ O - M <© ^ S T/l P 2 rrt CH CS ^ S ® r-3 O c« N cc 'Su O -—i . S 3 o .12 (D rs (S s> • I—I < N ••rt > Jr a £ • i—I »-I F) 3 M >S0 o o t*, O ,12 a • ... Filip Neusteinove sladice čistilne (Neusteinove Eliza-betine krogljice). Te krogljice nimajo v sebi nobene škodljive tvarine in so v vsakem oziru boljše ko vsi enaki preparati. Z največjim uspehom se rabijo pri boleznih v trebuhu, čistijo kri, niso nobeno zdravilo, pa boljše in čisto neškodljive, da se lahko rabijo pri 5 10-10 v črevesih, gotovem viru največ bolezni. Ker so sladke, jih imajo radi zlasti otroci. Škatlja s 15 krogljicami stane 30 vinarjev; zavitek z 8 škatljami. s 120 krog-Ijicami stane samo 2 K; kdor pošlje znesek 2 K 45 v naprej, dobi še po vrhu zastonj ————— zavitek z 8 škatljami. Cvnriln T Ponarejanjem svarimo! Zahtevajte Filip Neusteinove UiaillU. čistilne krogljice. ki so samo tedaj prave, ako nosi vsaka škatlja in navodilo našo protokolirano varstveno znamko v črno-rdečem tisku „Heil Leopold" in podpis Filip Neustein, lekarna. Naši po trgovskem sodišču zavarovani zavitki morajo nositi našo tvrdko. Filip jVettstcittoVa tcKarna „k sVcfemu Eeopoldu" Dunaj I., Plankengasse 6. Zaloga v Celju: Lekarna Rauscher. 4«SM Na 7 javnih razstavah odlikovan s I. darilom. Samo pristno, ako je na podplatih vtisnjena znamka A r-t rAWti ■r- ;■. » ~1 i;. Vsak dan jih izdela ^ O tovarna 60.000 parov. Edini kontrahenti: Mess- torff, Behn & Co., Dunaj I. Prodaja na drobno v vseh boljših trgovinah s čevlji, gumijevimi izdelki in modnim blagom. Rafael Salmič trgovina z urami in zlatnino v ,,Narodnem domu'' v Celju. P Velika izber nbvosti, zlatih in srebrnih verižic, priveskov, dolgih zaponk, zapestnic, uhanov, prstanov, gospodskih in damskih ur, nastavkov, jedilnih sprav, predmetov v novem srebru, optičnih predmetov i. t. d. Naročite cenike. Postrežba točna in solidna. Slovenci! Kupujte vžigalice v korist družbi sv. Cirila in Metoda! llinko Kukovec stavbeni podjetnik in tesarski mojster, — ■ ' ar lastnik parne žage na Lavi pri Celju ===== prevzame vsakovrstna ===== 61 50-6 stavbena zlasti tesarska dela. , mmrnmmmm «? ' v UfiMiani. 'iji. i.... i!iitjum J m ui mm ^HHII. ... i........... t r> Uradni prostori: Ti$nova ulj$a št 8. Podružnica,: Trst, ulica Stadion št. 3. Skladišče in kleti v Trstu in Ljubljani. najboljši vtr za naKupovauaJe blaga. Pozor! Vtl|a| forilka^vtp ska', en »rIstna^na! - - - - m***, - - Agro-Merkur preskrfl vsako blago. - -Agro-Merkur kupuje vse pridelke in izdelke. 53-6 Cene najugodnejše, postrežba solidna. 29 Ponujajte svoje pridelke. lami Kanit, Cetje, JMM priporoma veliko zalogo T*..................................................................... ■.■■m.l.^,■ . .......,,,.,„.............. Zvezna trgovina v Celiu ^ 'umiju ■ - u> u. i .: ... ■> .. .u. .; i ,'"f jjpffr P! V zaloffi ima ootrebščine za nisalne stroie vseh sistemov rm ararinaltoih nAnah M S V zalogi ima potrebščine za pisalne stroje vseh sistemov po originalnih cenah, kakor: ogljeni papir v treh kvalitetah: Črni, modri in vijoličasti. — Trakove za vse sisteme v vseh barvah. — Sprejema tudi abonoment na trakove. — Radirke in olje za stroj. Edisojipve mimeografe za strojepisce. — Edisonove mimeografe za ročno pisavo. — koščeni papir, barvo črno in modro za mimeograf. -r- Vsakovrstne papirje za stroj. .1=: Posreduje pri nakupih pisalnih strojev. 48-4 ........................................................ii um mini ii^imlnfninHiin H lil ni,«n n im um »i..............■um mm......................+mnn*+wmm •mm S mm hranilne vjofle vsa* dela«n|k od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje dopoldne in jih obrestuje po 4; 04»1»tM ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter oa ne odteguje vlagateljem. Za varhost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata v,že nad 28(1.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svpte v občekoristne in dobrodelne namene za gori Navedene okraje. M»L'!>»J,» IM HUJE! ilju|4i ijji!iw!i Slovenci, poslužujte se Bosedaj j® dovolila za dijaške ustanove OCH kron, za vodovodne naprave 10.000 K, za napravo potov 1508 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 2.480 IC, za podpore različnim požarnim hrambam- in v kmetijsko gospodarske namene nad 2.000 K, skupno tedaj nad 45.000 K. Sprejema tudi hranilno knjižice drugih posebno neslovenskih denarnih, zavodov in jih obrestuje, ne da hi se pretrgalo obrestovan je. 'II..... 1,'U -Mi: 43 52—7 pri nalaganji* svojega denarja ali kadar nalagate denar za mladoletne alf varovance in zahtevajte pri sodiščih, ___ da se naloži denar za mladoletni oziroma za varovance izključno le v ]HZQ0>Ia]u>l|0 BTaJUtluCO. "■."»■ ii.-mVJ'11 Telefon štev, 22. POSOJILNICA v CELIU, ki je bila let« 1881 z neomejeno zavezo ustanovljena, StejA sedaj nad 4200 zadružnikov, kateri imajo vsega nad ♦ • 98.000 kron vplačaj deležev. POS04UJICA uraduje vsak dan od 9. ure do 12. ure "Ine razun nedelje in praznikov.^«* Poštne hranilnice ček. št. 9579 1 Jtad 6, milijonov Kron hranilnih Vlog 13 52:8 | —— »Narodni dom". Telefon štev. 22. HRANILNE VLOGE sprejema od vsakega, akf tudi ni član zadruge ter jih obrestuje po 4l4%. — Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da ib se obrestovan^ prenehalo. Posojilnica plačuje rentni davek sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na osebni ali hipotekami kredit proti 6%, 5V27o in 5% obrestovan ju. M 340.000, fcp«n reKrtn. zaklada J11U-' '» . ^.J^LUlgBgHggggSBCgg Lastnik in izdajatelj: Zvezna tiskarna v Celju. as