^>AND
s-yuAtice...
NO. 133
Ameriška Domovina
AMERICAN IN SPIRIT F0R6IGN IN LANGUAG6 ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, JULY 21, 1960
SLOVGNIAN MORNING N€WSPAP€R
STEV. LIX - VOL. LIX.
Japonski premogarji na šfrajku zgradili barikade pred vhodi
Okoli 10,000 policajev skuša ukrotiti okoli 20,000 pre-mogariev, ki so se utrdili pred vhodi v rudnike.
TOKIO, Japonska.—Kakih 600 milj jugozahodno od prestolnice pri Omiuti i-o veliki premogovni, ki Mitsui Mining Co. Družba je rudnike modernizirala in sklenila že v januarju odpustiti del odvisnega delavstva. To se je temu uprlo in oklicalo stavko. Dva meseca kasneje se je kakih 4,000 rudarjev pogodilo z upravo rudnika in ise odločilo iti na delo.
Med stavkujočimi in onimi, ki So se odločili za delo, je prišlo do ponovnih spopadov, tekom katerih je bil en rudar mrtev preko 800 pa ranjenih.
Sodišče je pred dvemi tedni odredilo, ca morajo stavkujpči umakniti svoje straže od rudnika. Ti so sc temu uprli in poklicali na pomoč še druge tovariše. Za žičnimi ovirami in barikadami vstrajajo na svojih položajih, ko se policija pripravlja, da jih Prisili k pokorščini. Sodijo, da je barikadami kakih 20,000/ rudarjev, med tem ko so oblasti obrale kakih 10,000 policajev.
Spor je zavzel tak dbseg, da se Inora ukvarjati z njim vlada Hayate Ikeda, ki je začetkom tedna nadomestila vlado Kišija. Nova vlada bo v glavnem hodila po stopinjah istare tako v domači kot v zunanji politiki.
RAKETE P0URIS USPEŠNO PRESKUSENE S PODMORNICE
Atomska podmornica George Washington je včeraj izstrelila izpod gladine Atlantskega oceana prvi dve raketi Polaris s polnim uspehom. Napovedujejo, da bodo atomske podmornice opremljene z raketami Polaris še to jesen že v redni vojaški službi dežele.
CAPE CANAVERAL, Ela. — Preskusi raket Polaris, s katerimi bodo opremljene atomske podmornice v najkrajši bodočnosti, so skoro uspešno zaključeni. Atomska podmornica George Washington je včeraj kakih 50 čevljev izpod vodne površine pognale prvi dve raketi s polnim uspehom proti določenemu cilju. Napovedujejo, da bodo preskusi zaključeni v oktobru in da bodo z raketami Polaris opremljene atomske podmornice še pred koncem leta v rednem sestavu naših oboroženih sil s predpisanimi
~ nalogami.
Prebitek v zveznem proračunu nad bilijon
Predsednik Eisenhower je
včeraj objavil, da je imela kakšne tri ure časa. Rakete
V mornariških krogih so nad uspehom navdušeni. Trdijo, da sta obe raketi dosegli svoj cilj kakih 1100 milj daleč. Med obema streloma podmornice George Washington je bilo le
Katoličani protestirali dva dni po vrsti proti komunizmu na Kubi
HAVANA, Kuba. — Kot smo poročali so preteklo nedeljo protestirali katoličani proti politiki Hidel Castra, ki daje toliko moči komunistom im njihovim sopotnikom. Demonstracije /so se nadaljevale tudi v ponedeljek. Napovedana je bila namreč v ne-ki predmestni cerkvi maša v spo-na začetek španske državljanske vojne pred 24 leti, ki je spravila na oblast diktatorja Franca.
2e pred mašo se je nabralo pre-cejšnje število mladih komunistov kar pred cerkvijo, na kar je bila opozorjena policija. Komunisti so šli v cerkev in hoteli motiti cerkveno pobožnost, Po-beija jim je pomagala na ulico. Fo maši so prišli verniki na uli-C(> in začeli vzklikati, da hočejo “Kubo ne pa Rusije. Začel se je
zvezna vlada v preteklem proračunskem letu 1.1 bilijona dolarjev več dohodkov kot izdatkov.
NEWPORT, R. I. — Proračunsko leto, ki se je zaključilo s pre. teklim junijem, je prineslo zvezni vladi po poroqtlu predsednika Eisenhowerja javnosti $78,-400,000,000 dohodikov in $77,300,-000,000 izdatkov. Čisti prebitek je torej znašal $1,100,000,000.
V začetku letošnjega leta je Eisenhower napovedal, da bo zvezna vlada izdala $78,400,000,-000. Vsota se je zmanjšala, ker je uspelo prodati ali pokloniti raznim prijateljskim in nevtral. nim državam velilke količine viškov naših deželnih pridelkov, katerih hranjenje stane oblasti ogromne vsote. Pri tem je nov zagon v gospodarstvu povečal osebne dohodke, da so krili primanjkljaj vsote, ki bi jo naj prinesli davki korporacij.
Predsednik je prebitek v zveznem proračunu označil za “zelo opogumljajoč preobrat’’ v primeri s prejšnjim proračunskim letom, ki se je končal z blizii 12 in pol bilijona dolarjev primanjkljaja.
vrste Polaris so težke okoli 14 ton in okoli 60 čevljev visoke.
P r e d s ednik Eisenhower je preko obrambnega tajnika Ga-tesa čestital tako mornarici kot tudi kapitanu podmornice G. Washington in vsemu njenemu moštvu.
ZDRUŽENE DRŽAVE ŠVARE SOVJETSKO ZVEZO PRED VMEŠAVANJEM V KONGO
Predstavnik ZDA v Združenih narodih je na seji Varnostnega sveta posvaril Sovjetsko zvezo, naj ne pošilja svojih čet v Kongo, ker so odločene zabraniti prihod kakršnih koli drugih čet v Kongo kot onih v okviru in po nalogu Združenih narodov. — Predsednik vlade Konga zopet zagrozil s povabilom sovjetskih čet.
Rdeči Vietnamec bo vežbal Naserjeve borce
KAIRO, Egipt. — Gen. Vo Nguyen G-'ap, ki je vodil vietnamske rdeče čete pri napadih na Dienbiemphu tekom komuni-
Naša armada utrjuje postojanke na tujem
Vojaške okrepitve so odšle v Kanalski pas v Panami, na Korejo in v Evropo.
WASHINGTON, D. C. — Naša armada je poslala v panamsko kanalsko cono novih 1,000 redmih vojakov. Tako je naša posadka v Panami kompletna in pripravljena na vse slučaje. “Slučaji’’ se lahko rodijo preko noči.
V panamski kanalski coni je namreč Uidi okoli 200 komunističnih agitatorjev, precejšen ZDRUŽEN! NARODI, N. Y. — Tekom včerajšnje raz-del jih je poslal tja Castro s Ku- prave o Kongu v Varnostnem svetu Združenih narodov je be. So že pridno na delu in huj- predstavnik Združenih držav Henry Cabot Lodge povedal skajo panamsko domače prebi- jasno in odločno, da Združene države ne bodo dopustile, da valstvo proti Združenim drža- bi se mešale v razmere v Kongu kake druge vojaške sile vam.	i kot one, ki so jih tja poslali Združeni narodi. Predsednik
Armada ie dalje poslala 3,000 vlade Konga Lumumba je namreč ponovno zagrozil, da bo vojakov na Korejo, da spopolni pozval Sovjetsko zvezo, naj pošlje svoje čete v Kongo, če naši dve diviziji, ki sta na de- se belgijske čete ne bodo takoj umaknile iz njega. Belgija marikacjski liniji. V obeh divi- je zahtevo kongoške vlade odklonila, pristala pa je na umik zijah se je tekom let nabralo,svojih čet iz prestolnice Leopoldsvilla. Varnostni svet bo precej korejskih domačinov, ki danes nadaljeval razpravo o položaju v Kongu, služijo v naši vojski kot dobro- \ Predstavnik Konga, 27 let sta-
voljci. Zadnji nemiri v Koreji, ri Thomas	Kanza, je pozval	iz	Konga.	To	prihaja	še	vedno
ki so pregnali z oblasti predSed- Združene narode, naj poskrbe	v deželo, kot dokazuje	letalo,	ki
nika Syngmana Rheeja, so poka- za umik belgijskih čet iz dežele zalli, da ni dobro, ako so v naših in tako zajamčijo, da ta ne bo divizijah korejski d&mačini. Za- postala bojišče, to jih bo armada p*časi izločha Belgijski zunanji minister je iz vseh enot.	j	j Varnostnemu svetu podal poro-
Armada je'končnoposlal v Ev- čilo o razmerah v Kongu, o na-rc/po 4,d00 novih vijakov, ki so silstvih nad belgijskimi držav-iizvežbani v iabi modernih jjani in ostalimi belci. Med dru-bombnikov, lovcev,; raket in a- gim je navedel slučaj bele ma-tomskega orožja. N|š zakon pre- tere, ki so	ji uporni vojaki gro-
poveduje, da bi sjieli zaupati zili) da se	bo(Jo lot^ njene tri
atomsko orožje zaveznikom, zato mesece sUre h^rke, ^ m
se je včeraj zrušilo nad vzhodnim delom dežele, pri čemer je bilo 34 vojakov mrtvih, več pa ranjenih.
Sreča v nesreči
se mora tako onjšje nahajati ne vda. Nato jo je 2o’vojakov za zmeraj v skladiščb ameriških
povrstjo posililo.
Ob koncu svojega poročila je
čet. Ker je takega orožja na-stičnega upora v Francoski Indo- bralo že precej, je armada po-kini, je prišel sem, da bo prevzeT slala nove vojake^— specijaliste	®e^ija takoj
vodstvo vežbanja arabskih ,pro- v Evropo. Seveda se bodo za to stovoljcev za Alžirsko osvobodil-' novico zelo zanimali tudi
Rušilec Ammen, v katerega sre je žari el v gosti megli rušilec Collett, je malo preje izložil strelivo.
v —
LONG BEACH, Calif. — Ko sta se v torek v gosti megli zadela rušilca Ammen in Collett n- pred Newport Beach je bdo mr-maknila svoje čete iz Konga, tvih 11 mornarjev, precej večje kakor hitro bo imela jamstvo število pa ranjenih.
Iz Clevelanda in okolice
V bolnišnici—
John Copic s 694 E. 159 St., lastnic.Copic Cafe na E. 140 St., je v University bolnišnici na Adelbert Rd. Obiski so dovoljeni.
K molitvi—
Člani društva Najsv. Imena v fari sv. Vida imajo skupno molitev nocoj ob osmih v Zakraj-škovem pogreb, zavodu za pokojnega sobrata Franka Kneza. Popravek—
Pogreb pok. Franka Kneza bo v soboto ob desetih, ne ob devetih, kot je bilo včeraj napak sporočeno.
------o------
Sodišče ukazalo hitrejše mešanje otrok v šotah
PHILADELPHIA, Pa. — Zvezno sodišče je odredilo) da je sedanje izvajanje odprave segregacije v šolah države Delaware prepočasno in ukazalo mešanje otrok neoziraje se na raso že prihodnjo jesenjo.
Zvezno prizivno sodišče je odločilo, da dosedanje uvajanje integracije ni v skladu z odločbo Vrhovnega zveznega sodišča, ki pravi, naj se integracija v šolah izvaja s “preudarno brzino.”
Po dosodaj odobrenem načrtu bi bile javne šole v Delaware integrirane nekako do 1. 1972. Vodniki črncev so se proti taki počasnosti pritožili.
Državni šolski odbor je izjavil, da se bo pritožil na Vrhovno sodišče in prosil za potrditev obstoječega načrta.
mo vojsko.
Po poročilu tukajšnjega časopisa se je prijavilo okoli 45,000 prostovoljcev, katerih vežbanje ibo začel gen. Giaip prihodnji teden.
Upor v Alžiriji je že prešel
Moskvi!
za varnost svojih državljanov. Vprašal je glavnega tajnika
Da ni rušilec Ammen malo preje izložil strelivo, ker je bil
Kraljica Elizabeta gre na obisk v Iran
LONDON, Vel. BrU. — Urad-
Hammarskjoelda, če mu more določen za odhod v rezervo, bi dati tako zagotovilo. Omenil je, bila nesreča daleko hujša. Pri daje Belgija pokazala dobro silnem trčenju obeh vojnih ladij voljo, ko je pristala na umik bi se lahko vnela municija in oibe
no je bilo objavljeno, da bosta evojega vojaštva iz prestolnice ladji bi zleteli v zrak. svoj višek. Doma je začel izgub-j kraljica Elizabeta ji. in njen so- Leopoldsville do sobote.	| Kapitan Ammena je sledil Col-
Ijati oporo, zato išče uporniško vodstvo pomoč zunaj, pa naj že , pride od koderkoli. Pogajanja Iza končanje upora so prekinjena.
prog vojvoda Filip v prihodnjem Varnostni svet bo danes de- lett na radarju, vendar ni imel marcu obiskala Iran.	bato o Kongu nadaljeval. Na krmar niti časa, da bi zaokrenil
Iranski šah Reza Pahlevi je dnevnem redu je resolucija krmilo, ko se je ladja nenacjno bil v maju lani tri dni na obisku azijsko-afriških držav z zahtevo pokazala :z megle in plula na-
v Vel. Britaniji.
o umiku belgijskega vojaštva
Zakulisna pot L. Johnsona do kandidature za podpredsednika
Demo- Ijena, zato tudi Johnson ni ve- prevladala trezna presoja njiho- ciji kandidata za podpredsednika. Kaj takega seveda ni bilo na programu in treba je bilo hi-
naj Johnson sprejme
CLEVELAND, O.
kratska konvencija je potekala del, kaj naj napravi.	| Ve dejanske politične moči v
točno po programu in po napo-j Ko ga je obiskal Kennedy, demokratski stranki. Pamet je vedih vodilnih demokratov. Le	sta se lovila na besedah. Ken-	velevala, naj Johnson
v eni točki so prerokovanja po-	nedy ni hotel naravnost vpra-	kandidaturo. Johnson sam je	še
polnoma odpovedala, zato pa	sati, ali bi Johnson hotel kandi-	zmeraj okleval in se odločil	za
rodila vsaj v začetku veliko dirati za podpredsednika, John- kandidaturo šele po kosilu, kar Frete'P	s	komunisti,	posredovala	| zmešnjavo in precej protestov	son pa tudi ni hotel z barvo na	je takoj sporočil Kennedyu.
K policija	nemiri	so	dali	povod	,z juga in severa. Sedaj je znani	dan. Rekel je samo Kennedyu,
i	---- odgovor
ravnos/t proti Ammenu. Kljub hudim poškodbam sta ostali obe ladji na vodi. Materialna škoda je na obeh velika.
Število farmarjev pada neprestano dalje
tro odločevati: spraviti Johnso-1 WASHINGTON, D. C, — Zad novo kandidaturo skozi plenum nje ljudsko štetje je pokazalo brez glasovanja in spremeniti da se s po!jedelstvom peča samo vse načrte o nagradah, ki naj bi še 4,076,000 farmarjev, ali okoli jih dobili — seveda šele po u-116 milijonov ljudi. Zanimivo je,
'd;
Hruščev: Sovjetski filmi niso zanimivi!
LONDON, Vel. Brit. — Predsednik viade Nikita Hruščev je po poročilu radio Moslkva na vrtni veselici preteklo nedeljo tožil, da .so sovjetski filmi “nezanimivi, dolgočasni in revne vsebine.’’
Poročilo trdi, da so navzoči kritiko Hruščeva toplo pozdravili.
« tokih 40 aretacij.	jčasnikar Joseph Alsop objavil naj si izbere ra kompanjina' JohJnsonw.	K“"e-	*oHt«h r n^hr. -
Kako je razpoloženje naroda potek zakulisnih pogajanj med “najboljšega moža”. Vsekakor	sPrejnie kandidaturo, je Kennedyevi pristaši.
do komunizma, se vidi tudi po vodolnimi demokrati, ki so ob- je Kennedy odšel s pogovora z deloval na Kennedyeve pristaše ^ ge . j0jinson šele
kot bomba.	ni Iro-i falro-	J
Pa se bo oženil
Neki fant iz mesta Santa Fe je naročil v listu oglas o svoji zaroki. V zadnjem trenutku je prosil po telefonu, naj umaknejo oglas.
Ko so mu odgovorili, da je prepozno in da se list že tiska, je rekel: “Če je tako, se bom pa oženil z njo.”
industrijskih panogah, ravno to-
zad-Tilko.
delavskem ^____________„
kazal s/lilke iz Rusije.
Gledalci praviti tudi tistim, ki za kuli
obnašanju delavcev., V nekem enem tudi nazorna slika, kakšna vtisom, da je Johnson zaintere- kot bovmba' Nlhce m kaj take- ^ trenutku odločil ža kan-1 V odstotkih povedano: farmar-predmestju je kino presenečenja more politika pri- siran na kandidaturi.	ga Pricakova! vsi so zaceli pro- d:daturo k Q • •	• niti g0_ skl stan tvori samo še ikakih 9
z= *u„	„ se je vmn v svoj ^	^	««
v rSSS.S	rESISS“u:
takoj začeli protestirati češ, samj odločajo. Alsopovo ime je hotel in pozval svoje prijatelje, Prvotno a je to čista propaganda. Mani- dokaZ) da je 0pjs resničen.
prebivalstva,
~~ District of Columbia obse-	.
£a 62 kv. milj površine.	Zg° n^e®a
tudi Kennedyeva kandidatu-
sredo zvečer, ali pravzaprav v telj W. Reuther, so mislili, da je J°hnsonu z nalogo, da mu pove	bU ik p velika in enajstl
četrtek ob dveh zjutraj. Tekom treba kandidaturo ponuditi. Vsi f se nekaj vplivnih severnih ^Plme-jutra je telefoniral so namreč računali, da je John- demokratov upira njegovi kan- a Johnsonu, ali bi se mogel sestati son ne bo sprejel. Kennedy je didaturi. Johnson je zopet začel | z njim. Johnson je pravilno slu- na podlagi teh nasvetov ponudil omahovati. Položaj je rešil Sam til, za kaj gre in pristal na Johnsonu tudi formalno kandi- Rayburn, ki je po ma em prepi-
_ farmah, danes pa komaj vsaki
Vremensk sestanek, ki se je res vršil par daturo za podpredsednika.
ur kasneje. Takoj po telefon- Med tem so seveda sedeli ločil, naj skem razgovoru s Kennedyem skupaj tudi Johnsonovi ljudje di v tem slučaju, da bodo je Johnson povabil na razgovor in premišljevali, kaj naj John-svoje prijatelje z Rayburnom son naredi, y za£etku so bili na čelu in seveda- tudi svojo že- skoraj vsi proti kandidaturi. Po
prerok
pravi:
ru s Kennedyevim bratom od-Johnson kandidira tuno-
katere delegacije s severa ugovarjala njegovi kandidaturi.
Ko je Kennedyeva okolica
no. Hotel je vedeti, kaj mislijo čudnem naključju so bili istih zvedeia za Johnsonov odgovor, o njegovi morebitni kandidaturi. misli kot liberalni deipokratje s je	UVjdeia nevarnost, da
Večinoma sončno in hladno. za podpredsednika. Mnenja severa, ki tudi niso bili za John- se zakulisna pogajanja spreme-Najvišja temperatura 74,	_ I Johnsonove okolice so bila de-jsona. Počasi je pri južnjakih nijo v divjo debato pri nomina-
ni poboljšala, ampak verjet- Obsedno gtanje y Gvate-no le poslabšala, silila ga je na to tudi želja, da prekriža Nixo-	mali
nove volivne načrte, ki je hotel GUATEMALA, Gvat. Stu-do dna izrabiti prepire med ju- dentje Pra,tol niške univerze so gom in severom v demokratski vprizorili protestne demonatra-^tranki	leije proti oklicu obsednega sta-
!nja od strani predsednika repu-
Zadnje vesti
WASHINGTON, DC. — Združene države so obdolžile Sovjetsko zvezo, da namerno povečuje mednarodno napetost s svojimi grožnjami in propagando. Zavrnile so sovjetski protest proti načrtu oborožitve Zah. Nemčije z ameriškimi vodljivimi izstrelki na srednje daljave.
COLOMBO. Ceylon. — Pri vo-litvah je odnesla popolno zmago 1 e v i č arska koalicija “Stranka svobode” pod vodstvom vdove pok. predsednika vlade Bandaranaike. V tej stranki so tudi zastopniki trockističnega dela komunistične partije.
Ta slučaj potrjuje znova, da blike Miguela Ydigorasa Fuen- ZDRUŽENI NARODI, N. Y. —
politika sama zelo rada prekuc- ‘tesa.	j
ne vse račune politikov. Politiki j Policija je s podporo rednih obračajo, politika obme, bi re- - čet demonstrante razgnala, ko | kel znani pregovor, zavit v poli- so korakali proti poslopju Kon- j tične besede.	jgresa.	i	i
Varnostni svet bo razpravljal o sestrelitvi ameriškega letala RB-47 1. julija letos nad področjem Barentsovega mori« jutri popoldne.
r KHERI5KA DOMOVINA, JULY 21, 1960
/Uieri$ka DomoviiM/i
/»■ivi« «/9C-/» vi—iio/vtr
6117 St Clair Are. — HEnderson 1-0628 — Cleveland S, O hi«
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week In July
Publisher: Victor J. Knaus;-Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA i
£& Zedinjene države:
$12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za S mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 8 meaece Petkova izdaja $3.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES i
United States:
$12.00 per year; $7.00 for 6 months; $400 for 8 months Canada and Foreign Countries:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.60 for 8 months Friday edition $3.00 for one year
Second Class postage paid at Cleyeland, Ohio.
No. 138 Thur., July 21, 1960
Pismo g. Antonu Šabcu
V vrsti člankov, ki sem jih objavil v Ameriški Domovini pod naslovom “Kaj je svoboda,” sem skušal pokazati, zakaj se je gotov del ameriških Slovencev odločil za Osvobodilno fronto. Odgovorili ste mi z nekaterimi odstavki, v katerih mi niste dali dejanskega odgovora, češ, da se v argumentiranje ne boste več spuščali, ker ste že dokaj povedali v svojem “Razgledu po domovini.” Vendar bi rad dodal nekaj svojih opazk, preden zaključim svoje misli.
Zapisali ste z ležečimi črkami, da sem zapisal neresnico, ko sem Vam naprtil označbo “Cvet naroda.” To ime, da so si dali moji pristaši in zato navajate proti meni brata Otmarja.
Prijatelj, če bi to ime Vam naprtil, bi bil Vaš očitek, da sem lagal, upravičen. In če bi ga naprtil bratu, bi bil tudi krivičen. Zakaj beseda je fraza, je reklo, ki je starejše kakor jaz in Vi skupaj. To je splošna oznaka kakor vsaka fraza. Zato sem v svojih člankih zapisal; Ko smo mi, ki nas krščujete za cvet naroda, žei pisali o Kajuhu. . .
Če odprete Koledar Slovenske izseljeniške Matice iz leta 1954 boste v oglasu Slovenskega Rdečega križa taisto frazo našli v treh stavkih kar dvakrat. Nobenemu našemu časnikarju še v glavo ne pade, da bi frazo jemal dobesedno, ker vsakdo ve iz slovnice, da je to fraza, ki jo rabi vsakdo in nikoli nima dobesednega pomena, kakor bi ga radi iz nje izluščili Vi. Če ste prav in brez zlonamernosti brali bratove besede, potem ste morali videti, da je zapisana v množinski obliki in bi jo brat, če bi je ne razumel kot frazo, ne smel rabiti.
Cvet naroda, naše gore list, naše lipe cvet so bile fraze in bodo ostale, pa naj jih potem rabi ta ali ona stran. Frazi bo naredil krivico vsak, ki jo bo tolmačil dobesedno, naj bom to jaz ali Vi.
Napaka je tudi v datumu. Citirate datum 8. marca leta 1950. Ker sem jaz prišel v Ameriko šele leta 1950, v tistem hudem snegu, moj brat pa v Kanado šele dobra tri leta za menoj, sem prepričan, da je letnica tiskovna pomota. Zato ne zamerim.
Čudno se mi zdi, da se Vam je zdelo potrebno, da kaj poiščete iz mojega življenja, kar bi morda med Prosvetini-mi bralci še posebej užgalo. Nekdanji teolog in ne ve, kaj je apologetika. Vse svoje karte lahko mirno denem na mizo in če uporabim svoje znanje iz teologije, potem Vas moram popraviti, da ste zamešali tri pojme. Zapisali ste namreč, da apologetika vsebuje še nekaj drugega, apologijo ali ob-žalovalno priznanje.
Ne bom razlagal z latinščino, odpriva samo Websterov besednjak in boste videli, da ste se zmotili.
Apologetics — the branch of theology which defends Christian doctrine on the ground of reason.
Apologia — an argument in defense of principles.
Apology* a vindication or excuse.
Ta zadnji pojem nikoli ni spadal pod apologetiko in ste mi, prijatelj, skušali dati nauk po krivici. V teologiji sem nemara le boljše doma kakor Vi, saj mi priznate, da dobro branim vero in njen božji izvor.
Nato mi očitate, da sem svoje ime in svoje pero dal za obrambo skrahirane SLS politike in da sem iposlal politik. Lahko mi verjamete, da nimam ne Vas ne sebe za politika, ker nisva. Mislite, da je politik tisti, ki piše take članke, kakor sva jih midva? Ali mislite, da je politik zgodovinar? In če grem še naprej; AU mislite, da so bili politiki pesnik Župančič, pisatelja Bevk in Kozak in drugi, ker so se dali voliti na listi Osvobodilne fronte? Jaz jih imam še vedno samo za pesnika in pisatelja, ker se zavedam, da je za titel politik treba precej več. Tudi midva ostaneva še vedno iseo: Vi časnikar, jaz pa koj samo ljudski pripovednik. Širite in ožite pojme in včasih jih ne ločite, kakor bi jih morali.
Posebej ste nekaj napisali o labirintu, iz katerega ni izhoda in v tem ste omenili dve zgodovini papežev. Patuzzijevo in novo katoliško “Pageant of the Popes,” ki je izšla leta 1949.
Naslov je morda pompozen, toda nič ne pomeni, zakaj katolik, ki pozna svojo cerkveno zgodovino od Kristusa do danes, v labirint brez izhoda ne more priti. Sami ste prepisali besede papeža Leona XIII., ki je dejal; Resnice se ni treba nikoli bati.
Med Patuzzijevo zgodovino in med “Pageant of the Popes” je namreč velika razlika, ki ste jo Vi sami omenili, ko ste od katoliške zgodovine navedli uvod. Pravite, da samo dejstva nekaj veljajo. V tem Vam dajem popolnoma prav in sem istih misli. Toda pozabili ste, da se Patuzzije-va zgodovina in katoliška zgodovina “Pageant of the Popes” v osnovi ločita ravno v glavnem dejstvu, ki sem ga jaz na kratko ob Patuzzijevi zgodovini omenil z nekaj stavki. -
Patuzzijeva zgodovina v svojih zaključkih prinese Cerkev kot človeško delo, zato pisatelj mimogrede kakor malomarno omenja, da nekateri trdijo, da je stavek, ki naj pokaže,
da je Kristus ustanovil Cerkev in ji dal Petra za poglavarja, vrinjen pozneje. Prav zavoljo tega Patuzzi trdi na koncu prvega dela, da naj duhovniki svoj posel obesijo na klin in se lotijo druge obrti, paipeštva da bo itak kmalu konec. Ta odstavek sem prvič v celoti citiral, če se je Patuzzi postavil na stališče, da je duhovništvo samo nek posel ne posvečenje in če napoveduje konec papeštva, potem je dejstvo, da je izhajal iz dejstva, ki ni v skladu s tem, kar priča katoliška zgodovina papežev. Zato so v Patuzzijevi zgodovini norčevanje iz svetnikov in njih češčenja, surov članek o Petrovem novčiču, o spovedi, o celibatu in podobnih stvareh. To so dejstva, ki v Patuzzijevi zgodovini niso resnična in ob ta dejstva sem se spodtaknil.
Karel Mauser.
(Konec jutri.)
BESEDA IZ NARODA
Slovesnost biserne maše duhovnega svetnika č. g. Antona Merklina
Matija Škerbec, m o n s i gnor Alojzij Baznik, dr. Andrej Farkaš, Franc Baraga, Jožef Var-
CLEVELAND, O. — Nedelja 17. julija je bila res prava sredi-poletna nedelja: jasna in sončna, a brez običajne sopare, ki'ga, Alojzij Rupar, Jošt Marte-smo jo vajeni v tem času v Cle-jlanc, Franc Pajk in še trije go-velandu. Že pred deseto uro so spodje iz reda Najsvet. zakra-se v gručah zbirali ljudje okoli menta. Med svetnimi odličniki cerkve Marijinega Vnebovzetja so bili: predsednik SNO dr. Mi-v Collirawoodu. Pred župniščem [ha Krek z gospo, dr. Valentin so se zbirali za sprevod. Vse je^Meršol, profesor Janez Sever, bilo v veselem in slovesnem pisatelj Karel Mauser, ak. kipar razpoloženju.
Ob pol enajstih se je začel pomikati sprevod izpred župnišča proti cerkvi. Najprej križ in
ministranti, za njimi kadetinje društva sv. Jožefa KSKJ v svojih slikovitih nošah z državno
France Gorše. Nadalje sta bila med gosti tudi zastopnik 32. o-kraja v mestnem svetu g. John Fakult in sodnik Avgust Pri-jatel.
Po končanem obedu je zbor najprej zapel domoljubno pe-
zastavo in praporom. Sledili so sem, nakar je župnik č. g. Ma-
Kolumbovi vitezi. Za njimi je stopala duhovščina:	trije mon-
signorji, med njimi monsignor
ti j a Jager kot gospodar in prireditelj slovesnosti otvoril slavnostni del banketa in pozdravil
Matija Škerbec in monsignor vse navzoče v slovenščini in an-Alojzij Baznik, župnik slov. fa- gleščipi. Besedo je dal č. g.
re sv. Vida, dr. Andrej Farkaš, župnik slov. župnije sv. Križa v Bridgeportu, župnik č. g. Matija Jager kot asistent biseromašni-
Francetu Baragi, ki je bil ravnatelj banketa.
Č. g. Baraga je najprej povedal smešno za dobro voljo, nato
ka v pluvialu in kot zadnji bi- ^ je pa dal besedo dr. Mihaelu seromašnik, ki sta ga spremljala ; Kreku, ki je nastopil kot slav-č. g. Jožef Varga kot diakon in nostni govornik. V jedrnatem č. g. Franc Pajk kot subdiakon. govoru je opisal razmere v Slo-Duhovščini sol v sprevodu sle- veniji v času, ko je novomašnik dile narodne noše: celotna plesna skupina mladinskega društva “Kres” in še druge narodne noše iz Collinwooda. Kot zadnji so v sprevodu stopali člani Društva Najsvetejšega Imena.
Ko je sprevod stopil v cerkev, je pevski zbor “Ilirija” pod vodstvom g. Martina Rakarja zapel
Anton Merkun stopil kot mlad duhovnik iz ljubljanskega semenišča med slovensko ljudstvo.
Naslednji govornik je bil monsignor Matija Škerbec, ki je jubilanta pozdravil v imenu ljubljanske škofije. V imenu clevelandske duhovščine je bi-seromašnika P o z dravil prelat
“Biseromašnik bod’ pozdrav- Alojzij Baznik, ki se je pred ne-Ijen” po poznani melodiji pa z kaj dnevi vrnil iz domovine in novim besedilom, prirejenim prinesel g. biseromašniku lepe
prav za to priliko.
pozdrave in topla voščila Ijub-
Cerkev je bila lepo okrašena 1 jenskega škofa msgr. Antona s papeškimi zastavami, na oltar-1 Vovka. Gospod prelat je pove-jih pa so se bohotile rdeče vrt- dal, da je obiskal tudi župnijo nice.	j Dobrepolje na Dolenjskem, v
Biseromašniku je govoril č. g. kateri je bil g- jubilant na po-dr. Andrej Farkaš. Najprej je slednjem službenem mestu kot sporočil, da je prispela iz Rima župnik. Ljudje se č. g. Merkuna čestitka p. Prešerna, v kateri še vedno s hvaležnostjo spo-sporoča, da sledi spominska sve- minjajo. Prav na nedeljo, ko tinja sv. očeta za g. biseromaš- daruje biseromašnik svojo zanika. V svojem govoru je hvalno daritev v Clevelandu, dr. Farkaš lepo opisal posveče- bodo v Dobrepoljah darovali
nje in delo g. jubilanta.
K slovesnosti so prihiteli tudi slavljenčevi sorodniki iz Chicaga, katere je g. biseromašnik osebno tudi obhajal. Cerkev je bila kar lepo napolnjena in tudi veliko navzočih je pristopilo k sv. obhajilu.
Banket
Po zahvalni daritvi se je razvil sprevod iz cerkve v istem redu nazaj V župnišče.
V šolski dvorani je bil pripravljen s 1 a v n ostni banket. Dvorana je bila lepo okrašena s papeškimi zastavami, z državno in slovenskimi zastavami. Nad sedežem g. jubilanta je bil napis “Biseromašnik bodi pozdravljen!”
Na odru je bil zbran celotni
sv. mašo za g. jubilanta Oglasila se je zopet pesem. Besedo je dobil tudi sodnik g. Prijatel. Na banket je bil povabljen tudi naš senator Frank Lausche. Ker se zaradi zadržanosti ni mogel udeležiti, je g. ravnatelj prebral njegovo pismo s pozdravi.
V zaključnem delu banketa so se poklonili g. biseromašniku zastopniki društev in organizacij. Vseh je bilo točno petnajst.
Pred zaključkom je akademski kipar g. Frabce Gorše izročil g. biseromašniku njegovo soho, ki jo je pravkar izdelal v žgani glini. Tega darila je bil g. jubilant izredno vesel.
'Ob koncu se je g. biseromašnik vsem, ki so mu pripravili
pevski zbor “Ilirija”, ki je pod tako lepo slovesnost za njegovo vodstvom g. Martina Rakarja 60-letnico masništva, prav prepeval domoljubne pesmi. iskreno zahvalil.
Okoli prve mize pred odrom	Akademija
so bile zbrane narodne noše. Pri j Tretji del slovesnosti na čast mizi za goste je bil v sredini na g. biseromašniku Antonu Mer-častnem mestu g. biseromašnik kunu se je pričel ob sedmih č. g. Anton Merkun, desno in zvečer s petimi litanijami. Nato levo od njega pa:	monsignor so pa slavljenčevi častilci po-
novno napolnili šolsko dvorano, kjer je bila na sporedu akademija v čast g. biseromašniku. Najprej so “Fantje na vasi” zapeli “Slovenec sem ...” Sledila je pozdravna deklamacija, ki jo je za to priliko sestavil č. g. Gregor Mali, izvajali so jo pa učenci Slovenske šole v Collin-woodu. Nato sta Justi Zormanova in Zdenka Mejačeva zapeli Zvonikarjevo, ženski kvartet pa je zapel:	Ptiček prav
majhen je in Predice. Fantje na vasi so zapeli: Lipa zelenela je. Sledil je govor pisatelja g. Karla Mauserja, ki ga je navezal na Kristusove besede o Janezu Krstniku: Kaj ste šli gledat v puščavo? Za konec prvega dela akademije sta Justi Zormanova in Zdenka Mejačeva zapeli Ave Marija.
V drugem delu akademije so učenci in učenke Slovenske šole podali prizorček v 4'slikah “Živ oltarček Marije Pomagaj”, ki ga je spisal za to priliko č. g. Gregor Mali, pripravili sta ga pa ga. Mara Petričeva in gdč. Marinka Petričeva. Celotna akademija je bila pod vodstvom g. Janeza Riglerja. V prizorčku so nastopile:	Bernarda Mejač,
Marinka Hočevar, Marijanca Rigler, Marija Gostič in Anica Kovač. Voditelj dečkov je bil Florijan Osredkar. Deklamirali so pa:	Tonček Cerer, Edi Me-
jač in Jennie Hočevar.
Po končani akademiji so navzoči čestitali g. biseromašniku.
Na slovesnosti je bilo opaziti tudi več znanih osebnosti iz našega slovenskega javnega življenja. Poleg zastopnikov društev, ki so se na banketu poklonili g, biseromašniku, naj omenimo še g. Antona Šublja, dirigenta Glasbene matice; ing. Bogota Slugo, predsednika SKAS, dr. Mateja Roesmanna, predsednika kluba Krog; g. Rudolfa Lukeža, predsednika • Društva državnih in javnih nameščencev bivše kralj. Jugoslavije, s celotnim odborom; bivšega generala slov. nar. vojske g. Ivana Prezlja, dr. Jožeta Felicijana in dolgoletnega sodelavca jubilanta g. Edija Gobca.
Zahvala
Naj mi bo dovoljeno, da se ob koncu tega poročila vsem in vsakemu posebej, ki so kakorkoli omogočili in sodelovali za tako lepo izvedbo vsega zamišljenega programa v čast g. biseromašniku Antonu Merkunu, prav iskreno zahvalim.
Prvo zahvalo naj izrečem našemu župniku č. g. Matiji Jagru, ki se je res trudil, da je napravil vse, kar je bilo potrebno, da je biserna maša in vse drugo, kar je bilo pripravljenega za počastitev g. jubilanta, tako lepo izpadlo. Nadalje prav iskrena hvala vsem članom Pripravljalnega odbora za trud in delo, ki so ga opravili. Zahvala vsem društvom za sodelovanje. Hvala vsem, ki so prodajali vstopnice. Posebna zahvala društvu “Kres”, ki je nastopilo v narodnih nošah, pa tudi vsem ostalim narodnim nošam. Lepa hvala tudi kadetkam društva sv. Jožefa KSKJ in Kolumbovim vitezom, ki so' s svojo navzočnostjo pri sprevodu in v cerkvi povečali slovesnost.
Prav lepa hvala kuharicam in vsem, ki so se trudili s postrež-bo. Lepa hvala g. Riglerju, ki se je trudil z akademijo in okrasitvijo dvorane, nadalje gospej in gdč. Petričevi, ki sta pripravili drugi del akademije. Ne smem pozabiti tudi g. Petriča, I ki je pomagal pri odru. i Prav lepa hvala vsem, ki ste kakorkoli pripomogli, da se je slovesnost biserne maše tako lepo izvršila. Posebno naj se zahvalim tudi č. g. dr. Andreju Farkašu za njegov govor v cerkvi, kakor tudi g. dr. M. Kreku za njegov govor na banketu in g. Karolu Mauserju za njegov govor na akademiji. Lepa hvala č. g. F. Baragi za vodstvo ban-
keta, g. Rakarju in njegovemu zboru za lepo petje v cerkvi in na banketu. Zahvalim naj se tudi g. prof. J. Severju za objavljeni razgovor z g. bisero-mašnikom. Lepa hvala “Ameriški Domovini”, ki je objavljala objave Pripravljalnega odbora.
Lepa hvala tudi vsej duhovščini, ki se je udeležila slavnosti, kakor tudi vam vsem, ki ste se udeležili slovesnosti na čast g. biseromašniku. Vsem in vsakomur naj Bog obilo povrne!
Zdravko Novak,
predsednik pripravlj. odbora.
V laškem ujetništvu
(Piše Franc Jelen — Dalje)
Italijani so kar naprej štur-mali na nas, naši pa so jih odbijali. Popoldne ob dveh pride fenrih k meni in pravi, ljubi Jelen, predno bo ura dve, bomo ujeti. Spravi moje reči v nahrbtnik. To sem tudi naredil. Spet pride k meni, dvigne roke in pravi: Italijani so že tukaj, viva Italia! Pri nama je stalo kakih dvajset Lahov s puškami in nasajenimi bajoneti. Nisem se spomnil, da bi hitro dvignil roke, skrival sem se za velikim fenrihom. En Italijan mi je kar z bajonetom prerezal naramnice pri nahrbtniku, vse je padlo od mene, tudi čutare, ena je bila še polna konjaka, za tisto mi je še danes žal.
Ves štab je sedaj šel čez neki mali skalnati, hribček. Major je bil že star, videl sem ga, da so ga Italijani kar nesli, eden pa mu je sablo stran vrgel in zmečkal krivca na kapi. Tirali so nas po jarkih, in tam sem vrgel proč knjigo, v katero sem si vse zapisoval. Na stranicah sem imel namreč pritrjene tiste laške zvezde in bal sem se, da bi jih Italijani našli. Prišli smo do ceste, kjer so stali karabi-nerji in kričali, naj vržemo nože proč.x Cele kupe žepnih nožev, bodal in pištol vseh vrst je ležalo tam. Nedaleč proč je bila bolniška postaja in sestre bolničarke. Vsak je dobi eno limono in vrček nekakšne rdeče vode. Nato smo prišli do Piave. Pred mostom so nas v vrsto postavili in nas, ne vem kolikokrat, prešteli. Kričali so: una, due, una, due. Nato smo šli čez most in mislili smo, da smo rešeni. Pa mi pravi neki znanec, nismo še rešeni, saj Avstrijci še na ono stran mosta mečejo granate. Ko smo bili na sredi mosta, prileti granata, fant in še nekaj drugih je bilo mrtvih, nekaj pa ranjenih. Tako vrzel je napravila granata na mostu, da so drugi komaj zlezli čez.
Prišli smo do neke velike tovarne z železnimi vrati, obdane z visokimi zidovi, po katerih se je vila bodeča žica. Pred vrati so bili italijanski in avstrijski vojaki, ki so znali več jezikov-in so vsakega ujetnika vprašali, kdaj je bil rojen, kje, kdaj je bil ujet, kje in kako. Vsak je dobil eno mesno konzervo, pol kilograma kruha in odšel nato na dvorišče. Tudi jaz sem se spovedal in dobil vse kot drugi. Na dvorišču še ni bilo veliko ujetnikov. Vlegel sem se na cement, nič jedel in kar zaspal sem. Ko sem se zjutraj zbudil, je bilo dvorišče polno ujetnikov. Govorili so vse mogoče jezike, največ je bilo Bošnjakov z rdečimi kapami. Pravili so, da nas je bilo v tistih dneh ujetih na soški fronti 24,000 vojakov. Seveda nas na tem dvorišču ni bilo toliko, bilo pa nas je par tisoč.
Naslednji dan smo odšli po dva skozi vrata. Zopet smo dobili po eno konzervo in po en okrogel kruh. Nič nisem jedel, ker sem bil žejen in ker me je preveč skrbelo. Prišli smo na široko cesto, kjer so nas razporedili in zastražili. Daleč smo korakali in prišli v Palmanovo. Tam smo ostali 14 dni. Zdrav-
niki so nas pregledali, če nima kdo kake nevarne, nalezljive bolezni.
Vsak dan sva prišla skupaj s tistim našim fenrihom, dal mi je cigar in kave. Med ujetniki je bilo dosti oficirjev, stotnikov, majorjev, zdravnikov in tudi trije generali, čez dva tedna so oficirji odšli v Neapelj, med njimi je bil tudi moj fenrih in nisva se več videla. Nas, “ne-maniče” so pa odpeljali v Spe-zio, od tam na ladjo in na otok Asinaro, od koder smo videli celo na Korziko. Sardinija, polna malarije, se je tudi lepo videla. Moram reči, da Italijani niso slabo postopali z nami, samo ubogati je bilo treba. Ko smo prišli z ladje, so nas očistili, skopali smo se in vsak je dobil dve novi obleki, eno za vročino, drugo za mraz, dve srajci, dvoje spodnjih hlač, dva žepna robca, dve beli kravati, dva para čevljev, skodelico in žlico za jesti, čutarico za vodo, dve kapi, vse novo. Jed je bila dobra. Vsak dan razen petka smo imeli meso opoldan, zvečer pa makarone ali' riž, zjutraj črno kavo brez sladkorja. Naš stotnik je bil strog, starejši Italijan, imel je pod komando 4000 mož. Vsak ujetnik se je moral pogosto striči in briti. Več frizerjev je bilo zastonj na razpolago. Kuharjem je pregledal zobe, predno so jed razdelili. Oni niso smeli jesti preje, dokler ni vsak ujetnik dobil svojo porcijo. Morali smo biti lepo umiti, imeti lepo belo kravato in čisto srajco. Ta stotnik je ljubil red in čistočo in za vsak mali prestopek je bila kazen 15 dni. Kaznjenci so morali ležati pod celtno na ‘goli zemlji, brez odeje in veter je pihal skozi. Dobili so le vodo in po 20 gramov kruha, plačo pa so jim za tisti čas odvzeli. Vedno je bilo veliko zaprtih, toda po lastni krivdi.
Kot rečeno, v laškem ujetništvu ni bilo slabo. Trikrat na teden smo dobili po osminko vina, delali smo malo. Vsak dan smo šli v hrib, kjer smo trgali ciprese in neko, rožmarinu podobno grmičevje. Vsak je nabral en punkelj in ga odnesel v kuhinjo. Popoldne smo pa ostali v lagerju in se čistili. Tam, na malem otoku je bila tudi kantina, kjer smo lahko kupili vino, kruh, fige, suhe kostanje, piškote, tobak vseh vrst. Vsaka reč je stala eno liro za kg, tudi vino samo eno liro za liter. Še s fronte sem imel 22 goldinarjev. Za vsakega.sem dobil sedem lir, potem sem pa še domov pisal, da so mi 20 goldinarjev poslali.
(Dalje prihodnjič)
------o------
Pasijonske igre v Obe-rammergau
Pasijonske igre v Oberam-mergau, ki se ponavljajo vsakih deset let, so se začele dne 17. maja. K otvoritveni predstavi je prišlo 5200 povabljenih gostov, ministrov, državnikov in časnikarjev z vsega sveta. Od 5000 prebivalcev, ki jih ima Oberammergau, jih 1400 sodeluje pri raznih vlogah. Glasbeni zbor šteje 64 oseb: 12 tenorjev, 12 basov, 20 sopranov in 20 altov. Letos vodi — že petič — vso, režijo Geory Lang.
Prvič so igrali “Pasijon” 1. 1634 vsled zaobljube, ker je leto prej kuga pograbila v istem kraju 84 oseb. Seveda se je igra v tem času dosti spremenila in spopolnila, predno je dosegla današnji višek svetovne kulturne prireditve. Posebno letos ima še večji pomen, ker sovpada v svetovnim evharističnim kongresom v Muenchenu.
------o------
Na vsake tri os'ebe po eden
DETROIT, Mich. — V Združenih državah je v prometu o-koli 60 milijonov osebnih avtomobilov, tovornjakov in busov, torej eden na vsake tri osebe.
ajieKISKA domovina,
Tkmra^ax for the Jasoslera le Wlscoeaia
•
Tedenske priloge ze Slovence ▼ Wisconsin«
THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER — AFFILIATED WITH THE “AMERICAN HOME” DAILY
OBZOB PUBUBHINU COMPANY Marica R. Staat, PubUahtr US Bo. Sth Bt Mllwaskoo 4, Wis. T«L Mitchell 1-4471
Sem in tja po Milwaubet
Umrl je Martin Jenich, 1231 Mineral St., v starosti 85 let. Zapušča soprogo Rose, roj. Tri-kr, hčere Mrs. Rose Dietrich, flushing, N. Y. ), Mrs. May Strong, (Sast Chicago, 111.), Mis-ses Agnes in Margaret, sinove ( Martina jr., Johna, Michaela, Al-‘^firta in Georgea, sestro Terezijo Avguštin v Calumet, Mich., ter dve sestri v starem kraju. Pogreb se je vršil iz Jelenčeve-ga 'pogrebnega zavoda v cerkev SV' Janeza Evangelista in na ^ount Oh vet pokopališče. Pogojnik je bil član društva sv. Ja-št. 65 KSKJ, ter društva ^ajsv. Imena cerkve sv. Janeza ®V' Naj počiva v miru božjem! Preostalim naše sožalje!
Umrl je 52-letni Frank Pen-ne, 3921 W. Greenfield Ave. Zapušča soprogo Mary (roj. Pri-ftiozich), sinova Franka in Loui-Sa, očeta Antona Pemne, sestro Ann
društva sv. Janeza št. 65 KSKJ. Naj počiva v miru božjem! Preostalim naše sožalje!
*
Volilna Komisija naznanja, da čimbolj se bližajo jesenske volitve za okrajne postojanke bolj se viša število kandidatov za razne državne, okrajne in mestne .urade. Mi ne bomo nikomur narekovali za kaj in koga naj voli, samo toliko prosimo, da poizveste imena kandidatov ter se poučite o njih značaju in zmož-ncisti predno oddaste svoj glas.
•
Promet po novo-zgrajeni državni cesti 24 ali zapadni del
bodo tudi razne tekme med iz-|glaboko pod čelom, bile so obdelovalci raznih kakovosti sira krj|ej kakor da se nikogar ne bo-in oddane bodo nagrade za naj- j.ja Ustnice so gledale iz brkov bolše izdelke domače kuhinje. ^ brade rdeče ko češnje in so se
neprestano premikale v gorečem razmišljanju.
Obleka je bila čudaška. Vsak
t ..	.	...	. , kos oblačila je bil po svoji bar-
tona. Mass., da sodeluje pr. slo- v. ^ taki kakor da eden
vesm pontiftkami sv. masi na prostem, ki jo je daroval ob navzočnosti več škofov, opatov, son-signorjev in številne duhovšči ne
V nedeljo 17. t. m. je prišel v Milwaukee katoliški nadškof Richard Cardinal Cushing iz Bos-
srce.
Ta pa je došleca premotril po strani izpod obrvi in ni prenehal s svojim delom, niti odzdravil ni, kot da je S tem hotel reči: “Pojdi k vragu!”
(Dalje prihodnjič)
iz druge dežele kot drugi. Ti kosi obleke so bili preveliki ali premajhni, umerjeni komurko-milwauski nadškof Most U, le ne tistemu, ki jih je nosil. Rev. William Cousing na obšir- j Na desni strani jopiča, sešitega nem zemliišču st. Camillus bol- lz težke, sirove tkanine, je
nišnice, ki jo oskrbujejo očetje reda sv. Kamilija. Bolnišnica se nahaja na West Bluemound Rd. in Hy. 100.
Kardinala so posetih časnikar-West Forest Home je bil otvor- j gkj poročevalci ter ga vprašali,
jen javnosti 8 t. m. Delo je bilo v tdku malo nad eno leto dni ter je stalo $975,835.
*
Od 19. avgusta do 28. avgusta bo vršil v neposredni bh-
Hiller ter brate Alberta,1 jjnj Milwaukee v mestu West °uisa in Johna. Pogreb se je ! Allis letni državni- semenj (state Vrsit iz Jelenčevega pogrebnega |fair) v State Fair parku (ki ob-zavoda v cerkev sv. Janeza E-!se,ga nad 50o akrov). Za to pri-vangelista na Mount Olivet po-1 reidl,tev so državne oblasti veh-^pališče. Pokojnik je bil član' ko stavb in drugih naprav prenovile. Naj večja bo kmetijska razstava, kjer bodo na ogled najnovejši stroji za obdelovanje zemlje, poljedelski pridelki ka-

wW^VeR.
Yotj
kaj misli o predsedniškem kandidatu sen Kennedyu. Rekel je: Vsak^t misel, da, bo cerkev narekovala in odločevala delovanje ameriška vlade v slučaju, da bo Kennedy izvoljen, je nesmiselna. Prepričan je, da ni volilea v Ameriki, da bi oddal svoj glas kot katoliški glas ah protestan-tovski glas, ali kvakerski glas pač pa samo glas neodvisnega, svobodo ljubečega Amerikanca. Nadalje je rekel kardinal, da on se ne bi hotel nikdar mešati v politiko im da se popolnoma strinja s Kennedyevo izjavo, da
kor tudi razna jedila in pecivo' morata cerkev in država ostati iz domačih pridelkov. Vršile se 'ločeni.
FRANCE BEVK:
STRAŽNI OGNJI
bil
prišitt velik žep, ki mu je bil obenem za potno torbo. Žep je bil z raznimi predmeti natrpan; potnik ga je moral neprestano tiščati z roko, da ga ni oviral pri hoji. Obuvalo, v katerem so mu tičale noge, ni bilo podobno čevljem ne opankam; skozi preluknjane ostanke nekdanjih čevljev so uhajali palci in členki.
Popotnika so bolele noge. Hodil je opotekaje se in se opiral na palico. Kljub temu se je podvizal po samotni cesti, ki se je v klancih in ovinkih vila pred njim, kakor da se boji, da ga ne doleti noč na samoti.
“O,” je vzdihnil, ko se je znova odpočil in pogledal predse. Svet se je odpiral pred njim. “Pozdravljena, zemlja! Mislil sem, da .te bom laže pozabil, a sem/vse noči sanjal o tebi.”
Razprostrl je roke, nato jih je znova sklenil in se spomnil, da je bil postal in zamudil dve minuti. Ob tej misli se je pognal dalje.
Videl je od daleč ljudi, ki so delali na polju. Posluhnil je v šum drevesnega listja. Čutil je hlad, ki je vel od gozdov. Metulj je preletel pot in zaplesal krog njegove glave.
Za vse to se potnik ni zanimal. Zamaknil se je bil v svojo misel in se omamil od nje. Z očmi je gledal v cesto, ki se je neskončno vlekla pred njim. Vselej je zaman poizkusil pospešiti hojo, zakaj že naslednji hip je radi trudnosti šel počasneje.
Cesta je postala samotna. Na desno in na levo so rasla visoka drevesa, ovinek je ležal pred njim in ob ovinku ogromna skala.
Potnik se je mahoma ustavil in posluhnil. Zdelo se mu je, da je slišal izza ovinka nenavaden pok. Ker nič več ni slišal, se je opogumil in stopil dalje.
Za ovinkom je zagledal človeka visoke postave, zagorelega obraza, svetlih oči in štrlečih ličnih kosti. Ni bil širokopleč, a njegove roke in njegov vrat sta bila žilava. Poleg njega je stal voz, na katerem je ležalo nekaj vreč. Konj se je pasel ob cesti in se trgal od voza.
Ta neznani človek je držal v rokah ukrivljen predmet, ki ga je skril, kakor hitro je zagledal čudnega potnika pred seboj. Počenil je in začel brusiti na obcestnem kamnu dolg nož, ki ga je bil potegnil izza pasa.
“Voznik je,” je premislil popotnik in že se mu je vzradostilo
EUCLID, WILLOWICK, N.E.
Kupujete ali prodajate?
Kličite JOHN GERMOCK, JR.
L. G. RADIO, Realtor IV 6-2222 Na domu: IV 1-5637
Ženske dobijo delo
Kuharica
Išče se ženska, katera živi v Grovewood okolici, da bi kuhala ob petkih od 11. zj. do 9. zv. Naj se oglasi po 7. uri zvečer na
EDGELAKE TAVERN 17300 Lake Shore Blvd.
(138)
Sobe se odda
3 lepe sobe se odda v slovenski naselbini blizu cerkve sv. Vida in bus linije. Kličite UT 1-2226.	(139)
Hiša naprodaj
Lastnik prodaja hišo s 3 spalnicami v Wickliffe, O., lot 120x 487. Drevesa, vrt, garaža. Kličite WH 3-1135.	(139)
Euclid, Ohio
5-sobna hiša, zaprta veranda spredaj, plinski furnez, velika lepa kuhinja, dvojna garaža, lot precej velik, blizu cerkve sv. Kristine. Vprašajte za Mr. Milner.	j
BETTY HANSEN REALTY 819 E. 185 St.	IV 6-2130
(141)
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
Lastnik prodaja posestvo z dohodkom, blizu cerkve Marije Vnebovzete, 2 stanovanja in 2 sobi, vse opremljeno. Samo $13,-900. Kličite MU 1-5046.	(140)
NAPRODAJ
V SLOVENSKI NASELBINI — grocerijska trgovina, pivo in vino, mesarija z vsemi pripravami za izdelovanje prekajenega mesa, sušilnica itd. — Povprečen tedenski obrat $3000.— Interesenti naj pišejo na P.O. Box 3618, Cleveland 19, Ohio.
(THX'‘
Sobe se odda
6 sob in kopalnica se odda. Najemnina $50 mesečno. Vprašajte na 1334 E. 55 St. (139)
Sobe se odda
Tri sobe in kopalnica se oddajo novoporočencem na 986 E. 63 St. Kličite HI 2-4479.	(X)
Hiša naprodaj
Dvodružinska hiša je naprodaj blizu cerkve sv. Vida.
TISOVEC REALTY UT 1-4385
Dvodružinska hiša
5-5, tretje zgotovljeno, na Eddy Rd., severno od St. Clair. Kličite med-5. in 7. uro zvečer.
GABRIEL REALTY EX 1-5647
(Th-FrX)
Carst Memorials
Kraška kamnoseška obrt
15425 Waterloo Rd.	IV 1-2237
EDINA SLOVENSKA IZDRLOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV

mer
Stanovanje išče
Starejša ženska v pokoju bi rada imela 4 neopremljene sobe po zmerni ceni. Kličite PO l-i3499.	—(21,25	jul)
Rc-Nm Auto Body Cr.
Popravimo vaš avto In prebarvamo, da bo kot nov.	1
Popravljamo body In fendarje. Welding
JOHN J. POZNIK in SIN GLenville 1-3830	.
982 Eaat 152nd Street
For any product or service —a particular brand name —a choice of reputablefirms to deal with—look in the Yellow Pages.
WISCONSIN TREPHONE CONPANT
Wneiiwni.Mi imiiuum«
“Kakšna žena?” je Liza planila pokonci. Pogledala je očeta, ki je stal s sekirico pred njq in otipaval s palcem ostrino, če ni skrhana.
“Neka ženska,” ’je dejal Jernej počasi, kakor da nič ni. “Voz je (popravljala . . . Kolo se ji je bilo snelo.”
“Ona je bila!” je ušlo v hripavem, začudenem glasu iz ust žene.
“Jurijeva, res,” je momljal starček.
“Kaj ima opraviti ta ženska tu?”
“Saj me ni bilo doma,” se je branil sttarec. “Prišel sem, ko je guncala otroke. Nato je objemala Tončka. Govorila je, da je prav tak kot Andrejc . . . prav tak kot Andrejc . . . Glej, glej.” Liza je pobledela. Dobrega ni sanjala o tej ženski, ljubezni ji ni zaupala. Bilo je očitno, da ji je prinesla hudo, zato je prežala da je dobila otroka sama doma. Guncala ju je in objemala, uročila ju je, prinesla je bolezeni in nesrečo, čarovnica, zato je divjala po cesti ko besi in se ni o-zrla vanjo.
Lizo je premagalo. Iz materinskega čustva je zavpila nac. očeta:
“Čemu niste pazili na otroka? Kakšen varuh pa ste?”
Mož je stal prepadel pred njo. Tako še nikoli ni hči zavpila nad njim. “Po drva sem šel,’” se je opravičeval. “Saj se jima nič hudega ni zgodilo,” je pristavil.
Liza je zgrabila otroka in ju pritisnila v naročje. Bala se je, da ji vzamejo še ta dva, ko so jo že vsega drugega oropali, in njeno življenje ne bo imelo več zmisla. Gledala je v njune oči) kot bi hotela spoznati, ali sta u-ročena, pri tem ju je stiskala neprestano.
“Moja, moja . . .”
Otroka sta jo začudena gledala.
“Mama, zakaj jočeš?” je vprašal Tonček.
“Ker ata še ni prišel.”
Če bi bila odgovorila drugače, bi je otroka ne bila razumela.
Ob besedi ata sta se zgenila, njune oči so zasijale.
“Kje je ata?”
To vprašanje je bilo zastav-' Ijeno vsak dan v žalost in v veselje. Y tolažbo so si odgovarjali vse dni:
“Ata je daleč.”
“Kdaj pride?”
“Morda jutri.”
“Če zaspimo in se zopet prebudimo, ali bo že tu?”
“Bo. In če ga takrat ne bo, Domo še enkrat zaspali in se zopet prebudili, pa pride.”
Otroka sta zaploskala. Nista poznala radosti imeti očeta, zakaj Tonček se ga je le medlo spominjal. Drejče pa nič. Vendar je dan za dnem, v razgovoru in v molitvi zrasel pred njima kot nekaj velikanskega, kar se z vsem svetom meriti ni da- | lo.
‘IKaj nam prinese?”
“Voziček vama naredi.”
“Pa voličke tudi?”
“Tudi voličke.”	|
Otroka sta ploskala od vese-Ija.
“Ali sta že molila, da atek res pride? Bogeka morata prositi.” “Bova, bova.”
Planila sta k dedu. Ta je vzel Drejčeta v naročje, Tončka je stisnil med kolena. Sklenila sta roke, začela se je preprosta molitev, bolj pesem nego molitev. Starec je molil naprej, otroka sta ponavljala.
Po cesti, ki je vodila tiste dni iz Razdrtega proti Vipavi, je romal čuden popotnik.
Bil je širok v pleča, z dolgo svetlo brado, kakor kak redovnik, le da tai nosil redovniške obleke. Čez visoko čelo so padali lasje, ki že par mesecev niso bili prirezani. Oči so mu ležale
EAGLE ZNAMKE DODAJO SE VEČ K VAŠIM PRIHRANKOM V MAY’S 2 KLETNIH TRGOVINAH
2 za 1 nizKp ceno!
modroc
Support-o-Pedic in vzmetnica
GLADEK
VRHNJI
Izdelan pri priznanem izdelovalcu kvalitetne posteljnine
Dvo-delna garnitura ali $33 vsak kos
•	Močno progasto blago
•	Na stotine čvrstih zavojev
•	Več plasti filcastih oblog
•	Ponižani trdnostni rob
•	Zračniki
% Strokovna izdelava za dolgotrajno uporabo
Ugodno odplačevanje po dogovoru
NIC
NAPLAČILA
Resnično neznanska vrednost! . . . Support-O-Pedic žimnica in vzmetnica z lastnostmi kvalitetnih žimnic . . . oboje za to nepopisno nizko ceno! . . . rednost, ki preseneti vsakogar! Pridite, pišite ali telefonirajte! Verjetno bo preteklo precej časa, predno bomo mogli to prodajo ponoviti . . . zato pohitite!
Sprejemamo pismena in telefonska naročila . . . Kličite CH 1-3000
The May Co.’s Basement — Posteljninski oddelek v mestu in na Heightsu
AMERIŠKA DOMOVINA,
HANDEL • MAZZETTIt

Junakinja iz Štajra
njemu: “Kaj je, kaj je?” “Umreti,” je sopihal Rudolf, tiščalo ga je v vratu, mrmral je nerazumljive besede, potem je poln žalosti zavpil: “Ljudje, u-morili ga bodo! Glavo in roko.” Treščil je puško v kot, sedel je na rob vodnjaka in je v roke zagrebel svojo sršavo, medvedjo glavo.
V nemi žalosti, drug drugemu šepetajoč v pretrganih stavkih, so stali tovariši okoli njega. V hipu je Rudolf Stifteger odmaknil roke z obraza in je divje odločen vstal.
Stokrat in stokrat so s trga sem udarjale na uho grozne besede; glavo in roko, Rudolf se je visoko po konci sklonil, vzel je puško s kota in jo je nabasal.
“Fantje,” je rekel, “kakor brata sem ga ljubil, vi tudi! S svojimi plemenitimi ustnami me je poljubil tam ob Donavi, saj veste, — in kako smo tekli za njim od Dunaja do Štajra. Umor je umor, in umreti mora, toda, fantje, li naj gledamo, kako — stopa na morilni oder, in naj dopu-
XV.
Narednik Stifteger je po povelju deset strelcev postavil na trg pred mestno hišo, sam pa je s štirimi tovariši ostal doli na dvorišču. Z mirnim, zamišlje-1 nim obrazom se je naslanjal na ograjo pri vodnjaku in je napeto prisluškoval, kaj se godi gori' v dvorani. Okoli njega so stali drugi strelci in so tudi zvesto poslušali, toda le tuintam je bilo slišati kako votlo besedo.
Vse tiho je bilo v hiši. Na mah je bilo slišati mogočni Hen-delnov glas, ki je nekoliko oslabljen prihajal skozi zidove.	|
Rudolf Stifteger in tovariši so vedeli, da se zgoraj vrši sodba nad njihovim nakdanjim stotnikom. Stifteger je po tihem rekel: “Čujte me, tovariši, po^ sten in hraber, lep'in ljubezniv je bil, ne-li? Takega ne bomo dobili nikdar več.”	I
Mahoma je nastal v hiši hrušč in trušč, katoličani so prišli po stopnicah doli, drug za drugim stopajo, silno resni so njihovi obrazi, in grozno je, njihovo skrivnostno šepetanje. Rudolf se je na svojih dolgih krakih stisnil k stopnišču in je prisluškoval — ter se je bled kakor kreda opetekajoč se vrnil. “Ljudje, ljudje.”- Zgenili so se proti
stimo, da rablji pohabijo njegovo plemenito telo, ne! Ne, tega ne dopustimo, ljudje božji! Ne pustimo ga obglaviti! Nagli sod je, in kakor orel z zraka lahko vsakdo plane nanj in mu vzame življenje — fantje, me li razumete?”
Da, razumeli so ga, pet zagorelih pesti je seglo v torbe po svinčenke in smodnik, in basala so rinila v cevi pušk. Zopet so po zapuščeni hiši odmevali koraki. S pekočimi očmi je Rudolf z nabasano puško, na strel pripravljen prežal, skrit za stebrom. Na vrhu stopnic se je sedaj prikazala težka, črna, železna postava stotnika Gifina, hitro je stopal po stopnicah doli mimo drugih treh strelcev in se je ne meneč se zanje obrnil proti vratom. Za njim sta dva rablja pripeljala obsojenca, Rudolf je kakor omamljen strmel vanj: Solnce je slabotno obsevalo njegov bledi obraz in njegove v belo zakrite prsi; počasi in ponosno je stopal; za roke, katerih ena mu bo odsekana, sta ga držala dva rablja. Rudolf si je s
prsti zakril oči; o ti ubogi, ljubi fant, kruto je, kar ti bom sedaj storil, toda to je tvoja rešitev. Namignil je tovarišem, ki so stali pri vhodu, potem je maho- j ma zakričal proti stopnicam: , “Rablji, pozor! Tu spodaj je nevarno, naj ostane zgoraj, komur ^ je življenje drago!” Rablji so v velikem strahu par korakov od- j skočili nazaj. Henrik pa je stopal sam naprej po stopnicah doli in je glasno vprašal, ker je spoznal glas: “Rudolf, kaj pa! hočeš?” Narednik je izza stebra skočil proti njemu in je grozno zagrgral: “Rešiti vas — gospod, izročite Bogu svojo dušo — Po- j merite! — Ogenj!”
V istem trenutku se je ukre-salo pet bliskov . . . Htenrik je vrgel roke kvišku v zrak in se je, od petih krogel zadet, s kratkim krikom, z nazaj obrnjeno glavo zgrudil na stopnice. Rablji so na vse zakričali in so prihiteli po stopnicah doli, stotnik Gifin pa je preklinjajoč pritopo-! tal od vhoda sem. Rudolf je vrgel puško v stran, skočil je par stopnic navzgor, objel z obema
rokama s krvjo oblito telo in je zatulil: “Fantje, ne stojte doli, fantje, pridite, nihče se ga ne sme dotakniti, nego samo mi.”
Vsi so se postavili okoli njega, Rudolf ga je vzel v svoje naročje, štiri krogle so mu predrle telo, ena pa ga je smrtno zadela v glavo in to je bila Rudolfova krogla.
Ko ga je Rudolf držal v svojem naročju in se je vroče solze prelivajoč sebe samega obtoževal, da mu je zadal smrt, da bi mu prihranil zadnjo sramoto, je čutil, da je telo še trepetalo in da še diha. Tega je bil vesel, a se je obenem prestrašil ter je rekel: “Fantje, spodaj v pritličju je soba, dajte, nesimo ga doli, iz svojih sukenj mu napravimo postelj in tam naj se v miru loči od tega sveta.” Fantje so smrtno ranjenega Henrika varno nesli po stopnicah doli, potem so se obrnili ob vhodu proti sobi, ki jo je mislil Rudolf.
Ta sobica je bila zidana na o-bok in so bile notri shranjene posode in bogoslužna obleka, ki je odločena za luteransko službo
božjo v prihodnjih luteranskih cerkvah v Štajru. Zjutraj so jo odprli navsezgodaj, ker si je Hendel po seji hotel ogledati paramente.
Rudolf in tovariši so počasi I korak za korakom nesli plemenito breme v sobo, slekli so svoje suknjiče, vzeli so s sten luteranskih sukenj,, ki so tam visele, napravili so ležišče in so nanje položili Henrika, ki mu je že skoraj smrt gledala iz oči. V ozadju je ob steni slonela velikanska tabla, zagrnjena z ze-
-	, ■/.v . . ..	■' i ‘
lenim svilnatim prtom. Rudolf je doli snel prt, in z Zadnje vej čerje je nanj strmel napačn| Kristus s črnim Hendelnovii1,| obrazom. V ta prt je Rudolf med tem ko so mu debele sol® zalivale lica, zavil od krogel pi'e'; vrtano in s krvjo zalito telo fj mirajočega mladeniča, drug1 možje pa so tekli po vodo. ^ Zunaj je nastal silen hrušč, sto in sto ljudi je povpraševalo, kal se je zgodilo in kdo je streljal
(Dalje prihodnjič.)
CHICAGO, ILL
CHICAGO, ILL.
HELP WANTED — MALE
AUTO BODY AND FENDER COMBINATION MEN
—if you are seeking job security, top money, opportunity with plenty of work in a good shop, inquire now — 10 a.m. to 12-noon.
See Len Karel
DUNAWAY CHEVROLET COMPANY
600 W. Madison Maywood, 111.
(140)
ADMINISTRATOR For New Hospital
25 bed, fully equipped. Located 10 miles from Atlanta,, Georgia. — Community affords excellent living conditions and close to splendid recreation areas. Starting salary $400 per month with substantial increase in 3-month period.— For interview write:
DR. PAYNE
DOCTORS HOSPITAL
HELP WANTED—FEMALE
REGISTERED NURSES
Openings in 35 bed fully equipped hospital. New building located 10 miles from Atlanta, Georgia. — Community offers pleasant living conditions. Close to recreational areas. $350 per month starting salary. Liberal personnel policies. Write giving full information to:
DR. PAYNE, c/o
DOCTORS HOSPITAL
2160 Idlewood Rd. Tucker, Georgia
(139)
2160 Idlewood Rd. Tucker, Georgia
(139)
HOUSEHOLD HELP
CHILD CARE and LIGHT HOUSEKEEPING — Stay. Own room, bath and TV. Employed couple. Call evenings after 6 p.m. GRaceland 7-9145.	(13®)
REAL ESTATE FOR SALE
LOMBARD — 5 rooms, 3 bdrms. Bilevel, in town. Attached gar. 1 % tile bath, cab. kitchen, paneled rec. rm. Water softener, storms .screens. 1 blk. park. $24,850. By owner. -33 S. Lombard Ave. HO 9-3121.
(139)
HELP WANTED MALE
ENGINEER
WIRE AND CABLE MANUFACTURER SEEKS GRADUATE ELECTRICAL ENGINEER
Prefer minimum of 3 years in design of electrical or electro-mechanical products. Interesting and varied work in design development, cost analysis, customer contact, Vendor contact, coordination with manufacturing and Sales, willingness to assume responsibility, opportunity for growth. Must be Willing to relocate!
Please send detailed Resume and Salary desired to Mr. W. Baer, Personnel Director
ELECTRIC AUTOLITE CO.
Port Huron, Michigan Mark Replies Confidential
(140)
HELP WANTED — FEMALE
CLERK-TYPISTS
ACCOUNTS RECEIVABLE
and
ACCOUNTING DEPARTMENT
Also a variety of openings for experienced office personnel. Good starting salary, opportunity for advancement, excellent company benefits, modern air-conditioned office, 5-day week.
CRestwood 2-3701
GENERAL BINDING CORP.
1101 Skokie Highway, Northbrook, 111. lA mile south of Route 68
Vzrok je tako jasen kot kozarec bleščečega se Stroh’s ...
STROH’S PIVO
je lažje, mehkejše, bolj osvežujoče... ker je varjeno z ognjem pri 2000 slop.!
Že pri prvem poiskusu boste ugotovili ... da še nikoli niste pili tako pivo, kot je Stroh’s. In ta vaša ugotovitev bo povsem pravilna, kajti nobeno drugo pivo ni varjeno kot Stroh’s. To je edino ameriško z ognjem varjeno pivo. Pokusite Stroh’s. Ugajalo vam bo. V steklenicah, 12 unč kangljicah in nastavljeno!
Ugajalo vam bo
je
g uti a i pri i m
lažje!
SEDAJ PO LOKALNIH CENAH
F blna spomin
DRUGE OBLETNICI SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SINA IN BRATA
Joseph Modic
ki je umrrl 21. julija 1958. leta
Dve leti že Te zemlja krije, truplo Tvoje v grobu spi, nam pa težko je pri srcu' ker Te več med nami ni!
A sveta vera nas tolaži, da se enkrat snidemo, kjer ni joka, ne bolesti, v raju tam — nad zvezdami.
Žalujoči:
STARŠI
BRAT in SESTRI OSTALO SORODSTVO
Cleveland, Ohio, 21. julija 1960.
V bias' spomin
TRETJE' OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBEGA SINA
Joseph Pretnar
ki je preminul 21. julija 1957 Žalujoči:
ADRIA, hči
JOSEPH in JENNIE PRETNAR, starši
FRANK in JOHN, brata in drugi sorodniki
Cleveland, Ohio, 21. julija 1960.

GRDINA POGREBNI ZAVOD
1053 East 62 St. . , .	17002 Lakeshore Blvd
Pokličite podnevi ali ponoči HKndtrson 1-2088	KEnraore 1-630*
Zmerue cent
Moderno podjetje
T1!H 'SS5 »s*
PARADIŽNIKOVA SALAT A? — Ko sta se železniški stroj in s paradižniki naložen velik tovorni avto zadela drug ob drugega v Homestead, Fla., je bila vsa cesta polna paradižnikov. Za solato je manjkalo' le še olja, kisa in soli!
TUDI V ŠVICI NI DRUGAČE! — Evropa da veliko na preteklost in skuša vse starine očuvati, vendar se morajo tudi tam stare hiše umikati novim. Na sliki vidimo moderno stavbo v Bazlu, kateri se bo morala slikovita hiša v ospredju skoro' umakniti.
V* v;
;
1
VSE GOTOVO! — Uslužbenka Letalske družbe krmi mala tigrica z mlekom, predno ju bodo v Bostonu fialožili na ladjo, ki ju bo popeljala v Hannover na Nemško. Bostonski živalski vrt je tigrica poklonil hannoverskemu.