^U'ri!. ,ii obliki se .I‘o(I katerikoli krinko fašizem nastm.: pojavlja, po katerikoli poti se polasti.' oblasti: fašizem — je pobesneti šovinizem in so rop?!;- V o ! n- fašizem — je brezmejna reakcija m kontur volvcljv fašizem - je najstrašnejša ofenziva kapitala proti dcio^emu ljudstvu. fašizem - je najhujši sovražnik delavske« razreda in delov-ga ljudstva. ‘ • _ V GEORGE DIMITROV. NAPREJ TEDNIK SLOVENSKIH PROTI-FAŠISTIČNIH DELAVCEV štev. - No. 80. PITTSBURGH, PA., SREDA. n. OKTOBRA 19:58. LEEO - YEAR III. Po izdaji Češke Stališče z.s.s.11. Nemci okupira je sudetsko ozemlje 30 1 . Po munchcnskem diktatu, vsiljenem Č oktobra začele nemške čete zasedati sudetsko ožemi,.' 7 oktobra bodo v njihovi posesti štirje distrikti sud —p. o- ie mlja. Okupiranje ostalega se bo izvršilo tekom tednov. Nemci proglašajo povsod kamor, pridejo obse ■ o sta¬ nje- Čekoslovaki, demokratični Nemci in Judje beži o S stisnjenimi zobmi ir. pestmi, 2 zavitimi zastav:-.mi gnjevom v dušah, se umika češka vojska iz krajev, po i ; Hitlerju. Češke vojake spremljajo tisoči civilnega prebiv. [. ran¬ il i re- jetska Zv- svojih ob ZSSR. 'Zbogom Francija’ piše češki tisk Razočarani in izdani Čehcslovaki gledajo na razvaline svoje še pred mesecem dni lepo urejene države, katero je raz¬ rušil nemški fašistični valjar, podpiran od “zavezniške” Fran¬ cije in Anglije. Na obljubljeno garancij strani Francije in Anglije, gledajo Čehi njem in premišljujejo, če bi ne bilo bc če bi bila č dena in če ji pomaga Francija. Sovjetska vlada je storila vsf predpriprave za najizdatnej- o pomoč in celo preko tega je :: uspehom pritisnila na Romu¬ nijo, da ji je dovolila prevaža¬ nje vojske skozi Romunijo v slučaju izbruha vojne na čo- •sko-nemški meji. (Po izdaji Chamberlaina in na njegov pritisk, je Romunija dovolje¬ nje pozneje, preklicala.) ZSSR nemškimi nasilneži. Š; ivuni voz deljene Čehoslcvakom za zasluge v korist Francije in Anglije. "Zbogom Francija” se glasijo napisi v čehoslovaškem v časopi¬ sju, ki obsoja prelomitev zavezniške besede s strani Daladije- ra, največjo izdajo naše dobe. Poljaki sasedli Tečin ada ultimativno zahtevala, da se ji-brez odlaganja ikolica Tečina, kjer med četrt milijona prebivalci ži ‘100,000 Poljakov. Češka vlada je ,hc£ela na normale ■stičen način urediti zadevo, Poljaki'p* so zahtev.■’ Sovjetska Unija smatra, da je hancosko-sovjetski pakt postal brezpredme teti Sovjetsko časopisje ugotavlja, da je Daladijer govoril ne¬ resnico, ko je poročal, da je v Munchenu zastopal tudi sovjet¬ ske interese- Sovjetska Unija ni bila obveščena o angleško- fanccskih načrtih kapitulacije in ni nikoli dala svojega pri¬ stanka. Ker je francosko-sovjetski pakt neločljivo vezan na če- iko-sovjetski dogovor, je Daladijer z pogaženjem obveznosti »apram Čehoslovaški razdrl turli francosko*sovjetski pakt, piše sovjetsko časopisje. Francija je z izdajo Čehosiovaške ustvarila položaj, ki je najbolj nevaren za francosko ljudstvo samo. Z munchenskim dogovorom je Francija izgubila vse Zaveznike in stoji danes stisnjena od Nemcev, Italijanov in na N8U od Španije. Francija je izgubila pomen velesile . . . Angleški in francoski parlament zasedata Angleški parlament je bil sklican v pondeljek in razprav- J * o nastali zunanjepolitični situaciji, povzročeni s Chamber¬ lainu pokloni pred Hitlerjem. O Čehoslovaški skoraj ne tovorijo, povdarja se samo, da je rešen mir. Opozicija, :a bo- tls! 'čna kakor liberalna in konservativna napada kapitulacijo tN izdajo Čehosiovaške in predlaga nezaupnico. Iz- P*® a > da bo Chamberlain dobil večino in polnomočje nada- Jev ®ti dogovore s Hitlerjem in Mussolinijem. Y Franciji se je parlament sestal v torek. Na vprašanju, j na i s e zunanjepolitična debata odloži ali ne, je prišlo do rinIndijem in za odlaganje de- Vi rw l (1 j Ufi si. skupne akcije v slučaju potre¬ be. Storila je vse in še več, ka¬ kor ji je nalagal pakt. Na zasedanju Zveze Naro¬ dov v Ženevi, .je sovjetski ko¬ misar za zunanje zadeve Mak¬ sim Litvinov v daljšem govoru, (ki je bil v Združenih drža- OCf v iu,) jasno sovjetske : ;o- D* trt štil * tv> rt J? >N1> V* $ Iti pA- Kjiajske . Etiopije, Španije, Avstrije in j sedaj čehosiovaške, .je Litvi- j nov konstatiral, da so napa- I dalci uspeli le zato, ker se čla- I ni Društva Narodov niso dr¬ žali obveznosti, katere jim na- | laga pakt ženevske institucije, ker so se umikali pred agre¬ sorjih Primerjal je te člane Društva Narodov z ognjega- sci, ki paradirajo le dokler ne izbruhne ogenj, ki pa se skrb jejo, kadar plat zvona ozna¬ njuje izbruh požara. Taka po¬ litika umikanja je ojunačila napadalce, ki so se nekaznova¬ no mogli javno združiti v veli¬ ko napadalno zvezo. Društvo Narodov razpravlja o želez¬ niških signalih, o prodaji nar¬ kotičnih sredstev, zbira stati¬ stične podatke itd., za ohra¬ njanje miru, ki je glavna in najvažnejša naloga Ženeve, pa so institucija za katero davkoplačevalci raznih držav »prispevajo 30 milijonov švi¬ carskih frankov le.no, pa so ničesar resnega ne podvzema. Škodljivost in požrešnost ta¬ ke politike popuščanja je ta¬ ko očevidna, da no potrebuje doigega obrazlaganja. Danes, v momentu, ko sc minirajo te¬ melji organizacije, v katero polaga mule naša generacija, danes ko se množi'seznam žr¬ tev agresije, mora vsaka dr¬ žava zavzeti jasno stališče in prevzeti za svoje' postopanje vso moralno odgovornost pred sodobniki in pred zgodovino. Sovjetska vlada odklanja vsako odgovornost za dogod¬ ke, ki se odigravajo in za tež¬ ke posledice, ki morajo neiz¬ bežno nastopiti. V današnjem momentu brit- kega razočaranja, Sovjetska Zveza ne obžaluje, da je pred leti vstopila v Zvezo Narodov. ZSSR je dala Ženevi silo 170,- 000,000 naroda za ohranitev miru in se je trudila izvajati sklepe Društva Narodov, tudi kadar niso bili v skladu s po¬ sebnimi interesi sovjetov. V vseh slučajih agresije, ((Etio- : - : , Kitajnfec-; slrija, češka), je Sovjetska U- nija zahtevala podvzemanje energičnih korakov proti na¬ padalcem, ki pa so ostali brez odziva. Ni naša krivica, da so bili naši predlogi odbiti, odgo¬ vornost morajo prevzeti oni, i ki so naše predloge onemogo¬ čili, je zaključil Litvinov. Iznašajoč kaj je vse pod- vzela ZSSR za obrambo čeho¬ siovaške, je Litvinov obžalo¬ val, da so bili podvzeti drugi koraki, ki so dovedli do kapi¬ tulacije. Kapitulacija ne bo i- mela dobrih posledic, ona vo¬ di v katastrofo. Vojna ni pre¬ prečena, samo odložena je za kratek čas. FAŠISTI ZA PLEBISCIT NA HRVAŠKEM Mussolini v Trstu in Postojni Mussolini je obiskal Trst, kjer je v svojem govoril napadel Čehe, od katerih je zahteval, da priznajo sa¬ moodločbo narodnih manjšin, ne sa¬ mo nemške temveč tudi niadjarske in slovaške. Govor Mussolinija je bil značilen tudi vslcd tega, ker je mo¬ goče njegove besede razumeti tudi tako. da imajo pravico samoodločbe in odcepitve tudi nesrbski narodi v Jugoslaviji, a to so predvsem Hrvati ,in Slovenci. Da jc na tej razlagi Mussolinijevih besed nekaj resnice, priča pisanje pitlsburškc "Nczavis- 11 c Hrvatskc Države”, ki je vzdrže¬ vana od Italije in ki jc istočasno začela kampanjo za plebiscit na Hr¬ vaškem. Pravijo, da obstoja med Hitlerjem in Mussolinijem dogovor, po katerem bo Hitler podpiral Ita¬ lijo pri njeni ekspanziji, ki ima kot svoje najbližje cilje v mislih Slove¬ nijo in poleg vse Dalmacije še dober del Bosne in Hercegovine. Španiji tudi grozi Chamber¬ lainov “mir” Razširjajo sc vesti, da se je jv Munchenu govorilo tudi o Španiji, za katero so baje naš¬ li takole rešitev: Barcelonsko vlado in gene¬ rala Franka je treba prisiliti na to, da se sporazumejo in sicer tako, da se španska re¬ publika pretvori zopet v mo¬ narhijo, s princem Don Jua¬ nom kot kraljem. Druge vesti pravijo, da je Anglija pristala na to, da se špansko vprašanje reši po Mussolinijevi želji, s podpiranjem fašistov do zma¬ ge'. Chamberlain baje pritiska na Daladijera, da se pridruži temu načrtu. Ljudstvo v Jugoslaviji za Čehoslovaško P / iv anja, pri katerem so za Daladijera in za odlaganje i,- glasovali Poslanci vseh strank (538) razen komunistov jlj7’ ki so glasovali proti. Najbolj je presenetilo, da so za N^ijerovo politiko glasovali tudi socijalisti, ki so tudi sicer I 1 javili Daladijerov “uspeh” v Munchenu. „ . ko z ljudsko fronto v Franciji? Daladijer zahteva jju.. jn 'k pooblastil vladati brez parlamenta, zunanjepolitično J Zin je s Italijo ip Nemčijo se mora odraziti seveda tudi v krtici* P°litiki. Kako vse to spraviti v sklad z principi na ka- j h Počiva ljudska fronta je težko vprašanje. Amerika na strani Čehosiovaške, proti fašizma čjj v °bodoljubno in demokratično ameriško ljudstvo je ves Ttn i eVTOpske krize bilo brez izjeme na strani Čehosiovaške. fcj 1 splošnemu ljudskemu razpoloženju se niso mogli zo¬ ni .. av, ti niti najreakcionarnejši veliki časopisi, med katerimi Kvo take ga> ki bi si upal odkrito zagovarjati fašistične za- lič 0,)so diba Amerike nad izdajstvom Francije in Anglije n: p j*a, kot obsodba Hitlcr-Mussolinijevega postopanja- Vt, fedsec,nik Roosevelt je v zadnjih dnevih napetosti poslal tW'^‘' 0ps kim državnikom pozive in apele, da mirnim m 1 W l - rn P°tom rešijo sporna vprašanja. Za te pozive so se v WV n Londonu sicer iep‘o zahvalili, niso jih pa vpostevali. U "-ali so, kar Roosevelt ni predlagal. ^ ar *ifestacije in demonstracije za Čehoslovaško C/^ni Ameriki se vršijo veliki shodi in manifestacije za ‘HiL^ko in oreti fašističnemu nasilju. Nemški konzu . Na shodih sodelujejo vse skupine m »‘ran.ee, v m konstitucije, preko vseh strankarskih .n verskih razl k. ^OlA h ° dih 3e podčrtava poslanica ^»keg* naroda, ki* Vročitev še ni padla, ona stoji pred nami Valjajmo se na prihajajoč, velik in odlo boj. GREEN POMAGA R EAKCI JI Napoveduje boj novemu dealu in organiziranemu delav¬ stvu, ki zavrača njegovo politiko Svojčas se je moralo delav¬ stvo boriti le proti reakciji ve¬ lekapitala. toda danes se mo¬ ra braniti tudi pred voditelji pri Ameriški Delavski Federa¬ ciji- Green, Woll, Frey in Iiutch- e liso n, glavni predstavniki ADF, naznanjajo pred kon¬ vencijo, da bodo delovali pro¬ ti, NLRB., proti Wagnerje- vemu zakonu in proti progra¬ mu predsednika Roosevelta. To stališče zavzemajo vkljub temu, da je rank in Tile proti taki reakcijonarni politiki, ki vodi ameriško delavstvo v pro¬ pad. Nedavno je državna fede¬ racija ADF v Pennsylvaniji 0- stro obsodila Greena, ki ji je priporočal, da voli in agitira za reakcionarnega republikan¬ skega senatorja Davisa. Isto se je zgodilo tudi v drugih dr¬ žavah, kjer Green podpira največje delavske nasprotni¬ ke. 1 Te dni se vrši konvencija ADF, ki bi morala te zadeve enkrat za vselej rešiti in za¬ črtali pravo pot, obvezno ne 'samo za delavce temveč tudi za njihove voditelje, če se bo kaj takega zgodilo, je težko reči, kajti delegacija ADF je čestokrat bolj podložna Gree¬ nu kakor pa svojim članom. Poleg tega pa delegacija ne odločuje takih važnih vpra¬ šanj. Večino imajo v žepu ljudje kot Frey, Woll, Hutche- son, Wharton in ostali s svojo mašino. To je razlog, da se vodstvo ADF malo ozira na želje članstva. Postopanje William Greena je zbudilo pri članstvu že mno¬ go srda in smelo rečemo, da bp temu naredilo enkrat- ko¬ nec. Znaki za složno sodelo¬ vanje ADF z CIO in raznimi progresivnimi skupinami za izboljšanje delovnih prilik, so bolj jn bolj pogosti. Na de¬ lavski praznik (Labor Day) je v mnogih krajih članstvo CIO, in ADF manefestiralo skupaj. .Tudi v volitvah bodo CIO in ADF marsikje skupaj nastopile, kar je dober dokaz, da se delavstvo zaveda, da v slogi je moč! V kritičnih dneh čehoslo- vaškega naroda, se je ljudstvo v Jugoslaviji z vso odločnost¬ jo postavilo na stran bratske republike in proti fašistom. Stotisoči so se javili kot pro¬ stovoljci za češko armado, Ko je odhajal iz Jugoslavije vlak za vlakom s češkimi rezervi¬ sti, ki so bili mobilizirani, so na vsakem vlaku našli skrite Srbe, Hrvate in Slovence, ki so se skrivaj hoteli pridružiti češki armadi. Manifestacije simpatij so se množile po vseh pokrajinah in slabo se je go¬ dilo v marsikaterem kraju be- lonogavičarjem, (z nemškim fašizmom simpatizirajoči v Jugoslaviji po ukazu iz Berli¬ na nosijo bele nogavice), ka¬ terim je preveč zrastel greben. Stališče vlade ni popolnoma jasno, čitali smo izjavo, da je Belgrad opozoril Madjare, da se bo držal pakta, ki Jugosla¬ viji nalaga pomoč čehoslova¬ ški, v slučaju madjarskega napada. Poznej«* je bila ta iz- V Sloveniji in v Vojvodini, po vseh krajih prečanske Jugoslavije 3 podvojeno močjo deluje nemška fašistična propaganda, pripravljajoč teren za Hitlerjev naskok, na naše rodne kraje. Bolj kot kedaj poprej, je danes nujna potreba, zdru¬ ževati v^e nefašistične sile, za složen in enoten odpor pro¬ ti fašistični nevarnosti. Naprej v delavski tiskarni Ovestilo naročnikom in prijateljem lista. Naročnikom in vsem prijateljem lista sporočamo ve¬ selo vest, da se je ta številka lista tiskala že v novi tiskar¬ ni, kar opazite tudi sami na prvi pogled po zunanji obliki “Napreja”. Težave in zapreke, ki jih ima delavski list na “tu¬ jem” slovenskem jeziku v privatnih tiskarnah so ogrom¬ ne in so nas nepopisno zadrževale pri vsem našem delu. Te težave bodo sedaj skoraj popolnoma odpadle, ko ti¬ skamo list v delavski tiskarni, kjer se čutimo doma in med svojimi, kjer ne bomo več odvisni od raznih kapric tiskarskega podjetnika. “Naprej” se tiska sedaj v hrvaški delavski tiskarni, ki se je prejšni mesec preselila iz Chicage in ki tiska tudi “Radnički Glasnik”. Preurejevanje Doma in tiskarne se je zavleklo bolj kot smo računali. Ker nismo hoteli pri¬ stati na podaljšanje neugodnega dogovora v prejšni ti¬ skarni, nam je “Slavij«” odklonila tiskanje, hoteč nas pri¬ siliti v nekaj, kar nismo mogli sprejeti. To je bil vzrok iz¬ ostajanja lista, za katerega prosimo vse naročnike opro¬ ščen ja. Neredno izhajanje v septembru mesecu se je narav¬ no odrazilo v delu naših prijateljev v naselbinah, ki se¬ veda niso mogli obnavljati naročnin in pridobivati novih čitateljev za list, ki ga niso mogli pokazati. Zato je treba sedaj s podvojeno močjo nadoknaditi zamujeno. Toplo apeliramo na vsakega posameznega prijatelja lista in na obstoječe odbore v velikih naselbinah, da brez odlaganja in z podvojenimi močmi storijo vse, da se čimprej obnovi zaostale naročnine in da se “Naprej” čimbolj razširi med slovenske delavce- Premagali smo eno velikih ovir našega napredka. Z novimi silami, stoječ na trdnejši podlagi kot doslej, bomo nadaljevali tam, kjer smo v zadnjem času zastali. UREDNIŠTVO IN UPRAVA. JUNAŠKA SMRT S. MATIJA MODICA NA BOJIŠČU V ŠPANIJI Pismo s. Matešiča, ki leži ranjen v bolnišnici Sporočam, ila sc nahajam v lioi- nahaja med onimi, ki so s svojo nišnici. Ranjen sem bil v dčsno krvjo pripravljeni pomagali pri 1 - stran prsi skozi iiiijnV <4. svoboollvi i.*, iiuiOuU. julija. Rafta jc težka, zdravniki pa ! . ..Istega dne je po pripovedovanju pravijo, da ni prenevarna. j vojakov padel tudi Viktor Gorupce, Istega dne jc padci v bojih naš j ki je bil kakor Modic poročnik v nepozabni sodrug in hrabri borec Ma-i španski armadi. Gorupec ima brala lija Modic, katerega v Timmnsu in ! v Hamiltonu. Kanadi poznate kot vzornega delav- ] Več o obeh padlih junakih in o skega tovariša in Mletega antifašista, j vsem drugem pišem pozneje. Za se¬ li njegovi smrti sem zvedel od vo- 1 daj nisem sposoben več pisati, ker jakov, ki so ga videli ležati v krvi, pišem v postelji, mrtvega. (Več poročil vojakov, ki Matija je bil poročnik v bataljo- so videli ležati svojo tovariše v krvi | »u "Dimitrov” in je bil pri prosto- in jih zato proglasili za mrtve, je j voljcih zelo priljubljen in od ko¬ mande visoko cenjen. Padel ni za¬ man. H julija smo naskočili fašisti¬ čne postojanke in po večurni borbi smo jih tudi zavzeli, ter napravili večje število ujetnikov in zasegli vc- bilo prciiranjcnili. Ranjenca so po¬ zneje pobrali in v bolnišnici spra¬ vili k življenju. Upajmo, da je to slučaj tudi s sod. Modicem. Op. U- rcd.). Dva dni pred njegovo Smrtjo sva ! liko vojnega materijala. Iz zavzetih sc z Modicem srečala in pogovarja- j važnih postojank bo naša vosjka Ia- la o raznih zadevah. Dobro sva bila 1 /jc napredovala. Vkljub svem teža- razpoložcna, ker sva imela okusno j vam in zaprekam, kljub ncprccen- fruncosko cigareto, katere so nam : Ijivim izgubam napredujemo in za- poslalc slovenske žene in dekleta iz I dajamo fašistom udarec za udarcem. Francije. Kakor vedno jc bil Mati- j Zmaga bo na naši strani, na strani ja tudi v tem najinem zadnjem raz- | svobode, pravice in napredka, govoru trdno prepričan o zmagi | GEORGE MATEšIč, SRI Plaza Altozano No. 192 Barcelona, Spahi. v marcu 1936, je Hitler predlagal nenapadalne pakte zapadmm tri vzhodnim sose¬ dom Nemčije, zahtevajoč od MIR NA TRHLI PODLAGI HITLERJEVE BESEDE IN NJEGOVA DEJANJA španskega lujdstva nad fašisti in izražal jc svojo zadovoljnost, da se java preklicana. Proti" vedno hujši nacistični propagandi, ki tajno zahteva izvedbo plebi¬ scita na štajerskem, Kočev¬ skem in v Vojvodini, vlada ni j njih, da se odrečejo obstoječih nič ukrenila. medsebojnih prijateljskih pak- ' 1 ov na podlagi 1 olektiv ne si¬ gurnosti. V tej zvezi je sve- I čano izjavljal: “Moj predlog je splošen in velja jz a vse sosede brez izje¬ me. Nanaša se tudi na čeho- Ob povratku iz Munchena, je prinesel Chamberlain s se¬ boj polo papirja, s katero je angleški premijer poskusil po- cukrati pekoči občutek izda- jalstva nad čehoslovaško in kapitulacije pred germanskim fašističnim imperializmom. V tem dokumentu podpisanem od Hitlerja in Chamberlaina, izjavljata oba državnika, da med Anglijo in Nemčijo niko¬ li ne bo prišlo do vojne, da bo¬ do vsa sporna vprašanja reše¬ vali mirnim potom. V kolikor je ta izajva s Chamberlainove strani resno mišljena je vpra¬ šanje. Gotovo pa je, da Hitler¬ ja ta pola papirja ne bo niti najmanje zadrževala pri na¬ daljevanju njegovih zavoje¬ valnih načrtov. Razen Cham¬ berlaina ve ves svet, da Hitler doslej ni držal v nobenem slu¬ čaju svojih besed. Samo naiv¬ neži in Hitlerjevi pomočniki se lahko oslanjajo na fašisti¬ čne obljube.. V avgustu 1933, šest mese¬ cev po prihodu na oblast, ko so se v Franciji in v Evropi sploh pojavljali prvi glasovi o velikih nemških vojaških pri¬ pravah in zahtevali protiukre¬ pov, je Hitler slovesno izjavil: “Dokler bom jaz kancler rajha, ne bo vojne, razen v slučaju napada na naše ozem¬ lje od zunaj.” Chamberlaini so verjeli . •. ., rezultat je 1. oktober. V maju 1935 je Hitler naj- 7 septembra je bilo tri leta. od- slovesnejse izjavil pred rajh- kar jc umrl slavni fl . ancoski p isa telj stagom (parlamentom) : “Nemčija nima namena me- ZadeVG . AV - 1. septembra je pričelo v Sovjet- .stnje, n.ti ne misli na aneksijo skj ^ novo icto . v ijud- Avstnje .... Chamberlaini ske šoIe v RSFSR sc jc vpisa i 0 2 o,- po svetu so verjeli, Avstrije ni 700,000 otrok, dva-in-pol milijona več. več kot lansko leto. slovaško in na Avstrijo. . .” Le norci so verjeli volk i v ov¬ čji koži. V maju 1935 je Hitler pred rajhstagom izjavljal, da bo Nemčija spoštovala dogovor v Locarno, ki predvideva demi¬ litarizacijo obmejnega Rhein- landa. V marcu 1936 je poga- zil svojo besedo iu izvedel ob¬ sežno militarizacijo. 29. septembra 1938 je dal Chamberlaino obljubo, da se z Anglijo ne bo nikoli vojsko¬ val ... Gorje onim, ki lahkoverno verjamejo! Henry Barbusse. STRAN 2 “NAPREJ” SREDA 5. °kto b k N A P IIE J Slovcnlan Wcekly Anti-fascist I.abor Paper In U. S. and Canada. Published Weekly by "NAPREJ” Publishlng Company. Slovenlan Audilbrium, 57th and Ilutlcr Street, Pittsburgh, Pa. P. O. Box 18GG, C. P. O. Entered as second-class matter, Sept. 17, 1936, at Post Office at Pittsburgh, Pa., Act of March 3. 1879. NAPREJ tednik slovenskih proti-fašističnih delavcev v Ameriki in Kanadi. — IZHAJA V TOREK — Naročnina za celo leto S2.50: za 9 mesecev S2.00; za 7 mesecev $1.50; za 6 mesecev $1.35 in za 3 mesece S075. Dopisi in oglasi morajo biti v uradu najpozneje v ponedeljek zjutraj. Dopisov brez podpisa ne vpoštevamo: Vse pošiljatve naslovite na: Post Office Box 1866, C. P. 0. Pittsburgh, Pa. Pakt četvorice Sporazum med velesilami, na račun malih narodov in držav. Podminiranje principov in obstoja Zvez Narodov. — Pakt proti Sovjetski Zvezi. f V Munchenu so sklepali in odločevali predstavniki štirih evropskih velesil, ne o njiho¬ vih lastnih zadevah, temveč o usodi in bodočnosti onih ma¬ lih, ki niso bili povabljeni, ni¬ ti zaslišani. Sklenili so ampu¬ tacijo čehoslovaške, bilo pa je govora tudi o ostalih malih narodih in državah, o Madjar- ski, o Jugoslaviji, o Romuniji, o Bolgariji. Vadljali so za Španijo, trgovali z Kitajsko. V mislih, če ne tudi v besedah, pa je vsem ležala Sovjetska Zveza, ki je s svojo dosledno mirovno politiko in s svojo vojaško in gospodarsko, mo¬ čjo prekrižala že toliko njiho¬ vih načrtov in ki bo tudi na¬ dalje. vedno hujša ovira za brutalno nadvlado velikih in mogočnih nad malimi in sla¬ botnimi. Načela, da imajo mali naro¬ di enako pravico do sreče, bla¬ gostanja in svobode kot veliki narodi; načela, da mora v svetu ve¬ ljati pravica, pfe pa pest moč¬ nejšega; i? 1 “ 1 * načela, da morajo napade¬ nemu članu pomagati vsi o- stali; načela da je treba pojavlja¬ joče se spore reševati potom dogovorov in ne s silo; načela za katera je 191-4- 1918 padlo toliko milijonov cvetočih življenj — vsa ta temeljna načela civi¬ liziranega, mirnega sožitja med narodi, ki so bila tekom zadnjih dvajset let v praksi sicer mnogokrat gažena in teptana, a ki so uradno še ve¬ dno obstojala, vsa ta načela so v Munchenu javno položili v grob. Od Zveze Narodov je ostalo še poslopje v Ženevi in ovenela olj kina vejica- Glav¬ ni ženevski činitelji, Anglija, Francija, pa so se zatekle v Berehtesgaden, Godesberg in Munchen, kjer odločuje nasi¬ lje nad pravico. Pakt četvorice še ni podpi¬ san in mogoče tudi ne bo, v Munchenu pa je že funkcijo- niral. Smisel sporazuma med štirimi velikimi silami bazira na gangsterski morali, pred- iHa.no ronenje J » Svet je dovolj velik, prilož¬ nosti za podjarmljanje in ro¬ panje je ^dovolj za nas vse štiri. Obljubimo si medsebojni mir, garantirajmo si medse bojno proste roke, ne oviraj¬ mo drug drugega . . Strokovne unije na Švedskem ki bi 'omogočila in povzročila oborožen spopad med fašisti¬ čno Nemčijo in socialistično Sovjetsko Zvezo. Anglija ne želi ravno zmage Nemčije nad sovjeti, še manj pa zmage sovjetov nad Nemčijo. Anglija želi dolgotrajno in uničujočo vojno med Nemčijo in ZSSR, ki naj bi se končno končala z politično, gospodarsko in vo¬ jaško oslabitvijo obeh, kar bi avtomatično povečalo moč An¬ glije v svetu in kar bi dalo An¬ gliji priliko, da kot “posrednik miru” diktira obema svoje po¬ goje. Anglija naivno računa, da bi bilo mogoče tako vojno lokalizirati in za daljši čas za¬ posliti Sovjetsko Zvezo v o- brambni vojni. Angleški toriji želijo z pahnenjem Sovjetske Zveze v vojno preprečiti veli¬ kanski gospodarski razvoj in nadaljno utrditev delavsko- kmečke sovjetske države, ki jim dela več preglavic, kot svoboda, obstanek in usoda malih narodov in državic, ka- t(/re so po svetovni vojni u- s{anovili ne ljubezni do ma¬ lih narodov, temveč- iz intere¬ sov ohranjenja supremacije Velike Britanije. Pred desetimi leti, ko Sov¬ jetska Zveza še ni mogla gle¬ dati na uspehe treh petletnih planov, še pred dvemi leti, ko so rovarili v cocijalistični dr¬ žavi še ostanki trockistov in buharinistov, bi bil tak o- čevidno proti Sovjetski Zvezi naperjen pakt četvorice mno¬ go bolj nevaren kot je danes, ko se gospodarsko in politič¬ no utrjena delavska država ni¬ ma posebno bati krempljev in zobov fašistične Nemčije in I- talije. Sovjetska Zveza je pred dvemi meseci udarila po krem¬ pljih Japonce in jih pognala čez svoje meje in se bo na e- nako energičen način znala o- tresti napadalcev iz zapada. Na strani ZSSR je svobodo¬ ljubni svet. Demisija šefa angleške ad- miralitete Cooperja, ki se je pridružil Edenu, Churcilu in Cecilu, protesti angleških la- boritov in liberalcev, akcije francoskih delavskih strank in demokratičnih slojev v Fran- Chamberlain in Daladijer sta pristala v Munchenu na gangstersko moralo in politi¬ ko, ki iz te morale izvira, če hoslovaška je bila žrtvovana. Stara je želja Anglije, u- Rosevelt je poslal na švedsko 8 člansko komisijo, ki je proučevala delavsko- podjetniške odnošaje. Pred to komisijo je bila slična de¬ legacija v Angliji. Poročila teh komisij sku¬ ša ameriški velekapital iz¬ koriščati v svrho poslabša¬ nje obstoječe delavske za¬ konodaje, posebno proti Wagner-aktu in N I, R B, čeprav je vsebina poročil švedske komisije taka, da govori v prilog razširjanja in dalnjega razvijanja de¬ lavskih zaščitnih zakonov. Iz obširnega poročila ko¬ misije posnemamo nekaj važnih ugotovitev: še pred kratkim poljedel¬ ska država, je švedska posta¬ la razvita industrijska dežela z visokostoječo lesno in kovin¬ sko industrijo, ki je sposo*bna skoraj polovico svojih produk¬ tov placirati v inozemstvu, švedska šteje nekaj nad 6 in četrt milijona prebivalcev, z nad 1,200,000 delavstva. Strokovne organizacije, ki obstojajo na švedskem že nad 60 let so združene v veliki Strokovni Zvezi, ki ima 7,135 krajevnih organizacij z 850,- 000 člani, kar predstavlja ka¬ kih 65% vsega prebivalstva, ki živi od najemnega dela. Strokovna Zveza si je Iz pri¬ spevkov pridruženih organiza¬ cij vstvarila močan denarni fond, ki znaša danes 120,000,- 000 švedskih kron, iz katere¬ ga organizacije plačujejo čla¬ nom stavkovno podporo v slu¬ čaju potrebe. Do 1909 so bile delavske strokovne organizacije zgra¬ jene na podlagi profesijona 1- nih skupin (craft unions), od tega časa naprej pa so se ved¬ no bolj in bolj pretvarjale v smislu industrijskih unij, po načelu: eno podjetje — ena, strokovna zveza. Profesio¬ nalne unije so ostale le še de¬ loma v gradbeni stroki (zi¬ darji, itd.), pri tiskarjih in sličnem delu. V največ sluča¬ jih delujejo profesijonalne li¬ nije roka v roki z industrijski¬ mi unijami. Odstotek organi¬ ziranosti je v posameznih stro¬ kah različen. Najboljše so or- agnizirani. industrijski in tr¬ govski obrti in prometna po¬ djetja, nižji odstotek organi¬ ziranosti kažejo lesna indu¬ strija, gozdarstvo, poljska in domača dela. V industriji zna¬ ša organiziranost delavstva povprečno 90%. Izven velike Strokovne Zve¬ ze se nahaja pet manjših de¬ lavskih strokovnih organiza¬ cij s kakimi 150,000 člani, ki pa so ozko povezane s Stro¬ kovno Zvezo. Podjetniki so organizirani v svoji delodajalski zvezi,'h ka- svetu, ki obsoja Munchenski dogovor — vse to kaže, da bo¬ do svobodoljubne množice v demokratičnih deželah pre¬ prečile dolgotrajnejše funkci- .1 omran j e i m perij alistične gangsterske mašine, ki je v Munchenu pokazala kaj zna in kam vodi Ana ščetina, sovjetska državljan- A ka edina ŽGna na svetu, ki ima patent kapitana na prekooceanskih ladjah. Stara je 28 let in je bila za ... , . .. - - sv °j«‘ uspehe pri plovidbi odlikova- Stvantl tako Situacijo V svetil, na z redom Rdečega Praporja. Cankarjev Glasnik, štev. 3 I. r ' , Oktoberski zvezek “Cankarjevega Glasnika” ima sledečo vsebino: Pogodbe, obljube in izdajstvo; I- Van Jontez: Prekinjena idila; Otto Bauer; Milan Medvešek: Zmagoviti uporniki; Etbin Kristan: Nova Zor- mano zbirka; Koledar; E. K.: Jesen; Cenzura; Ivan Vuk: Na cesti življe¬ nja; Dicselova tragedija; Radio v Rusiji; E. K.: Drejčctova pot; E. K.: Julkina zmota. Cankarjev Glasnik, katerega toplo priporočamo, se naroča v Clevelandu. 6411 d! Clair Ave. Stane letno S3.00, N polletno na $1.7$ “Njiva”, štev. 3 Mesečnik D. K. D. “Ljudski oder” v Buenos Airesu “Njiva”, ima v av¬ gustovskem zvesku sledečo vsebino: Ob trinajsti obletnici; A. Mozetič: Spomini; Jože Kranjc: Dogodek na cesti; J. K.: Nekaj slik iz naše na¬ selbine; D.: Do kedaj?; Vprašanje Trsta; Mirba: Zveza, odsev narodne kulture; Jekleni: Naše vmešavanje v politiko; Drobtine in Pregled. “Njiva” se naroča pri Ferdinand Cotič, calle Zamudio No. 2380. Bue¬ nos, Aires, Argentina. Naročnina $1 na leto. teri pa niso priključeni mnogi manjši podjetniki, ki ne mo¬ rejo plačevati visokih prispev¬ kov, ki jih zahteva podjetni¬ ška unija. še od 1909 je med delav¬ skimi in podjetniškimi orga¬ nizacijami v veljavi dogovor, glasom katerega podjetniki priznavajo delavske strokov¬ ne organizacije kot zakonite predstavnike delavstva. Iz i- stega časa datira tudi dogovor, ki daje delodajalcem pravico sprejemati v delo in odpuščati delavce brez obzira na to, če so člani delavskih organizacij ali ne. Washingtonska komi¬ sija pa je pri tej ugotovitvi morala povedati važen fakt, da “pravica odpuščati in spre¬ jemati delavce, brez ozira na to, če so unijski člani ali ne”, v praksi zelo malo pomeni, ker je pri 90% organiziranosti, podjetnikom nemogoče dobiti neorganiziranega delavca. Iz istega razloga, (visoka orga¬ niziranost), v praksi skoraj ni slučajev, da bi podjetja po¬ skušala diskriminirati delavce radi unijske pripadnosti, če se pa kak tak slučaj le zgodi, tedaj pride zadeva pred De¬ lavsko sodišče, ki ne dopušča nikakih diskriminacij. Razmerje med delavci in podjetniki, plače, deloven čas in vse ostalo, kar more biti sporno med delavci in deloda¬ jalci — regulirajo kolektivni dogovori. Kolektivni dogovori pa se ne sklepajo med delav¬ sko in podjetniško organizaci¬ jo v enem podjetju samem, temveč v državnem merilu. To se pravi, Zveza, n. pr. ru¬ darskih delavskih organizacij se pogaja in sklene kolektiven dogovor z zvezo rudarskih podjetij za celo švedsko. Do¬ govori so torej obvezni za vse kraje in vsa podjetja ene in iste industrije, pri čemur se seveda vpoštevajo razlike med enim in drugim krajem v po¬ gledu celi itd. Kolektivno po¬ gajanje je prostovoljno, ne predpisuje ga noben zakon, a sprejemajo ga kot najboljši izhod vsa podjetja brez upi¬ ranja. Delavci kakor podjetni¬ ki smatrajo, da je medseboj¬ na pogodba med delavci in podjetniki boljša in ugodnej¬ ša, kot pa bi bilo vmešavanje ali razsojanje s strani tretjega, n. pr. vlade. Samo v malošte¬ vilnih slučajih, so poklicani k kolektivnim pogajanjem za¬ stopniki vlade kot posredoval¬ ci. Sedaj je v veljavi kolektiv¬ na pogodba, ki določa 48 urno delo na teden. Nadurno delo se plača in sicer: prve dve naduri s 35%, nadaljne pa s 70% poviška. Delo ob nede¬ ljah in praznikih se plačuje s 100% poviškom plač. Plačani dopust znaša pet dni v letu. Plače, minimalne plače, zna¬ šajo po kvalifikaciji, od -.86 do 1.26 švedskih kron na uro pri odrastlih moških delavcih in -.57 do -.84 kron na uro za odrastle ženske delavke. Mla¬ dinski delavci od 15 do 19 let, imajo v pogodbi zagotovljene plače od -.25 do 1.18 kron na uro. Piketiranje v slučaju stavke ni prepovedano hiti dovoljeno in na švedskem nima poseb¬ nega pomena, ker se podjetja ne trudijo več, da bi z nabav¬ ljanjem stavkolomcev zlomili stavko. Leta 1931 je bilo v gozdarskih stavkah storjenih s strani podjetij nekaj posku¬ sov stavkolomstva. Prišlo je do spopadov, prišlo je vojaštvo in padlo je pet človeških žrtev. Ta slučaj je celo švedsko ta¬ ko ogorčil, da so podjetja mo¬ rala dati obljubo, da ne bodo nikdar več poskušala obrato¬ vati s stavkolomci in vlada je morali izjaviti, da ne bo ni¬ koli več pošiljala vojaštva v kraje, kjer se vrši stavka. če bi pri nas v USA hdteli posnemati švedsko v tem o- zirii, bi ne bilo več nemirov in pobojev, ki vsi do . zadnjega izvirajo samo iz tega, ker se podjetja trudijo zlomiti stav¬ ke s skebi in z oboroženo silo. švedsko delavstvo, 90% orga¬ nizirano. si je to veliko zma¬ go pridobilo z enotnim in slož¬ nim nastopom, potom strokov¬ nih in političkih organizacij, kar nam v USA daje lep in dober nauk. Poročilo omenjene komisije je zanimivo in podučno. ker nam priča, da je pri malo raz¬ viti industriji in v prvih časih delavskega gibanja prevlado¬ vala profesionalna oblika strokovnih organizacij (craft unions), ki pa se je morala u- makniti novim oblikam indu¬ strijskega unionizma. Poročilo pa'jo popolnoma jtrezflo va¬ žno stran delavskega gibanja, ki je neločljivo zvezana z vsem razvojem in položajem šved¬ skega delavstva, a to so poli¬ tične organizacije, socijalistič- na in po svetovni vojni tudi komunistična stranka. Brez svoje lastne, delavske politič¬ ne organizacije, brez delavske stranke, bi položaj švedskega delavstva ne bil razmeroma ta¬ ko ugoden kakor je, ker vsa delavska zaščitna zakonodaja je bila plod politične akcije delavstva, ki je že pred deset¬ letji prenehalo biti prirepek švedskih demokratov in repu¬ blikancev, švedskih meščan¬ skih strank. Tudi v tem oziru, nam švedski primer daje lep in vzpodbuden vzgled. Beležke o tem i onem Konvencija kanad¬ skih unij V Niagara Falls se je vrši¬ la konvencija kanadskega Trade and Labor kongresa, kateremu je prisostvovalo 647 delegatov ki so zastopali 160,- 378 dobrostoječih članov. Raz¬ prave konvencije so se dotak¬ nile vseh važnih domačih in mednarodnih vprašanj današ¬ njega dne. Bilo je nekaj bojazni, da bo zastopnik Greena, ki se naha¬ ja že nekaj časa v Kanadi po¬ skušal svojo srečo z razbija¬ njem TLC, v katerem so zdru¬ žene tako CIO kako ADF uni¬ je. Delegati pa so imeli tako jasne in trdne instrukcije od svojih lokalov, da je bila rezo- lucija, ki ugotavlja potrebo enotnosti in ki nalaga TLC, da tudi v USA posreduje v prav- cu sloge in enotnosti med CIO in ADF, sprejeta s navdušeni¬ mi “hura” klici z vsemi proti ;*.ar glasov. Par ur se'je živo pretresalo vprašanje politične akcije or¬ ganiziranega delavstva v Ka¬ nadi. Bili so predlogi za stvar- janje Labor-Farmer stranke, ki naj se organizira skupno z obstoječimi delavskimi stran¬ kami. Nekateri so bili proti temu, da se unije pečajo s or¬ ganiziranjem takega gibanja in so bili zato, da se politične akcije izvajajo izven okvirja TLC. Vsi so se pa strinjali v tem, da mora delavski eko¬ nomski pokret biti podprt, z odgovarjajočo politično akcijo organiziranega delavstva. Konvencija je razpravljala o načinu, kako privesti v uni¬ je še neorganizirano delavstvo in je dala bodočemu vodstvu TLC važna tozadevna navodi¬ la. Z ozirom na napade Hitlera na čehoslovaško, je konvenci¬ ja sprejela rezolucijo, v kateri kanadsko delavstvo obljublja vso podporo vsakemu, ki bo napaden od fašizma. Od ka¬ nadske vlade zahteva konven¬ cija sklicanje parlamenta, ki naj s e izjavi solidaren z 'vsemi onimi demokratičnimi dežela¬ mi, katerih neodvisnost in svo¬ boda so ogrožene od fašistov. V svojem govoru je ‘predsed¬ uj odbora za rezolucije izja¬ vil, da za delavstvo ni večje nesreče kot je vojna, da pa de¬ lavstvo ni pacifistično v goto- Zloglasni Diesov komitej je ze ta¬ ko dobro znan ameriški in upajmo tudi naši slovenski delavs **'" sti da ga ni treba vcc predsta\Ijati fn opisovati. Najhujša reakcija na¬ ravnost fašistični agentje so J« priče, na kalere se sklicuje Dte»v komitej. Celo kapitalistično časopi¬ sje ki ni naravnost Hearstovo, f'začelo ograjevati od Redkov Je Diesove družbe in obsojati .njegovo postopanje. Zato smo z velikim začudenjem čitali v slovenskem delavskem dne¬ vniku ponavljanja in ponatise Die- soviii senzacij, kako n. pr. uvodnik o Malthevvsu, človeku, ki je bil svoj čas član Lige za demokracijo in mir. ki pa je bil vržen iz te demokrati¬ čne organizacije, ker so ga osebni interesi priveii v vrste stavkolom- CCV. v vrste agentov ekonomskih ro¬ jalistov. "Prosveta” je izjave tega človeka pred Diesovim komitejom ponovila in še po svoje zabelila v uvodniku. Namesto da bi Ligi česti¬ tala, da jc vrgla iz svojih vrst ta¬ kega reakcionarnega agenta, je ta delavski list prikril pred citatelji stavkolomski rekord Matthevvsa m dal publiciteto in s tem moralno podporo ciljem in namenom Mat- thevvsa in Diesovega komiteta. Na prvi strani istega lisfa je bilo poročano o strašnih persekucijah nekega Edvvina Banta, pisatelja, ki jc tudi pričal pred Diesovim konu- telom o tem, da komunisti vladajo in komandirajo pri glavni upravi UTA. “Persekucije”, nad katerimi se zgraža delavski list. so obstojale v tem, da so špijona, ki se je vrnil v delavsko politično organizacijo v sporazumu s špijonsko centralo, le¬ po fotografirali, da je njegova sli¬ ka onemogočila njegovo pojavlja¬ nje v delavskih vrstah. Ta E. Banta je sedaj aktiven govornik na naci¬ stičnih shodih, na katerih nastopa skupaj s znanim Sullivanom. Take¬ ga človeka jemlje v zaščito delavski list, ki tudi v tem slučaju napada one ki so svojo organizacijo očistili od nevarnega špijona. Zaščita špijonov gotovo ne spada v delavski list, najmanj pa zaščita stavkolomcev. kot je Maithews, ali nacistov, kot je Banta. * * * S.Louis Zdravje omenja v svojem opisu obiska v USA značilen slu¬ čaj, ki ni osamljen. Omenja človeka v Toronto, ki je zvest naročnik ka- flil l.šlrtfi ttsti>v in obenem zvest elan protidelavske kompanijske unije. Ce bi šli preiskovati, kdo so med Slo¬ venci člani kompanijskih unij, bi lahko ugotovili značilno dejstvo, da so to citatelji listov, v katerih vz¬ gajajo Slovence gg. Trunk, Pirc, Ambrožič ild. Ker ustanavljanje protidelavskih, kompanijskih unij nima nobene zveze z vero, pač pa s kapitalističnimi profiti, ni noben napad na vero, če vprašamo g. Trun¬ ka, kako si razlaga to, da je rezultat njegovega prizadevanja ta, da po¬ stajajo njegovi gojenci p roti(| usmerjeni kompanijski Mo , J* , H| riti se za svoj kruh ni p ® cL k. Ali bi ne bilo prav, če bi » ' ll,8 ‘ je bil proti podpiranju žrtev?’- 1 ' ma, jc bil mnenja, da j c Pa ; no. obsoditi Hitlerja i n Mussor*? ki podjarmljata z ognjem i n 7 ^ Španijo, Avstrijo, Češko, eJ?** toda v isti meri je P0 mnenju”!? pametnega Abrama treba oh - sovjetsko republiko ki ni še ^ mur nič žalega storila. Abrami" 1 ? da jih je tako mnogo, bi radi’S vroči in hladni obenem, kar d,”* nemogoče. Čas pritiska in vsak«? posamezniku se bo treba odločiti*? di onim. ki so glasovali proti i, so sc vzdržali. V Italiji, v .w- v Avstriji so pred leti tudi nj * čen nesložen in neenoten način gh »ras. Protinacistične demonstraci¬ je v Zagrebu i Nemci v Jugoslaviji postajajo vsak dan predrznejši. Mcdseboj in tudi kar na glas govorijo, da bo Hi¬ tler prišel v Jugoslavijo, čim si pod¬ jarmi Čehoslovaško. Ljudstvo posta¬ ja razburjeno, posebno ker se s strani vlade v Bclgradu ščiti propa¬ ganda velenemške nacistične akcije. «T-?," 0 -. iZmed Stevi,nih opornih točk Hillerijanske propagande je bila v Zagrebu, v uradu za nemški turizem. Uredništvo tega “turističnega” po¬ djetja se je tako izzivalno obnašalo sredi Zagreba, da so ljudje navalili na poslopje in s klici proti Hitlerju dem ol, ra H nacistično postojanko. Cim bolj se zaostruje položaj, tem¬ bolj stopa na dan razpoloženje ljud¬ stva, ki zahteva pravočasnih in e- ?iMem mh ? kreP0V proli "“cističnim ciljem v Jugoslaviji. j sovali po raznih delavskih ! zacijah. Bilo jc med njimi _ Abramov. Danes pa so vsi lepoajT 1 ženi v koncentracijskih taborita in po ječah. Glejmo, da sc nam a zgodi ista nesreča. * * * Z zadovoljstvom lahko kombi ramo, da jc celokupno slovensko h. soplsje v Ameriki stalo v raiburlj. vili in usodnih dneh preteklega dna odločno na strani republike in proti nemškemu stičnemu imperijalizmu. Za ne dnevnike in tednike je to Ijivo po sebi, veselilo pa jc g vsakogar, da sta tudi “A Slovenec” in "Ameriška bila soglasna z mnenjem demokratičnega javnega Razveseljivo je nadalje, da so svoje "nevtralnosti” stopili ob priliki tudi organi onih organizacij, ki sicer vse preveč zirajo dejstvo, da je njihovo sivo delavsko iii> demokratično umrr.feMO,- 4— Vse to omenja 1510 zato, ker jc naše naziranje, da je V VIH SLUČAJIH mogoč skup« stop preko vseh razlik v s kem in verskem pogledu. Vojni, je posredno grozila, nas je vse učila slično misliti in v istem cu pisati. V taki atmosferi bilo težko doseči skupno Mislimo, da jc takih, nas vse I vajočih problemov še več in ne bilo odveč, iz tega izvleči j Učne, za vse koristne zaključit Nesreča, brezposelnost, volitve. ko 7 nn, T 433 a "S'eSkih staro- kovmh zvez. k, jc znašalo 1927 le,a M-, ? h - J °" 0V funtov . se je do 1938 tov „ ? ” a 181 ""'‘ionov fun- tov Število članstva se je zvišalo od 3,903.000 na 4.659.000. vih slučajih, posebno ne da- !f S ’ 1 kocki svoboda m napredek. Konvencija TLC je izvolila ' se dosedanje vodstvo po- kannd' f kIe P i . konvencije bodo kanadsko delavstvo dvignili na vasjo stopnjo organi^ boljši obstanek v Verona, Pa. — Pred par tedni se je tukaj zgodila straš¬ na nesreča v Seaife tovarni, ki je zahtevala življenje mla¬ dega rojaka Jack Luzarja. Pokojni je bil ubit pri eksplo¬ ziji, ki je direktna posledica priganjanja in varnostne brez¬ brižnosti od strani tovarne, ki stremi samo zatem, da nagr¬ madi večje profite. Jack Luzar je bil star 30 let in rojen v Thomas, W. Va. Aapusča soprogo in enega o- troka, stariše, enega brata in osem sester. Delavske razmere so zelo slabe American Steel Found- y dela s polovično paro. Ta¬ ko tudi ostale tovarne. Rov v HarmarviHu, kjer dela več na¬ ših ljudi, pa dela komaj ne¬ kaj dm v mescu. Na društvenem in politič¬ nem polju se ne dogaja nič s cim bi se lahko pohvalili. Ne¬ koč Je bilo tukaj veliko več aktivnosti, če se ozremo na¬ zaj, ko smo priredili skup veselico za pomoč lojalistif* Španiji, vidimo, da smol go izgubili od tega časa, so nekatere takozvane nap^ ne osebe proti kaki živi * skupni politični akgiji- Lahko pa smo ponosni to, da je vsaj v unij-kio banju v naši okolici v ? lil:0 T J življenja in zanimanja. G za volitve se gibljemo, izmed naših ljudi ne bo val za republikance, čep bila tukaj nekoč njihova njava. £ —železničarjem v ^ s ’ ^. kompanijo znižati plače za Ul ko sk.bo so plačani želez * 1 ,* dosedaj sc vidi iz podaiko'-.j torih, izmed 900.000 lavcev 721.000 prejema n*"* $750 na leto. — Od drža«’, subvencionirane železnice . jejo v svojih računih Pri natančnejšem P re S led0 %jJ “izgub” pa se vidi. da so J nimi izdatki uračunane ' -1 dende in še sijajnejše narjev in številnih < 1 ‘ re *J J jjr terim ne pade v glavo zn ^ 3 ^ knežje prejemke. VA1IILO j NA ZABAVNI VEČER “I na haterem bo tudi vlečenje dobitki vredne nagrade 10 LANDA, ki Te 'h r ° iaka LOVIŠ Ml v vrstah puidite 0 v°sio V e\sk^ TOBRA 1938, ob p< SREDA 5. OKTOBRA N a počitnicah vUS A Louis Zdravje, Kirkland Lake, Canada Dolgo sem že' želel in se trudil dobiti pri delodajalcu plačene počitnice in jih nazad¬ nje dosegel. Kam? Z ženo sva se sporazumela, da bi bilo le¬ po, enkrat pogledati v Zdru¬ žene države. Prilika se je ponudila, ker j e baš ta čas prišel k nam v Kanado na obisk upravnik “Napreja” Matt Spoler, s ka¬ terim sva se sporazumela, da ga spremimo na poti nazaj v Pittsburgh. Nestrpno smo pričakovali našega Matijo in zelo sem se razveselil pri pogledu na nje¬ ga in njegovo soprogo, ki ga je spremljala na daljni poti. Nista mogla zatajiti svoje pri¬ stne slovenske krvi .in njuno svobodno amerikansko obna¬ šanje nas je takoj zbližalo. Nismo še navajeni na ameri- kanske obiske, pa smo bili ma¬ lo v skrbeh, kako se bosta A- merikanca počutila pri nas. Upamo, da je bilo vse O. K. Za oster, severni zrak, nad katerim je Spoler vsak večer tožil in se stiskal za vrat, za te naravne pojave, pa nismo mi krivi. Ko je Spoler svoje posle do¬ vršil, smo po naših klukastih in puklastih potih odpotovali proti jugu. V Norih Bayu, ki je razvito turistično mestece, je bil cel semenj za naše žene, ki so hotele pokupiti ne vem koliko spominčkov in daril. Kakor povsodi pozneje smo že takoj tukaj na severu sreča¬ vali mnogo dela željnih oseb, ki so nas s palci prosile za “lift” v kari. Čez Toronto smo dospeli v Hamilton, kjer smo obiskali J. Starra in njegovo nevesto iz Kirkland Lake, M. Oreškovič, ! ki sta se ravno pripravljala na j poroko. Hiteli smo naprej v ! lVindsor, kjer sva pred leti živela z ženo. Sestali smo se z raznimi slanimi znanci in se po letih spet enkrat videli z so¬ rodniki, z cjiružfno Bernik". Na ( meji scin irkoral strogo oblju¬ biti, da se Najpozneje po de¬ setih dneh 1 vrnem v Kanado in S bili smo v Detroitu. Sestanek in pogostitev pri rojaku J. Kotarju mi bo ved¬ no ostal v spominu. Osebno sem se spoznal z mnogimi pri¬ jatelji “Napreja” v tem veli¬ kem mestu. Na vprašanja sem slišal enake odgovore: Ni de¬ la, nihče nima zaslužka. Ka- .ko res je to, sem se imel prili¬ ko prepričati sam, ko sem na¬ slednje jutro opazoval vhod v Ford-Lincolnovo tovarno. L Pri družini Kapel sva z že¬ no našla prepotreben počitek. Hčerka in sin rojaka Kapela sta nam drugi dan za slovo odigrala nekaj slovenskih pe- j SI «i na piano, ki so napravile »a nas velik utis. Kaj takega s > mi v Kirkland Lake še ne Moremo privoščiti, čeprav i- hiamo že precej doraščujoče mladine. Po kratkem obisku Pd Frank Modicu, kateremu i e Kirkland Lake poznan že od preje, smo bili spet na poti v Cleveland, v glavno sloven- sI so mesto v Ameriki. Vozili . se skozi več lepih mest. ■ Cesta pelje čez lepo obdelana Polja, mimo prijaznih farm. r' * ženo sva se potila v hudi Vr °člni, Matt in Elsie Spoler ’ P® sta bila menda kar zado- v °ljna, da v Združenih drža- '' ah ni tako hladno kot je pri as na severu. , če bi nam nihče ne povedal, J* ie St. Clair v Clevelandu '°venski, bi to tudi sam spo- 1 v?* 1 ’ ker napisne table trgo- in obrtnikov same to pove- Mimo Slovenskega Doma g°.Jo zavili k Tilki in Ivanu °. en «er, na sestanek zastop- S° v in prijateljev "Napre- I • Morda še hujše kot po v a K°d, stoji zadeva z delom Clevelandu, že na poti smo J”* 1 « povsodi številne napise v ,; V PA Work”, katerega žal , i.,. an adi še nimamo. Kogar- oh s em v Clevelandu vprašal, ^i je povedal, da nima ‘ a > ali pa da dela samo na 'Inskem delu. 8 i u biskal sem seveda sloven¬ il (-.lamove na St. Clairju m L ‘P^oodu, tiskarno “Ena- P sJJfvnosti”. “Cankarjev Gla- ' ‘n razne druge institu¬ cije ki pričajo o delavnosti slovenskih priseljencev. Vsem, ki so naju tekom obiska v Clevelandu vodili po mestu in nam razkazovali številne za¬ nimivosti, se najlepše zahva¬ ljujeva. Za slovo od te na j ve¬ čje slovenske naselbine nam je rojak J. Hrvatin pripravil pravi primorski obed. Z lepo slovensko pesmijo se je za¬ ključilo naše kratko bivanje v Clevelandu, kamor me še vle¬ če. Po mnogih klancih in ovin¬ kih, mimo mnogih naselbin kjer naši rojaki spravljajo na dan črno zlato, smo se bližali Pittsburghu, kjer smo našli zatočišče pri Elsini mamici, Mr. in Mrs. Randa. Iz balkona hiše, ki leži na enem od tako številnih hribov Pittsburgha, sva gledala na to svetovno svetovno znano mesto železa in jekla. Pa ni življenja v tem mestu, .dimniki počivajo, lju¬ dje počivajo. Bila je največja vročina, po meni pa je sprele¬ taval mrzli polt, ko sem slišal prijatelja Freda, da je letos delal vsega skupaj 16 dni. Ni dela, ni kruha ... Po parkih sedi mnogo ljudi čez dan, sla¬ bo so oblečeni in menda bolj lačni kot siti. Ko sem ogledo¬ val razne zanimivosti, nebo¬ tičnike, Cathedral of Learning, Museum, palače, mostove, vz¬ penjače in življenje na ulicah, nisem imel dobrega občutka. Vse je lepo, veliko, mogoče dragoceno in imenitno, toda kaj pomenijo vse te reči, če pa ljudje, ki so vse to zgradi¬ li, sedaj žalostno, brez dela, brez kruha in brez upanja prebivajo naokoli? Bili smo v Slovenskem do¬ mu na Butler St., ki se seveda s St. Clairjem ne more meriti. Dom pa je velik, lepo urejen in je središče slovenskega dru- števnega in kulturnega življe¬ nja. Rojakom, ki so postavili in ki vzdržujejo to postojanko, gre gotovo vše priznanje. Ne bom na na dolgo razvla- čil mnogoterih utisov iz poto¬ vanja po USA, ki ni bilo le prijetno, temveč tudi poučno in polno razvedrila. Zahval¬ jujem se vsem znancem za lep in prijazen sprejem, ki nama bo ostal v trajnem spominu in vam kličem: Živeli, in dobro došli v naš Kirkland Lake. Na povratku domov sva se ustavila pri Niagara Falls, kjer so nas pošteno preiskali in spustili spet v Kanado. Tudi v Torontu, kjer sem se zadr¬ žal, sem obiskal nekaj roja¬ kov, ki se tudi tožijo na po¬ manjkanje dela. Zadovoljna in srečna pa je rojakinja Ipa¬ vec, s katero sva bila znana že od preje. Ko sem ji pripo¬ ročil “Naprej” se je lepo za¬ hvalila za nasvet, katerega pa ne more vpoštevati, ker je njen mož v kompanijski uniji, ker ima vedno dovolj dela in ker je naročnica na “Ave Marijo’. Tam, kjer se kompanijska li¬ nija tako lepo druži z “Ave Marijo”, naš list res ne spada. Pri drugih rojakih, ki seveda niso v kompanijski uniji, tem¬ več v delavski, so se na “Na¬ prej” radi naročili. Po toplem slovesu od družine Stangel sva sedla na vlak in po 12 urah izstopila v Kirkland Lake, v našem živahnem, veselem m hladnem mestu. KAKO RASTEJO MESTA V JUGOSLAVIJI ija pri kakem narodu in industrija, kako stanje kakega naroda, razvoj večjih centrov To velja brez nada- i Slovence, v 15 letih povečala i 50%, Rim v 25 le- d. i pa je prebivalstvo , letih 1921—1931 ta- za 140% ” 81% a ” 12% ” 8 % ” 2% itd. ročajo. da Mussoli- novi diviziji, kate- Spanijo. Dosedanjih ih vojakov je pre- fašistično ofenzivo. “NAPREJ” STRAN 3 Dopisi iz slovenskih naselbin v Ameriki Razno iz Chesivicka, Pa. Razmere pri nas so še ved¬ no slabe. Rov v Rural Ridgeu je pač začel obratovati malo bolje, toda kompanija pazno skrbi in diskrimira med od¬ puščenimi bivšimi delavci. Vsakega gonijo pred zdravni¬ ka, ki najde “vzrok” pri vsa¬ kem, ki je znan kot zaveden linijski boritelj. Na njegovo mesto pa vzamejo novega de¬ lavca, ter tako povzročajo zmedo in revščino. Namen te¬ ga postopanaj je jasen. Druž¬ be namreč vedo, da se premo- garji premalo zanimajo za svojo organizacijo. Razkol v delavskih vrstah, pritisk reakcije na novi deal, bodoče volitve, svetovno poli¬ tično situacijo, hočejo družbe izkoristiti v svojo korist. Zato že sedaj delujejo na tem, da se oslabi U. M. Workers z dis¬ kriminacijo in proti-unijskim postopanjem do prihodnjega aprila, ko poteče pogodba. Že se slišijo vesti, da so na delu agenti William Greena, ki de¬ lajo na tem, da bi Progresive miners unija dobila kako ko¬ reniko v Pennsjrlvaniji, katera bi do aprila pognala premo- garskim baronom novo upa¬ nje, da razbijejo U. M. W. Vzemimo za primer poset članov U.M.W. na rednih se¬ jah. Izmed stotin članov pri¬ de na sejo le kak odstotek in še ti niso vsi zavedni. Veliko jih je, ki se sploh ne zaveda¬ jo političnega značaja bodo¬ čih volitev, ki so za premoga- rje najbolj važne. Važne so zato, ker če zmagajo republi¬ kanci, bodo družbe skoro go¬ tovo skušale razbiti našo or¬ ganizacijo. Kaj bi to pomenilo tudi za ostalo delavstvo, pa prepuščam posameznikom v razmišljenje. Gibanje sca narodni dom v naši okolici lepo napreduje. Klub v Acmetoniji šteje okrog 80 članov, ki komaj čakajo dneva, da se prične z aktual¬ nim delom. Odbor kluba gle¬ da za nakup primernega ze¬ mljišča, kjer naj bi stal dom. Naša okolica šteje precej lepo število družin, katere bi morale delovati, da se čim- prej zgradi svojo skupno hi¬ šo, v kateri bomo lažje reše¬ vali svoje delavsko-politične probleme, ko bomo tesnejše povezani medseboj. Lastni dom nas bo še bolj združil. Evangelij, da je lastnina nedotakljiva v Ameriki, velja samo za kapitaliste, in čakajo da prideš v finančne stiske, pa ti vzamejo hišo, za katero si garal in šparal celo življenje. Tak rop so izvedli bankirji o- ziroma mestna uprava v Fo- rest City pri našem zavednem rojaku Martinu Pavšeku, ko so prodali njegovo hišo za dav¬ ke. Streha zavednega delavca ni varna, varno pa je samo ve¬ liko bogatstvo in kapital Wall Streeta. Lovci v naši dolini že delajo načrte na srne in zajce. M. Pavšek pravi, da bo šel na medvede, (mogoče nad tiste, ki so mu vzeli hišo?). Kle¬ menčič, Leskovec in drugi so strastni lovci, škoda je le, da niso bližje čehoslovaške, da bi pobili vse nacijske zverine, da bi bil mir pred temi hije¬ nami v človeški podobi. Brat¬ ski čehoslovaški narod ima v naši okolici precej simpatij. V New Kensingtonu se je že or¬ ganiziral pomožni odbor, ki deluje za finančno pomoč, ka¬ kor tudi za prostovoljce, če bo treba. Tukaj je velika elektrarna Duquesne Light, ki zalaga Pittsburgh in okolico z ras- svetljavo. Družba ima tožbo z organiziranimi delavci CIO. Unija je zmagala pred delav¬ skim odborom, toda ker ima družba na razpolago milijone, se še vedno upira delavstvu. Pravijo, da družba ni mogla dobiti odvetnika, ki bi bil za¬ stopal kompanijsko unijo, do¬ kler niso dobili nekega odvet¬ nika Un kovica, ki je menda sin jugoslovanskega konzula v Pittsburghu. — M. P. Složnost delavstva Kansas City, Kans. — Naš tihi Kansas je stopil te dni ve¬ lik korak naprej v delavskem gibanju. Odločnost delavstva je s sedečo stavko prisilila ve¬ liko podjetje na respektiranje delavskih pravic in zahtev. 9. septembra je pri Armour Packing Co. izbruhnila stavka, ki je objela vseh 1,800 delav¬ cev, : in ki je zadivila s svojo discipliniranostjo celo mesto. Stavko je vodil lokal 232 CIO. Povod za stavko je dalo postopanje kompanije. šest de¬ lavcev, katerim je kompanija natovorila preveč dela, tako da ga niso mogli izvršiti, je zaprosilo za dodatno pomoč. Kompanija se ni ozirala na po¬ zive preobloženih delavcev, katerim ni preostalo drugega, kot da so 31. avgusta prene¬ hali z delom, da tako z vso resnostjo pokažejo, da se ne da v Hide Cellar departmentu delati z samo šestimi ljudmi, kadar se kolje na veliko, šele ko so delo za šest ur ustavili je prišla stvar pred kompetent¬ ni odbor, ki je priznal upra¬ vičenost delavskih pritožb in ki je tudi sklenil, da se ima tem šestim delavcem plačati za tistih šest ur, v katerih so v znak protesta upravičeno Prestali z delom. Cela vsota, ki bi jo kompanija morala pla¬ čati šestim delavcem za iz¬ gubljenih šest ur je znašala malenkost od $22.09. Kompa¬ nija pa se sklepa odbora ni držala, ter ni pri plačilu 9. septembra izplačala šestim delavcem pripadajočega znes¬ ka za izgubljene ure. Unijski odbori so stvar raspravljali in opozorili kompanijo na sklep odbora. Stvar ni šla več za $22.09, temveč za princip ali se dopusti, da podjetje samo¬ voljno sabotira izvrševanje sklepov odbora. Celokupno delavstvo je ustavilo delo. Pri Armour Co. je od 1,800 zaposlenih delavcev in delavk bilo 70% organiziranih. Or¬ ganizacija je sklenila sedeči štrajk, ki je pričel 9. septem¬ bra in ki je trajal štiri dni. U- nijski komitet je pustil ženske delavke iz tovarne, da so mo- 1 agitacije za list v Library, Pa. V nedeljo 18. septembra sem se podal na agitacijo v Library, Pa., v eno od naših aktivnejših naselbin. Prišel sem v Slovenski Dom ravno ko so imeli sejo Kluba. Ko se je seja končala me je povabil rojak Jurjevec da spregovorim par besed. To sem tudi storil. Po seji smo šli na agitacijo z našim zastopnikom Geo Li- povšekom in ta dan popoldne smo dobili 5 novih naročnin in 4 obnove. Naselbina Library, Pa. je e- na od najstarejših v Zapadni Pennsylvaniji, in ena od naj¬ naprednejših. Imajo velik in lepo urejen dom in samostojno društvo, katero zelo dobro sto¬ ji. Imajo pevsko in dramat- sko društvo, več drutšev SNPJ, SSPZ, JSK.J. Med rojaki so na društvenem .polju .najaktiv¬ nejši, Frank' Stremljan, zelo zaveden in resen odbornik več društev in Doma; Jakob Do¬ lenc, lastnik trgovine, eden na¬ ših prvakov v naselbini, Oce¬ pek, pred. Doma; Jurjevec, krojač; Groznik, in drugi. Sedaj rudniki obratujejo in delajo vsak dan, tako da se so v zadnjih par tednih raz¬ mere izboljšale. Glavno zani¬ manje je sedaj med našimi ro¬ jaki za prihodnje volitve v Pa. Večina se seveda strinja, da je potrebno pomagati Ne\v Deal in njegove kandidate v prihodnjih volitvah. Veliko zanimanje je tudi za sedajnc razmere v Evropi. Vidi se da bo dobila Čelioslovaška Re¬ publika moralno in ako bo potrebno finančno podporo med našimi rojaki v boju pro¬ ti Hitlerju. Eden od naših rojakov v Domu mi je rekel, da je bil v rudniku zelo hudo pobit D. Young, podpredsednik Pitts- zmagala v stavki gle od zunaj pomagati stavka¬ jočim. Vrle žene so odlično skrbele za hrano. Kdor ni ni dobil hrane od doma, temu je posrbel vse potrebno unijski urad. Veliko pomoč so stav- kujoči imeli od drugih delav¬ cev, ki niso skrivali svojih sim¬ patij. Po štirih dneh je bila stavka dobljena. Tekom stav¬ ke so se priključili uniji šq ne¬ organizirani in sedaj je 99% zaposlenih zapisanih v unijo. Ko se je v torek pričelo z de¬ lom, je unijski odbor stal na vratih in pregledoval linijske karte. Kdor še ni imel članske karte, je moral prvo na unijo in ko je dobil karto je mogel na delo. Red in disciplina je bila vzorna. Kompanija je po¬ novno klicala policijo in zah¬ tevala je pomoč tudi od go- vernerja iz Topeke. Ker pa ni bilo nobenega nereda, ker se delavstvo ni dalo provocirati, je bil polen mir in red. Gover- ner ni imel prilike posredovati z oboroženo silo. V stavki so bili možje in že¬ ne, delavci bele, črne in rume¬ ne rase — a vsi so bili složni in enotni v boju za svoje pra¬ vice. Veliko priznanje gre bra¬ tom Slovencem in Hrvatom od SNPJ in HBZ, ki so .se stopro- centno dobro in solidarno dr¬ žali ves čas stavke. Posebno se je izkazala rojakinja Julija žagar, ki je dobila tudi zapis¬ niško priznanje pri društvu “Bodočnost” št. 408 SNPJ. Sa¬ mo tako naprej Julija! Stavka nam je pokazala ko¬ liko se da doseči, če je delav¬ stvo složno in enotno preko vseh ras, ver in strank. Kadar gre za kruh in delavske pra¬ vice, kadar gre za našo svo¬ bodo in bodočnost, pojdimo složno in enotno v boj in zma¬ govali bomo. Lokal 232 CIO ima seje vsak petek zvečer v hrvaškem-slo- venskem Narodnem Domu. U- deležujte se unijskih sestan¬ kov, utrjujte na sestankih, kar se je že pridobilo in priprav¬ ljajte tla za nove in večje u- spehe. Mary Kvaternik. burgh Coal Co., eden od naj- hujših priganjačev rudarjev in velik nasprotnik organizira¬ nega delavstva. Prebit mu je hrbet in ledica. Pa ga nobeden rudar ne obžaluje. Matt Spoler. Naznanilo za Detroit V nedeljo dne 13. novem¬ bra priredijo hrvaška, srbska in slovenska društva IWO skupni koncert z plesom v Ro¬ munskem. domu na 1423 Farnsvvorth Ave., Detroit. Pro¬ gram se prične točno ob 3 uri popoldne. Pri programu bodo sodelovali v prvi vrsti hrvaški, srbski in slovenski igralci, za ples pa bo igral dobro znani tamburaški zbor “Bodočnost”. Program koncerta bo eden najbogatejših ter vsled tega prosimo vse, da posetijo ta koncert v čim večjem številu. Dalje apeliramo na vsa ostala društva, da ne prirejajo vese¬ lic na isti dan, kar bodo naša skupna društva tudi rada u- poštevala. V nadi, da vzamete to pred- objavo na znanje, se Vam že v naprej zahvaljujemo. Odbor skupnih društev. Iz Willocka, Pa. Prinas v Willocku se ni o- brnilo še nič na boljše. Tisti, ki delamo, moramo hoditi za delom v druge naselbine, ne¬ kaj jih dela v okolici na jav¬ nih delih in mnogi so popolno¬ ma brez dela. Tudi ni nobene¬ ga upanja, da se bi razmere pri nas kmalu izboljšale. Na društvenem in javnem življenju je vse mirno. Nara¬ ščaja ni skoraj nikjer, ker je tukaj vedno manj družin. Sta¬ ri naseljenci počasi odhajajo na oni svet, odkoder se ne vr- najo več. Naša naselbina je zgubila še enega starega na¬ seljenca, za katerim je ostalo petero otrok od starosti 11 do 26 let. Mati je umrla meseca januarja tega leta, oče Joseph Maček pa pretekli teden. O- ba sta se trudila in mučila, da si postavita lastno ognjišče, na katerem bi na starejša leta preživljala svoje dni. Toda kruta smrt je pobrala oba. Jo¬ seph Maček je bil rojen v Bu¬ kovem vrhu nad Škofjo Loko pred 54 leti. Pred štirimi leti se je moral podvreči težki o- peraciji in od tistega časa ni bil več dobrega zdravja. Zdra¬ vniki so mu svetovali še drugo operacijo na želodcu, pri ka¬ teri so nastale komplikacije in zastrupljenje. Bil je član SNPJ in domačeka društva. Pokojni zapušča poleg o- trok še dva brata in več so¬ rodnikov in znancev. Bil je mirnega značaja in povsod priljubljen. Rojak Anton Pirc je zadnji teden otvoril trgovino s stari¬ no za avtomobile, ki se na¬ haja na 34th and Carson Sts., Pittsburgh. Tam se dobijo vsa¬ kovrstni kosi za popravila av¬ tomobila in je priporočati, da naši rojaki kupujejo pri svo¬ jem človeku, kjer bodo dobro postreženi. Tvrdka je znana pod imenom Pittsburgh Auto Wrecking Co. Kdor je bil kedaj na Willo- cku se gotovo spominja slabe ceste, katero WPA sedaj lepo popravlja, da nam ne bo tre¬ ba hoditi po blatu. Pa tudi za avte bo sedaj veliko lažje po¬ tovanje. če bi dobili še nove hiše, bi bil Willock podoben malemu mestecu, na kar pa ne smemo niti računati. John Dolenc. Razno iz Detroita "Znano je, da smo tukaj pra¬ znovali Labor Day tudi Slo¬ venci, ki smo se zbralh v ve¬ likem števil^ na slavnosti SNPJ. Mnogo članstva .ie pri¬ šlo iz drugih držav in več glavnih odbornikov. Prišel je tudi Frank Bolka, drugi pod¬ predsednik SNPJ iz Mihvau- keeja, ki je zelo agilen in mi¬ litanten član avtne unije in podpredsednik njegovega ve¬ likega lokala. Nekateri (saj jih poznamo!) so mnenja, da Bolka ni govornik, da bi na¬ stopal na prireditvah SNPJ kot gl. odbornik. Jaz pa vem, da je Frank Bolka odkrito¬ srčen in pošten delavec, kate¬ rega bi članstvo tudi v Minne¬ soti rado slišalo, če bi mu dali priliko. Delavci v Detroitu še danes ugibamo, zakaj je ‘Proletarec’ tako pisal o avtni uniji, če ni imel namena zagovarjati ko¬ smate trockiste in njihove a- gente, ki so rovarili z Marti¬ nom in Coughlinom proti enot¬ nosti delavcev. Ne vem, kako bodo sedaj mogli opravičiti svoje stališče, ko so bili troc¬ kisti in Martin poraženi od delavstva, ki je odločno nasto¬ pilo proti razdvajačem. Delav¬ stvo dobro ve, da so bili iz¬ ključeni glavni odborniki ne¬ dolžni in da so bili Martin in njegovi zavezniki tisti, ki so kalili enotnost v naših vrstah. Martin se je moral podati, ker je bila velikanska večina proti njegovi taktiki. če bi bi¬ lo delavstvo verjelo vsakovrst¬ ni propagandi, ki je prihajala na dan, bi danes imeli le raz¬ valine nekdanje močne unije. Toda Martinu in njegovm pri¬ stašem ni uspelo, ker jih član¬ stvo pozna in ker ni ves tisk posnemal Proletarca. V Chica- gi niso hoteli nič vedeti, da so Frankensteen in drugi gl. od¬ borniki bili na piketni liniji pred Fordovo tovarno, Martin in Coughlin pa sta na drugi strani delala kompromise, da se ne bi mogli izvesti načrti organiziranja Fordovih delav¬ cev. Chikaški slovničarji, ali boste še naprej tako pisali o naši uniji? Ali boste še zavi¬ jali z dejstvi po stari navadi? Bolje bo, da se zopet pridruži¬ te delavstvu, dokler ni prepo¬ zno. čitatelji in prijatelji lista Naprej priredimo vinsko tr¬ gatev v sobodo dne 15. okto¬ bra v Slovenskem Delavskem Domu na S. Livernois. Vablje¬ ni so vsi prijatelji delavstva, da nas posetijo omenjeni ve¬ čer, kjer se bomo prav "po do¬ mače zabavali in trgali sladko grozdje. Vljudno vabimo naše Wind- sorčane in Toledčane, da pri¬ dejo na vinsko trgatev. Sicer vemo, da so slabi časi, na ka¬ tere pa bomo kar pozabili ta večer v prijetni družbi zaved¬ nih rojakov. Končno naj še omenim ne¬ kaj o naših Bločanih in Cer- kljanih živečih v Kanadi, ki so mi še v živem spominu, ko sem bil tam še kot prvi slo¬ venski izseljenec. Moj prija¬ telj John Krašovec, ki tako le¬ po zbira pomoč za naš skupni list, je doma iz Slemena nad Blokami. Sodrug Zdravje se je pohva¬ lno izrazil o Bločanih in Cer- kljanih, da so dobri prijatelji lista Naprej in aktivni v svoji uniji. To nas list uči in tako je tudi prav. Zavedno delav¬ stvo ne more daleč, če nima svoje dobre organizacije, zato pozivam vse, da delujejo za unije in naš list Naprej, ki nam kaže pot v lepšo in boljšo člo¬ veško družbo. Živijo! Frank Modic. Banket Radničkega Glasnika Pittsburgh, Pa. — Nisem verjel, ko so mi pripovedovali, da je Radnički Glasnik” tako popularen list. Ko sem pa v soboto zvečer prišel v Sloven¬ ski Dom in zagledal prenapol¬ njeno dvorano, (bilo je naj¬ manj dvakrat toliko gostov pri stisnjenih mizah, kot zadnjič, ko je prišel Adlešič in kakih sto ljudi je stoječ poslušalo go¬ vornike), sem bil prepričan in uverjen. Cela vrsta govorni¬ kov je pojasnjevala značaj preselitve hrvaškega lista iz Chicago v;Pittsburgh in nav- duševalu k nadulnjemu na¬ predku in razvoju lista in gi¬ banja. Za Slovence je pozdra¬ vil bratski hrvaški list s. Spo¬ ler. Najbolj so bili aplavdirani oni govorniki, ki so se dotak¬ nili žrtev fašizma, Španijo, Ki¬ tajsko in ki so izjavljali soli¬ darnost s čehoslovaško in Sov¬ jetsko Zvezo. Na koncu je bila kolekta za izplačilo novo kup¬ ljenega Doma, ki je dala veli¬ kansko vsoto nad $1,400. — Ta večer se je javilo samo iz Pittsburške okolice 17 hrva¬ ških delavcev, ki so prispevali po $25, večje vsote pa so po¬ slale organizacije iz Californi- je, iz Chicago, iz Clevelanda. Hrvaškim delavcem in “Rad- ničkem Glasniku”, ki je vzgo¬ jil take zavedne borce, vsa čast. a. H. VEČERINKA v Dearbornu, Mick. Kampanjski odbor za iz¬ volitev Frank Murphyja in Stanley Novaka, ki sta kandi¬ data Novega deala, prireja večerinko, ki se vrši v soboto 8. oktobra ob 7 uri zvečer v Sugar Bowl na 2702 Salina St., cor. Lo\vrey. Na tem večeru bo govoril Stanley Novak, kan¬ didat za državnega senato¬ rja. Vstopnina je prosta. Odbor. TUJCI V JUGOSLAVIJI V našem gospodarstvu je zaposle¬ nih 140 tisoč tujcev, in sicer zaposlu¬ je: industrija in obrt 84,000, promet in denarstvo 16,700, poljedelstvo in gozdovi 10,700, svobodni poklici 15,- 000 . Večina je Nemcev, Madžarov in ruskih emigrantov. SEDMAK MOVING AND EXI*RESSING Frec Estimalcs anil Lojv Ra les. 6506 St. Clair Ave. HEndersonl920 CLEVELAND, OHIO ti SREDA 5. Nekdaj in sedaj J. Kosmač, Timmins Pred skoraj dva tisoč leti je bila velika država, znana pod imenom Rimski Imperij. Te¬ daj mogočni Rim, si je v voj¬ nih pohodih podjarmil skoraj vse sosednje narode in dežele. Pest močnejšega je razne na¬ rode tedanjega sveta prisilila v jarem rimskega imperija. Zasužnjeni in podjarmljeni narodi so potili krvavi pot, rimski gospodarji pa so se va¬ ljali v bogatem izobilju. Dol¬ go, več stoletij je trajalo, da so se zasužnjeni narodi zave¬ dli, da imajo enake pravice do življenja kot rimski mogot¬ ci. Končno pa se je pokazalo, da so v trpljenju utrjeni suž¬ nji postali močnejši od onih, ki jih bičajo in teptajo. Zasužnjene, a po svobodi in dostojnem življenju stremeče narode so rimski mogotci na- zivali barbare, kar je v te¬ danjih časih zvenelo nekam podobno kot dondanašnji na¬ ziv komunist. Pomehkuženi in prenasjčerii rimski izkorišče¬ valci in zatiralci so se stoletja mogli držati na oblasti in pri polnih koritih, ker so znali podjarmljena ljudstva držati v medsebojnih sporih in pre¬ pirih, ker so po načelu: Divi- de et impera, (Deli in vladaj), spretno preprečevali skupen in složen nastop zasužnjenih, ki ga danes imenujemo z bese¬ dami ljudska fronta, demokra¬ tična fronta. Svoje lastno ljudstvo, svoje rojake Rimljane, so vladajoči tudi tiščali k tlom. Kadar je lačno in raztrgano ljudstvo postajalo nemirno in nezado¬ voljno, kadar je prihajalo na misel, da bi se morala odpra¬ viti velika krivica, da večina ki gara nima ničesar, manjši¬ na, ki se leno valja v brezde¬ lju pa uživa vse dobrine truda- polnega dela, — tedaj so raz¬ burjeno ljudstvo mirili in po¬ mirjali s cirkusom, z igrami, z preganjanjem in mučenjem a- li ujetnikov ali kristjanov ali domačih nasprotnikov režima. Danes je pomirjevanje ljud¬ stva po starem rimskem vzor¬ cu sijanjo razvito. Stotisoči v tovarnah in rudnikih izcede- nih proletarcev mislijo in hite po delu na baseball tekme, za katere se dela najmogočnejša reklama. Stotisoči hite in mi¬ slijo na filmske predstave, v katerih se bogat podjetnik za¬ ljubi v revno dekle, v katerih je zvest in pošten delavec bo¬ gato nagrajen od dobrosrč¬ nega podjetnika, v katerih je vse tako pretresljivo lepo, ka¬ kor je neresnično. Stotisoči verjamejo danes velikemu ti¬ sku, ki tako prefrigano laže, da je brezposelnost posledica lenobe, da je podpiranje brez¬ poselnih atentat na žepfe de¬ lavnih davkoplačevalcev, v ka¬ terih se tako gnjusno prikri¬ vajo osnovni in glavni vzroki kriz, pomanjkanja, vojn itd. Stotisoči požirajo laži v veli¬ kem tisku, nanašajoče se na delavsko gibanje in na njego¬ ve cilje. Kadar sama propa¬ ganda ne zadostuje več, se vrže pred nezadovoljno maso namišljene krivce, ali Žide ali komuniste ali kakšno slično skupino, da si zapeljano in nahujskano ljudstvo nad nji¬ mi hladi svojo zavrelo kri, da pozablja na resnične krivce svega zla in nesreče. Kjer je še ohranjena demo¬ kracija, kjer je mogoče vsaj do gotove meje širiti med ljud¬ stvom resnico zopet poplavo laži in zavajanj, kjer obstoja še svoboda govora in tiska, svoboda organiziranja, svobo¬ da mišljenja in političnega u- dejstvovanja, tam je izkorišče¬ valcem in zatiralcem že zelo težko zavajati delovno ljud¬ stvo z protižidovsko, protiko¬ munistično, protidelavsko pro- pagando. Vkljub zaprekam in težavam si delovno ljudstvo pri demokratičnem režimu o- svaja pravico za pravico, zmanjšuje privilegije za pri¬ vilegijem gospodujočih. Bur- žoazija, veliki kapital, ki je z demokratičnimi gesli iztrgala oblast iž rok fevdalcev, se od¬ reka sedaj demokracije in se zateka k fašizmu in nasilju. (Dalje prihodnjič) STRAN 4 PISMA IZ Z.S.S.R. Zunanjost mesta (Nadaljevanje) MOSTOVI. Ko sc silijo moji mož¬ gani, podali bralcu sliko Moskve, tiste Moskve, ki jo vidiš vsak dan, ne vem ako storim prav, da ome¬ njam moskovske mostove Ameri- kancu, ki je morebiti že strmel z Brooklynskega mosta. Toda v Mo¬ skvi ima vse svoj smisel, svojo še nezapisano zgodovino. Zato ni nič bolj neprijetnega, kot so inozemski turisti, ki vse samo sentimentalno občudujejo, pogreznjeni v fotelje avtomobilov. Nočem sicer trditi, da mora takšno vzhičenje na vsak na¬ čin pripeljati v smradljivo malome¬ ščansko mlako, (francozki pisatelj Andre Gide se je na vsakem voga¬ lu jokal od ginjenosti). Neprijetno je pa.le! Pa še gledajo skozi lornet. le ploske Angležinje in nič jih ni sram! Moskviči z rokami poljubava- jo mramor in granit: “HarašoV” Višek centralizirane moskovske rekonstrukcije, (ne vem, zakaj ji pravijo tako, Moskva sč vendar kon- štruciraf), novi mostovi, eden vi¬ seči ter pet na stebrih, so vspor«- jeni okrog bodoče enssembleye štiri- stometerskega “Dvorca Sovjetov’’ z Leninom, skoraj v vsemirju. Čutiš, da so stisnjene iz Milanskih katedral, Parižkih Notre Dame, raznih Bene¬ ških palač zadnje kaplje poezije, li¬ re so jim štete! PALAČA PISATELJEV. Ali si mo¬ rete predstaviti sledečo sliko: Slo¬ venski pisatelji bi se lepega dne preselili v skupno hišo, recimo v Ljubljanski nebotičnik, (to pa z ozi¬ rom na njihovo izredno mnogošte- vilnost, kar priča o visoki kulturni stopnji našega naroda, in o tem, da so muze stale slovenskemu narodu ob rojstvu, ter da je dodeljena Slo¬ vencem “izrazita umetniška misija”, kakor bi se blagodoneče izrazil Jo¬ sip Vidmar). V tej hiši naj bi živela vsa pestra brati ja: od starcev vseh maži, ki se jim še poznajo klofute Cankarjeve na samozadovoljnih o- brazih, od velikega lažnjivca sloven¬ ske literature Frana Govekarja, čez desetine (samo desetine?) struj in vso ekstravaganco in vse objokane Kozakove "Svobode”, z živalskimi vrtovi pa do najmlajših, bojevitih, močnih. Gotovo ste spoznali, da bi bilo to nemogoče. Mčžtfosnb ozračje bi zavladalo notri, n bi se že sprli in stepli. Ljubljanski literat se obdaja z deseterimi zidovi in še to mu je premalo. In navsezadnje, kaj bi ne bila to prevelika apolitič¬ na trdnjava, ki bi se v njo še s po¬ močjo haubic ne moglo prodreti? Kaj bi govorili o skupni hiši! Saj še skupne krčme nimajo (če se ne šteje kavarne Union) ! V Moskvi obstoja palača pisate¬ ljev, nebeško poslopje z mramornim pročeljem, tu živijo vsi moskovski pisatelji celo taki, ki so si pogosto v laseh. Človek se čudi, da vlada vse naokrog taka tišina. In sem pet¬ krat premeril stopnice, prisluškoval na vseh oglih Tako se sovjetski pisatelji življen- sko bližajo idealu bodoče umetnosti: umetnosti kolektiva. Knjige, kar jih nastaja so v tej hiši, so osebno delo; toda vsak pisatelj ve kaj se kuha ono nadstropje nižje in višje . . . To je glavno! (Konec v 3. pismu) Jurij Gustinčič. — Tekom zadnjih šestih mesecev so reakcionarji v Meksiki umorili 15 naprednih podeželskih učiteljev. Vla¬ da je sklenila oborožiti učitelje, ki so reakciji hud trn v peti. — Ko bodo zavratni morilci izsledeni in ko bodo dobili zasluženo plačilo, bo¬ do reakcionarji po svetu dolžili me¬ hiško vlado terorizma. “NAPREJ” ZAHVA LNO PISMO 0.1. P. Glavnemu Patronatskemu Odbora Z. D. Amerike Pittsburgh, Pa. Pariz, dne 25-8-1938. Dragi prijatelji! Prejeli svo Vaš ček za 250 dolarjev, in poprej .$250, sku¬ paj $500, katerega ste nam poslali na račun letošnje kvo¬ te za zbirko pomoči za politi¬ čne jetnike in za njihove dru¬ žine v Jugoslaviji in za kate¬ rega Vam izrekamo najlepšo zahvalo. Prosimo Vas pa še kot pred¬ stavnike našega gibanja v Združenih Državah, da v na¬ šem imenu sporočite vsem pa- tronatskim odborom Vaše dr¬ žave, vsem zbiralcem in vsem darovalcem našo najprisrčnej- šo zahvalo, katero Vam izre¬ kamo v imenu tistih, za kate¬ re je bil ta lep dar zbran in odposlan. Prejeti denar smo namenili kot pomoč izključno za slede¬ če svrhe: 1) za pomoč preis- kovalcem na otoku Adi Cigan- liji pri Belgradu, ki čakajo na proces Sodišča za zaščito dr¬ žave; 2) za pomoč zaprtim ženam v Požarevcu; 3) osta¬ nek za pomoč jetnikom v Sremski Mitroviči. Deloma smo denar že odposlali, ostanek pa bomo odpravili ob podani priliki. ki, naše prijateljske pozrlrave! Odbor Izseljeniške Pomoči v Parizu, Tomo Brejc, s. r., Krese R. s. r. VEMŠK1 GENERAL O VOJ¬ NI NA KITAJSKEM Za presojo vojaškega položaja Ja¬ poncev je značilna izjava nemsega majorja Lindemanna, ki je bil d zdaj nemški vojaški svetovalec mar¬ šala Čangkajšeka. Ta nemški častnik je bil nedavno z vsemi ostalimi nem¬ škimi vojaškimi svetovalci na 1_ tajskem odpoklican domov v Nem¬ čijo. Pred odhodom je dejal, da, ela je japonski pohod na Kitajsko po¬ polnoma enak nesrečni pustolovšči¬ ni, ki jo je Napoleon doižvel v Ru¬ siji. Ta pohod se bo po besedah ma¬ jorja Lindemanna končal ravno ta¬ ko kakor se je končal Napoleonov pohod v Rusijo, t. j. s porazom. “Če ne bo 'prišlo do hitre japonske zmage, bo na Japonskem izbruhnila strašna revolucija”, s lemi besedami je major zaključil svojo izjavo. šef nemške vojne misije na Ki¬ tajskem. general Falkenhausen, ki se je vrnil v Nemčijo, pa je izjavil, da se Kitajska lahko še 50 let voju- je z Japonsko, medtem ko Japonci tega ne zmorejo. Ta general misli, da bo Japonska v petih letih morala svoje čete umakniti iz Kitajske, kaj¬ ti Kitajci so mnogo boljše oprem¬ ljeni, kot so Japonci mislili, razen Obenem smo obdarovanim zirala. tudi javili, od kod je ta denar prišel, da se morejo, ako jim bo to mogoče, zahvaliti Vam direktno. Obenem pa tudi sporočite vsem prijateljem, vsem zbiral- eem in svem darovalcem, da je obžalovanja in obsodbe vre¬ dno, ker se nepravični sistem v Jugoslaviji še ni toliko spre¬ menil, da bi se nehalo prega¬ njanje po zakonu o zaščiti dr¬ žave. še zmirom je stotero po¬ litičnih jetnikov zaprtih. Zato je naše delo še vedno prepo¬ trebno, zato ga moramo z ne¬ zmanjšano vnemo nadaljevati. Prosimo vse domoljubne, vse napredne, vse delavske, hrvaške, slovenske in srbske izseljence in organizacije v USA, da nam še nadalje po¬ magajo pri našem človečan¬ skem namenu. Z vsakim naj¬ manjšim darom lajšamo tr¬ pljenje tistih, katere je vera v pošteno idejo privedla v je¬ če. Lajšamo trpljenje tistih družin, ki so izgubile svoje vz¬ drževalce, budimo jim zavest in jim pokažimo, da dobrota ni sirota. Sprejmite, dragi somišljeni- — Notranje težave v Italiji nara¬ ščajo, ljudstvo se vprašuje, kdo je kriv za poslabšanje položaja. Posne¬ majoč Hitlerja, od katerega si je Mussolini sposodil že tudi novo- vpeljano in smešno “gosje” koraka¬ nje. so se fašisli v Italiji vrgli na Jude, katerih je komaj 50.000 v I- taliji. Mussolini je izdaj celo vrsto protižidovskih zakonov, časopisje hujska proti Židom in če kdo vpra¬ šuje zakaj je kruh nevžiten, zakaj draginja narašča, odgovarjajo faši¬ sti: Judje so krivi; kadar jih zatre¬ mo, bo boljše. — Dolgo pa taki, za rep privlečeni izgovori, ne bodo dr¬ žali. , . . — Republikanska vojska v Špani¬ ji, ki je z uspehom zavrnila fašisti¬ čno ofenzivo na Almaden, je obva¬ rovala ljudski Španiji najbogatejše rudnike živega srebra na svetu. Let¬ na produkcija v teh rudnikih, v ka¬ terih delo ni bilo prekinjeno, znaša 2,000 ton čistega živega srebra, ki se večinoma izvaža, kar daje španski vladi nad 150 milijonov frankov de¬ viz s katerimi plačuje svoja naro¬ čila v inozemstvu. — 620,000 študčntov je vpisanih v letošnjem letu na visokih šolah (u- niverzah) v Sovjetski Zvezi. V prvi letnik se je letos vpisalo 160,000 študirajočih fantov in deklet. ŽIVLJENJE IN DELO VENCA POVISKAJA CIRIL KOSMAČ (Nadaljevanje) Od tistega dne, ko je Vene postal Vene Poviškaj., se je ža¬ lost v močnem curku točila v njegovo srce — in tista žalost je bila njegova edina slad¬ kost. Nič ni bolj grenkega na svetu, kakor s samoto napol¬ njeno srce; na svoji žalosti pa se lahko pasemo, kakor se če¬ bele pasejo po cvetočem grmu črnega trna. Glava mu je zabuhnila od težkih misli in se mu nagnila na prsi, čokati nos se mu je poveznil na usta, svetle črne oči so mu nekam potemnele in se umaknile globoko pod niz¬ ko čelo — in na širokih ustni¬ cah Venca Poviškaja se dol¬ go ni razgrnil nasmeh. Ostal je doma, se spet va¬ ljal po pepelu na ognjišču in vtikal svoje umazane parklje v vse piskre, ki so stali pri ognju, toda teta Marjanca ga zdaj ni več krcala po prstih: fant se ji je smilil in zato mu je pustila to edino veselje. Sle¬ dila mu je kakor senca in od težke skrbi bi ji lasje gotovo posiveli, če bi že zdavnaj ne bila srebrnolasa. Ponoči je go¬ reče molila za svojega nečaka in ga izročila v varstvo božje¬ mu sinu, Mariji devici in nje¬ govemu patronu sv. Vencesla¬ vu, vojvodi češkemu; čez dan pa mu je lajšala gorje s tem, da mu je spet začela pripove¬ dovati neskončno dolge zgod¬ be o svetih in blagih ljudeh, s katerimi so na zemlji delali slabše kakor z obrisnicami, za¬ to so pa v nebesih prvi med prvimi, kjer zro in bodo večno zrli obličje samega boga očeta. Toda vse molitve in vsa to¬ lažba je bila zaman. Srce Ven¬ ca Poviškaja je bilo tako za¬ krknjeno in trmasto zamak¬ njeno v ta ničvredni svet, da ga častitljivo in bradato obli¬ čje boga očeta, ki je sicer vi¬ selo tudi v Marjančini sobi, ni prav nič potolažilo; ravno na¬ robe, dvakrat ga je celo tako razkačilo, da je zvrnil pisker vode v ogenj in se zatekel v prazno izbo. Legel je po mrzlih deskah, slekel suknjič, ga zvil in si ga dal pod glavo ter se zamaknil v strop. V zakajenem stropu je bil odtis železnega hlačne¬ ga gumba, ki ga je nekdo kdo ve kdaj odtisnil v mehki les — in v tisti odtis se je Vene Poviškaj zamaknil vselej, ka¬ dar je ležal na peči in raz¬ mišljal o svoji bridki usodi, širok pramen sonca je padal skozi okno in po njem je rojil prah kakor na tisoče drobnih mušic; ob oknu je brenčala debela muha in se zaman za¬ ganjala v motne šipe, druga¬ če pa je bila v izbi taka tiši¬ na, da je Vene natančno ču¬ til, kako se seli samota v nje¬ govo srce. Tiščalo ga je v pr¬ sih in bolečina je bila tako presunljiva da se je Vene bal, da se bo zrušil v samega sebe kakor star sod na soncu. Po¬ tem je tista bolečina počasi prešla; njegovo srce je napol¬ nila žalost in v tisti žalosti je plavala Zinkina podoba. Od¬ tis hlačnega gumba na stropu je počasi izginil, Vencu se je zameglilo pred očmi, dolke čr¬ ne veke so mu vztrepetale, za¬ grebel je glavo v suknič in po umazani mastni podlogi sta se pocedili dve debeli solzi. Bilo mu je lažje pri duši, a vendar: kako brezupno je s solzami brisati podobo,' ki se nam je zarisala v srce. Tako je živel Vene Poviškaj v tistem trpkem času — toda usoda ga je brezmejno ljubila in mu je z vso marljivostjo pripravljala že novo britkost. Tako je pač: če ima hudič mlade, nima samo enega! Zinka je ljubila, ljubila je široko in odkrito kakor ljubi cesta vse ljudi — in zgodil se je čudež: na cesti je pognala trava. Svetlega poletnega jutra se je krepko pretegnila v postelji in si šla z zalito roko čez oči. Potem se je počasi dvignila, da bi ponovno razmislila o tej nerodni stvari. Solze so se ji potočile po mehkem licu, rde¬ če debele ustnice so se ji jez¬ no nabrekle: bila je v dno du¬ še užaljena, da se ji je pripe¬ tila taka nesreča. Zaškrtala je z zobmi in stisnila pest: pla¬ nila bi na kogarkoli in ga zmlirvčila, kajti čutila je, da se ji je zgodila nečloveška kri¬ vica. “Ah, kar je, pa je!” se je nenadoma otresla. “Hudič ga je dal, bog ga bo vzel, -ali pa narobe”, je zaključila in se vrgla na pomečkane rjuhe. Toda kmalu se je spet dvig¬ nila in obvisela gola na robu postelje. Zvonila je z lepimi nogami in se zastrmela v. mo¬ drikaste žilice, ki so se viju¬ gale pod prosojno kožo na nje¬ nih močnih stegnih. Vtaknila je kazalec v usta in ga sesala, kakor nedolžno dekletce v prijetni zadregi, ter plavala z očmi po sobi, kakor bi iskala nekaj že zdavnaj izgubljene¬ ga. Romala je s pogledom po sivkastem stropu, mimo paj¬ čevine v kotu, ki je potrepeta- vala v lahni jutranji sapi; mi¬ mo podobe v spomin na prvo sv. obhajilo; mimo Kristuta na Oljski gori in mimo poblede- lih fotografij svojih treh raz¬ košnih sestra, dokler ni njen pogled švignil skozi odprto okno v zlato poletno jutro: veje so vihrale v hladnem ve¬ tru, dozorevajoče žito se je prelivalo na njivah, čez trhlo napol polomljeno vrtno ogra¬ jo so se osipali košati cvetovi ovenelih vrtnic v cestni prah; rdeči lističi so ležali na tleh, kakor bi pravkar tam poska¬ kovali vaški paglavci in iz razbitih palcev na nogah se¬ jali rdeče kaplje' svoje mlade krvi. Odnekod je rezko zadi¬ šalo po sveže nakidanem gno¬ ju, nizko nad dolino je bilo poveznjeno modro nebo in po n J e m so plavali drobni oblački, ki jim pri nas pravimo ovčke! Zinka se je zamaknila vanje, jih spremljala na poti in se spominjala svoje mladosti; spomnila se je tudi svojih raz¬ bitih palcev na nogi; ‘ koliko¬ krat je ž vriščem pritekla do¬ mov in se potožila mami: “Mama, cebnila sem se, ceb- nila sem se!” “Ali te zelo buba? Sem stopi, da ti popiham”, je rekla mama, jo vzela v naročje in ji popihala krvaveči palec. Zinkine ustnice so se razši¬ rile ob teh daljnih spominih, njena roka pa je medtem br¬ skala po postelji, našla konec traku in ga toliko časa navi¬ jala na prst, dokler ni poteg¬ nila izpod sebe zmečkane cu¬ nje. Dvignila je roko, vzela ka¬ zalec iz ust, se nasmehnila in zaničljivo rekla: “Aha, take so torej briga¬ dirske spodnje hlače.” Stopila je k oknu in se nag¬ nila čez rosne rože. “Polde, kaj pa delaš?” je poklicala starega hlapca. “Tako n — nič- ; ' gno j — je ovrnil Polde, sra¬ mežljivo sklonil glavo in po¬ kazal z vilami v kup gnoja. ... *'' a ’ ’ J e re kla Zinka in spu¬ stila spodnje hlače k njegovim nogam. — IIIIV < stopila od okna, se sp( 11 a t Posteljo in se žarni* „ “Kaj Pa zdaj?” se : sala čez čas,” Ali naj * eim?i In s kom? Nekat ški so za zakon, drugi bežen.” Našobila je sočne us si v mislih izbrala žer “In zakaj pa ne njej je nedadoma vprašala m se zakrohotala. (Dalje prihodnjič) okt« '9*i TISKOVNI IN PROPAGANDNI FOND XLIX IZKAZ: _ za nezadržano nrovi/.ijo »«im en0Va ..ovnir/.ano provizijo: Peshei p.\_Za nw.au. ..o« '‘imenovan, ££££«.-. N. i. - a provlIiio: P ’‘ sh -' «V ‘ Skrinar 62c. Kovačič 62c. rnn OHIO - Prisspcvek Saftiel. lOc ^ ridGE PA - Prispevek srbskega del. kluba $5 RUR AL KIVGE. ’A. _ za nezad . prov . L . 2 RUR KL\ND >< LAKE ’ ONT. - Za nezad. prov. L. Zravj e MAm VUKON. - Kraševec S 5 F. Sodec S5, EU Pop*« s , « sr«- Moilc KaM,s '. BAMERTON, OHIO - F. Dolžeč - , in im. Kotar, prostovoljci CHICAGO ILL -"pHspev;.k A. Bohinc 25c. J. Černivec 5Cc LIBRAKV,' PA. - Prispevek Šenčur 50c. za nezadržano Pf0v . Lipovšek S3.50 ONT. _ 3“ ”»* a f a r ”7™°, * M MMINS, oni. — z-a ..- Slak $4.12, Smrke 92c. Kosmač 51.02, M. Smrke SUH. Ostanek . . ~ _.1-,.,..,, nrovi/i.10 zlochin 25*» §2.30 50c, UMIKU- v - VUKOM, PA. — Za nezadržano provizijo Tlochin 35c HOUSTON, PA. — Prispevki: Neimenovani 25c, J. Kaučič Neimenovani 25c, neimenovan 25c, J. Maurič 25c, A. Lesnik* 25c A. Surel 25c, J. Sedmak 25c, G. Burgar lOc; J. Kovač 25c Z. Žeganti 25c. Skupaj nabral A. Kozane S2.85; za nezadržano provizijo A. Rožanc 31c Sli provizijo A. Kozane Jic a CALGART, ALTA. — Zbrala Rosic Gnfdisar: J. Gradišar 2« Louis Muir 25c Malt Žalec 50c, Matt Elajmk 30c, J oe Jurišinj- . i-r or- (..lin MovŽits 25 p.. Tfinv Cn n ii Louis Muir 25c ->iau Jur *inič 2 5c France iz Doblič 25c, John Moyz«ta 25c. Tony Sneller 25c- Fred škoda 25c, F. B. 25c, M. Blažič 50c, P. J. Spcar 35r n Za nezad. prov. Rosic Gra. Fred škoda 25c, r. *>• -... “• .sdc, p Stefanac lOc; skupaj S3.75. Za nezad. prov. Rosie Gradišar 10c * CLEVELAND, OHIO - Prispevek: Anton Rupnik S2.50, A nlon Janša za nezadržano provizijo i> .c SKUPAJ S2,is; VSEM DAROVALCEM IN ZBIRATELJEM NAJPRISRČNEJŠA H V . U Z NAŠO KAMPANJO, katere se pravzaprav ne čuti. nc prav nič zadovoljni. Razen Kanade, ki je neutrudljiva kakor ved*, je začela v zadnjem času precej razveseljivo gibati Pittsburška ek® od drugod pa je malo slišati. Ne samo da ne raste število novih nar® kov, ki so neobhodno potrebni, da pridemo enkrat do višine naročuj, ki bi omogočala vzdrževanje lista s samimi naročninami, temveč, p«, narašča število naročnikov, ki so zaostali z naročnino. Požrtvovalnosti delavnosti ne manjka, to pričajo izkazi našega propagandnega i n tis, nega fonda. Vemo, da je še povsod huda brezposelnost, ki otežkočujc obnavlja naročnine, toda prisiljeni smo najresnejše apelirati na vse prijatelje In da takoj in brez odlaganja podvzamejo vse kar je potrebno, da se bij naročnine obnovijo. Nimamo nobenih drugih virov ali rezerv, da bi u K iz njih kriti redne izdatke, zato še enkrat podčrtavamo, da je nujno ci navijati izteklo naročnino in da je ravnotako nujno povečati število ur naročnikov, da spravimo v sklad dohodke z velikimi izdatki, ki jih w zroča tiskanje lista. Danes, ko celi srednji Evropi in posebno našim roi niin krajen ,n usoda krvaveče Španije, in izdane Čehoslovaške, je neoivisen in dosljč protifašističen list med Slovenci v Ameriki, bolj potreben kot kedajn prej. če se v teh kritičnih časili ne zavemo vse resnosti položaja, se bližnji bodočnosti tudi nam obetajo hudi in črni časi. Da se kaj takfti i zgodi, je treba buditi one, ki ne vidijo prihajajoče grozeče nevihti, (11 to ne zgodi, je treba budilca in klicarja, je treba proti! šističnega listi. DOBITKI V KAMPANJI LISTA se bodo žrebali, kakor je bilo it t vedano 15. oktobra na prireditvi v Slovenskem Domu v Pittsburgha b simo vse one, ki imajo odrezke, da jih pravočasno vrnejo, ker se nenus odrezki seveda ne bodo mogli upoštevati. Pred žrebanjem bo v Sten¬ skem Domu zabava s petjem in godbo, a po zavrženem žrebanju bo Id še ples, tako da pridejo na svoj račun tudi oni, ki ne bodo dobitniki d* dernega pralnega stroja, sesalke prahu, zlate ure in drugih dobitkov.s čakajo na one, ki imajo srečo v takih rečeli. NOVI IN PONOVNI NAROČNIKI NOVI: Friedens, Pa.: Furlan Frank. I.ibrar.v, Pa.: Dolinar Paul. Posega te Phine, Šenčur Jakob, Mrs. Yerman Theresa. Pittsburgh, Pa.: Čelani * lock, Pa.: Fortuna Jos. Barberton, O.: Doles Frank, Cleveland, 0.J Frank. New York, N. Y.: Vaupotich Rado. Maspeth L I, N V: F® Joseph, Chaput Huhges, Canada: Stegenšek j. Kirkland Lake, C® Namre John, Steblaj John. Chesterville, Canada: Kastelic Joe. Lardrib Canada: Stark P. Timmins, Canada: Fugina Angela. Klobučar I« Porcupine. Canada: Pfeifer F., Plut J.. Zadnik John. Vukon, Pa.: S. Porcupine, Canada: Balkovec John. Knaf A. Schumacher, Canadi: pich C. Timmins, Canada: Faidiga M., Flajnik J. Hrookl.vn. N. V- : si Peter, Pirc Joe. Meadovvlands, Pa.: Martinčič I. Kirkland Lake, CK Levstek Jack. Timmins, Canada: Cesar John. PONOVILI: Tarentum Pa.: Perme Ignac. VVillock, Pa.: Drašler jL-L j* P , h ' nat Mike - »etroit. Mich.: Kern Jos, Hrer ,n A LaPajna L ” PIacht <’r J- Cleveland, O.: Tavž< t, Kirk,and Lake - Kanada: Kobe, ič Joe. I dovTeh Tt Canada: Louisj n And. McKees F Frank i [‘J Porcupine . Canada: Ostanek A.. Pasis T. Str L F nle ? UrRh - An,0n ’ Sprohar A.. Mor: Pa Mo/ V?"' G ° gnOVC J ° e - SleeIt °». P** Kostel« JoS t Anton. Dcs Moines. , 0W a: Pie rce Goo, Sneler P m ' MS ’ ° n ‘- Canada = Gecan Joe. Lev: Rožanc Qarden$ SANDWICHES WINES, LlQUORS, BEERS Bishop, Pa. Lel.: Canonsburg, 1081-R-12 THREE STAR BOTTLIN **ni slovenski izdelovalci raznovrstnih mehki »kraju. — Razpečevalci vseh vrši 506 YV. RAII.ROAD AVE — ve “ p hone: Oakmont 3<