i2y i w f SREČ Celje - skladišče D-Per 539/1972 II 1119720770,6 COBISS o GLASILO ZASAVSKIH PREMOGOVNIKOV LETO Vlil. ŠTEV. H TRBOVLJE DECEMBER 1972 Srečno 1973 V navadi in običaju je, da si ob zaključku starega in pričetku novega leta povemo kaj vzpodbudnega, kar bo ugodno vplivalo na naše dosedanje razpoloženje in nekaj, kar naj v nas vseh zgane voljo in željo po novih dosežkih, ki naj omogočijo boljše rezultate v naših bodočih prizadevanjih. Leto 1972 mineva v vsesplošnem prizadevanju za izboljšanje gospodarskega položaja v državi, v zaostritvi mer in pogojev gospodarjenja, z enim samim ciljem, stabilizirati naše gospodarske odnose in razmere ter ustvariti pogoje za socialno varnost delovnega človeka. Ta naloga ni lahka, saj smo verjetno izgubili iz vida bistvene značilnosti ekonomskih zakonitosti, ki kategorično zahtevajo, da ni možno porabiti več kot je ustvarjeno. Ta zahteva je sicer vseskozi navzoča in tudi vsi jo v glavnem priznavamo, vendar pa v praksi ravnamo drugače. Od tod tudi težave, ki so prisotne v našem gospodarskem življenju in ki povzročajo tudi določen značaj razpoloženja in o katerih teče razprava na najrazličnejših nivojih pristojnih organov v državi. Vse kaže, da bomo morali prav vsi, brez izjeme, spoznati, da je potrebno dosedanji način odnosov in razumevanja sedanjega položaja vskladiti z edinim ciljem, da dosežemo gospodarsko ravnovesje, stabilnost in zagotovitev socialne varnosti vseh zaposlenih. Mnogokrat menimo, da je to le naloga dejavnikov izven podjetja, da smo v podjetju napravili vse, kar je potrebno v zvezi z doseganjem boljših rezultatov dela in našim prispevkom k stabilizaciji položaja celotnega gospodarstva v državi. Letošnji rezultati našega dela kljub začetnim dobrim kazalcem ne kažejo na to, da smo v celoti prispevali s svojimi dosežki, v smislu izravnanja porabe v proizvodnih učinkih. Še vedno je tudi pri nas določen razkorak med tema dvema vrednostima, čeprav moram dodati, da ne pri vseh enotah enako. Ugotoviti moramo, da ne bomo izpolnili v celoti proizvodnega načrta, kar bistveno vpliva tu- di na doseganje finančnega rezultata v letu 1972. Ta se bo verjetno bistveno razlikoval od načrtovanega. še drugo dejstvo je, ki se ga moramo zavedati pri usmerjanju naših prizadevanj za leto 1973. Gre za uresničevanje ustavnih dopolnil, ki naj v celoti poglobijo samoupravne odnose in omogočijo ter pospešijo uresničevanje osnovnega namena ustavnih dopolnil — vključiti vsakega v samoupravno ustvarjalnost naših družbeno - e-konomskih odnosov. Naše perspektive v letu 1973 so torej več kot jasne. Doseči postavljene proizvodne in finančne naloge ter uresničiti družbeno — eko- nomske odnose, ki se postavljajo kot prvorazredna obveznost. V tem smislu želim vsem članom kolektiva obilo uspeha in sreče ter zadovoljivo bilanco ob koncu leta 1973. Glavni direktor Albert Ivančič, dipl. inž. rud. Novoletne želje in čestitke Ob prestopu v novo leto, se sindikalna organizacija rudnika Hrastnik iskreno zahvaljuje vsem svojim članom in članom delovne skupnosti ZP, za ves trud, ki so ga vložili za doseganje čimboljših proizvodnih in finančnih rezultatov ter želi, da bi tudi v novem letu 1973 vlagali vse svoje sposobnosti za čimbolj še in čimuspešnejše poslovanje v novih oblikah samoupravljanja, Te so jamstvo za lepšo in boljšo prihodnost. Ob tej priliki želim kot rudar in kot predsednik sindikalne podružnice, vsem članom delovne skupnosti ZPT in njihovim družinam »Srečno in uspešno novo leto 1973«! Marko Podkoritnik, rudar predsednik sindikata na rudniku Hrastnik Staro leto nas zapušča, stopili bomo v novega. Seveda vsak s svojo željo. Tudi jaz imam željo. Našim članom je več ali manj znano, kakšne težave imamo pri našemu delu. Na nekaterih delovnih mestih, delamo še čisto po starem sistemu. Zato osebno želim, če bo kdaj mogoče in če bodo geološke prilike dopuščale, da bi naša delovna mesta bolj mehanizirali. Na ta način bi izkopali še več našega črnega zlata, prigospodarili Meč dohodka, s tem pa ustvarili možnost, da bi pridnim rudarjem ostalim članom našega kolektiva povečali osebne dohodke. Vsi dobro vemo, da cene kar skačejo. Ob koncu leta 1972 želim vsem rudarjem in drugim članom kolektiva, v novem letu 1973, mnogo sreče, zdravja in zadovoljstva! Blaž Kramar, rudar rudnik Zagorje — OSRD Leto 1972 končujemo v obdobju velikih sprememb na pdoročju družbeno-ekonomskih odnosov v delovnih organizacijah in družbi na sploh. Te spremembe vedno bolj uveljavljajo delavce v odnosih, ki jih določajo ustavna dopolnila in pomenijo nov korak v razširjanju samoupravnih odnosov na vseh področjih. Da bi bilo leto 1973 še uspešnejše, želimo vsem članom delovne skupnosti, da svojo aktivnost povečajo pri uveljavljanju svojih pravic in odpravljanju socialnih razlik ter tako neposredno pripomorejo k večjim družbenoekonomskim rezultatom našega skupnega dela. S tem priporočilom želi rudarski odbor sindikata ROS pri ZPT vsem članom delovne skupnosti in njihovim svojcem srečno, zadovoljno in uspešno novo leto 1973! Rado Kantužar za rudarski odbor sindikata ZPT Samoupravni organi, najsibo v delovnih enotah, ali v kolektivnih izvršilnih organih-odborih ter osrednji delavski svet, so v teku leta 1972, pogosto razpravljali o najaktualnejših problemih v podjetju. Vse leto so se ubadali s problematiko proizvodnje v posameznih dejavnostih, pa tudi s finančnimi problemi, ki so spričo splošne nelikvidnosti povzročali hude težave, ki jih je moralo vodstvo podjetja na ta ali oni način, prebroditi, da se te težave niso globlje odražale na poslovanje podjetja, pa tudi na delavoljnost in uspešnost članov naše delovne skupnosti. Večletna vlaganja sredstev v modernizacijo pridobivanja, transporta in separiranja premoga, se deloma že poznajo, pomembno stopnjo napredka pa bo podjetje naredilo v naslednjih letih, ko bo pridobivanje premoga deloma ali v celoti mehanizirano. Upajmo, da bomo to delo lahko kmalu opravili, da bi na ta način olajšali delo rudarjev, po drugi strani pa omogočili z doseženimi uspehi vsem članom kolektiva takšne osebne dohodke, ki jim spričo težavnosti dela, tudi gredo. Vsem članom naše delovne skupnosti čestitam za dosežene uspehe in prizadevanja v letu 1972, hkrati pa želim v imenu osrednjih samoupravnih organov, kar najboljše počutje ob prehodu v novo leto 1973, pa tudi dobro počutje ob dobrih uspehih v vsem prihodnjem letu! Anton Pikš predsednik osrednjega delavskega sveta ZPT Ob prehodu iz starega v novo, 1973 leto, pošiljam kolektivu Zasavskih premogovnikov, Trbovlje, iskrene čestitke z željo, da bi tudi v prihodnjem letu s svojo delovno vnemo in disciplino, kljub težkim delovnim pogojem, prispeval še večji delež naši socialistični družbeni skupnosti in tako tudi sebi ustvarjal vedno boljše delovne in življenjske pogoje. Nedvomno bo to vašemu kolektivu uspelo, če bomo s skupnimi močmi pričeli uresničevati v naši praksi ustavna dopolnila, kakor tudi vsebino pisma predsednika ZKJ in Izvršnega biroja predsedstva ZKJ in, če nas bo pri našem vsakdanjem delu vedno spremljala zavest, da s svojim delom pomagamo graditi novo, pravičnejšo družbeno ureditev-samo-upravni socializem. Želim, da bi kolektiv v letu 1973 dosegel čimbolj še delovne in poslovne uspehe, vsakemu posamezniku pa obilo osebne sreče in zadovoljstva! Branko Milinovič, dipl. prav. predsednik skupščine občine Hrastnik Mlanidski aktiv ZPT želi vsem članom delovne skupnosti Zasavskih premogovnikov, srečno in uspešno novo leto 1973! Stane Bizjak predsednik konference ZMS-ZPT Vsem članom delovne skupnosti Zasavski premogovniki, Trbovlje, želimo v novem letu 1973 mnogo uspehov pri delu tako v pogledu tehničnega, kakor tudi gospodarskega napredka in predvsem na področju vartsva pri delu v organizaciji združenega dela. Vsem članom kolektiva želimo tudi veliko osebnega zadovoljstva in sreče v novem letu! Matija Cerovac, dipl. inž. rud. s kolektivom Republiškega rudarskega inštituta SRS Bližamo se izteku leta 1972 in nastopilo bo novo leto 1973. V prihodnjem letu se pred nas postavljajo spet nove, pomembne naloge na področju gospodarstva, kakor tudi na družbeno političnem področju. ki pa jih bomo s skupnimi močmi in hotenji lahko premagali. Vsem delovnim ljudem Zasavskih premogovnikov, želim v imenu občinske skupščine ter v svojem imenu v letu 1973 mnogo sreče, zadovoljstva ter delovnih uspehov! Jože Laznik predsednik skupščine občine Trbovlje Leto 1972 je terjalo od nas veliko prizadevanj in naporov na vseh popriščih našega delovanja. Veliko je bilo storjenega za utrditev gospodarskega, samoupravnega in političnega položaja našega podjetja v ožji in širši družbeno politični skupnosti. Zavedamo se v celoti da ta boj še ni končan in da prehajamo v novo leto 1973 z že začrtanimi programi, ki bodo terjali od nas še več prizadevanj in razumevanj ter sodelovanja. Prepričan sem, da gremo v ta boj z zavestjo in razumom, z željo, da bi bil jutrišnji dan delovnega človeka varnejši in stabilnejši. V imenu sekretariata in konference ZKS-ZPT iskreno želim vsem delavkam in delavcem, vsem komunistom in sekretarjem, vsem družbenopolitično prizadevnim in progresivnim delavcem ter njihovim družinam, da bi novo leto 1973 preživeli v miru in medsebojnem razumevanju, zdravju, zadovoljstvu in polnem uspehov! Tone Šum Sekretar konference ZKS-ZPT Zasavskim rudarjem! Znano je, da nosi Slovenija pečat rudarske dežele. Eden teh dokazov je stoletni razvoj »Zasavskih premogovnikov, Trbovlje«. Tudi v preteklem letu 1972 se je Vaša delovna skupnost požrtvovalno bojevala za proizvodnjo, za kar Vam čestitam in obenem želim še mnogo uspeha v Novem letu 1973. Ob tej priliki mi misli uhajajo v nedavne čase, ko so bili slovenski rudniki povezani v celoto, z lastnim ministrstvom na čelu. Ob sedanjem valu integracij podjetij, sorodnih ali celo različnih strok, toplo priporočam, da se tudi slovensko rudarstvo znova poveže v že obstoječo celoto. Prof. dr. inž. Karel Slokan Predstojnik rudarskega odseka FNT Čeprav so moje želje, izražene v prejšnjih novoletnih čestitkah kolektivu ZPT niso uresničevale tako, kot bi si želeli, smo vendarle v preteklem letu uspeli v republiški skupščini prodreti s stališčem, da je potrebno modernizacijo premogovnikov financirati iz sredstev za energetiko. Iz stališč, izraženih v zadnjem času s strani merodajnih v Sloveniji, lahko pravtako v bodoče pričakujemo drugačen odnos do starih industrijskih centrov med katere spadajo tudi Revirji. Pravtako prodira stališče, da mora delavec za enako delo dobiti enako plačilo ne glede na to, kateri delovni organizaciji pripada. Priča smo začetku solidarnostne akcije v izgradnji delavskih stanovanj. Zavzetost komunistov, da uresničijo te cilje, daje tudi rudarjem in njihovim družinam svetlejšo perspektivo. Vse navedeno za rudarje ne more biti nikakršna socialna pomoč, ampak pravica, ki izhaja iz njihovega velikega prispevka v času obnove in izgradnje v prvem obdobju naše domovine. Konj uk tura modernejših energetskih virov je hitreje začela izrinjevati premogovnike, kot se je to pričakovalo. Rudarji so s tem v zvezi plačali naj večji del cehe. Zato si moramo vsi prizadevati za ukrepe, ki bodo imeli dolgoročnejši značaj. Cilj teh ukrepov ne sme biti v reševanju takšne proizvodnje premoga, ki je že danes ali bo jutri nerentabilna, ampak reševanje problema zaposlenih rudarjev in odgovor na vprašanje, kakšen dohodek bo v premogovništvu omogočil rudarjem normalne življenjske pogoje. Ko želim vodstvu ZPT za novo leto 1973 uresničitev modernizacije rudnikov z željo, da bi poslovali v stabilnejših pogojih, želim hkrati članom kolektiva in njihovim družinam čimveč osebne sreče in blagostanja! Karel Forte poslanec republiškega zbora SRS Leto 1972 se bliža koncu. Po daljšem obdobju bo to leto, v katerem ne bomo v celoti izpeljali nalog, ki smo jih sprejeli, tako s proizvodnim kakor tudi s finančnim načrtom. Vzroke za tako stanje moramo iskati v težkih mon-tan-geoloških pogojih, ki so se odražali predvsem v stalnih pojavih vodnih vdorov v jami Ojstro in celo v jami Trbovlje ter posiabšanju slojnih, predvsem pa kvalitetnih pogojev v jami Kotredež. Tudi skoraj trimesečni izpad obratovanja TET II. je pripomogel predvsem količinskemu znižanju proizvodnje kotlovnega premoga. Celotni delovni kolektiv je s svojo vnemo, prizadevnostjo, predvsem pa z marljivostjo, nenehno reševal vsakokratno težko situacijo, ki se v zadnjem času ne pojavlja le v našem podjetju, ampak v celotnem jugoslovanskem premogovništvu. V novem letu 1973 bomo že v januarju in februarju pričeli s poizkusnim uvajanjem samohodnega podporja na rudnikih Hrastnik in Trbovlje. S tem bomo po več letih uresničili našo željo, da postopno preidemo na uvajanje kompleksne mehanizacije del na naših širokih čelih. Želim, da bi ti poizkusi čimbolj e uspeli in da bi postalo leto 1973 zapisano v analih našega podjetja, ko je pričela na ZPT mehanizacija nadomeščati najtežje fizično delo rudarjev na odkopih. Prav ta noviteta pa bo zahtevala od nas vseh v novem letu mnogo prizadevanj in zavzetosti ter dobrega sodelovanja. V novem letu 1973 želim vsem članom kolektiva in njihovim družinam čimveč osebne sreče in blagostanja! Adolf Jermol, dipl. inž. rud. Ob prehodu v novo leto 1973 se z zadovoljstvom oziramo na dosežene uspehe v minulem letu, hkrati pa želim vsem članom delovne skupnosti ZPT pri nadaljnjem ustvarjalnem delu, čimveč skupnih u-spehov ter obilo osebne sreče, zdravja in dobrega počutja v letu 1973!' Jože Rep jamski elektrikar, rudnik Trbovlje Pismo predsednika UTA komunistom Na seji, ki je bila 18. septembra letos, je izvršni biro predsedstva ZKJ s sodelovanjem predsednika Tita, razpravljal o nekaterih bistvenih vprašanjih v zvezi z izvajanjem politike ZKJ in določil ukrepe, ki jih je treba uresničiti odločno ter brez omahovanj, da bi zveza komunistov povečala svojo enotnost, akcijsko sposobnost in učinkovitost. Vsebina omenjenega pisma, ki so ga prejeli vsi člani zveze komunistov, je naslednja: J) Sklepi 21. seje predsedstva akcijski program II. konference ZKJ pomenijo za vse organizacije in vodilne organe ZK obveznost, da pri svojem praktičnem delovanju uveljavljajo in dosledneje izvajajo politični program IX. kongresa ZKJ, odpravljajo nakopičene slabosti v Zvezi komunistov, da se odločneje zavzemajo za socialistično samoupravljanje in politiko e-nakopravnosti, bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti ter se spoprimejo z vsemi nasprotniki politike ZKJ. S prehodom na idejno in politično ofenzivo je zveza komunistov že dosegla določene rezultate. Ti rezultati so dobra podlaga in opora za nadaljnje združevanje sil v zvezi komunistov in v družbi na pozicijah socialističnega samoupravljanja. Izvajanje sprejetih sklepov je preizkusna in kritična točka dejanske pripravljenosti, doslednosti in odgovornosti komunistov, sleherne organizacije in foruma. Vendar bo to mogoče le, če se bo Zveza komunistov preobrazila v taknšo organizacijo revolucionarne akcije, ki je zmožna svoja stališča in politiko učinkoviteje u-resničevati. Sprejeta stališča in sklepi še preveč počasi izvajajo. Pri tem je očitno, da so tudi v vrstah Zveze komunistov poskusi, da bi se omilila ost sprejetih stališč, da bi se stališča razvodenila in potisnila na stran, praktični ukrepi pa se odlagajo in nevtralizirajo. V takšnih nedoslednostih, omahovanjih in neučinkovitosti pri izvrševanju sprejetih sklepov so izražene številne slabosti, ki jih imamo v organih Zveze komunistov. Gre za vpliv interesov, ki so v nasprotju z interesi delavskega razreda, za vpliv birokratične mentalitete, malomeščanske stihije, drobnolastniš-ke mentalitete, politikantsva in prodor političnih intrig, oportunizma ter za pojave idejnopolitične in akcijske razcepljenosti in kli-karskih bojev za položaje v oblasti. Samo z brezkompromisnim bojem za izkorenitev takšnih pojavov si lahko ZK zagotovi odločilni vpliv na družbena dogajanja. 2) Od idejnopolitične enotnosti in akcijske sposobnosti Zveze komunistov je odvisno, ali bo v sistemu socialističnega samoupravljanja zagotovljeno več učinkovitosti, odgovornosti, organiziranosti in reda pri reševanju življenskih problemov delovnih ljudi in družbe. Zato se ne moremo pomiriti z dejtsvom, da so številni sklepi, ki jih sprejemajo naše organizacije in forumi še vedno precej posplošeni in premalo jasni in da jih nato različno tolmačijo. Potrebno je z idejnim prečiščevanjem v popolnoma konkretni obliki definirati, zakaj in proti čemu se bojuje ZK v vsakem določenem družoenem okolju. Nujno je potrebno v vsaki organizaciji in forumu ZK ustaliti prakso rednega kritičnega ocenjevanja sprejetih sklepov in ugotoviti, ali se komunisti ravnajo po teh sklepih tam, kjer delajo in živijo, tam kjer odločajo o družbenih zadevah. To je pot ocenjevanja dejanskih ideoloških, političnih in moralnih kvalitet in odgovornosti slehernega člana ZK. Da bi to zagotovili, je treba odločneje odstraniti iz vrst ZK vse tiste elemente, ki so tuji ideologiji in politiki ZK, vse tiste, ki so jim lastni ozki e-goistični in skupinski interesi več kot interes delovnih ljudi. Ocenjujemo, da je tudi po drugi konferenci ZKJ še vedno precej omahovanj, nedoslednosti in odmikov od načel demokratičnega centralizma. Demokratizem v ZK ne sme biti omejen na razpravo brez sklepov, na pravice brez odgovornosti, na formalno demokratično proceduro. Odločno se je potrebno postaviti po robu sleherni tendenci, ki bi vodila v idejno in politično dezintegracijo ZKJ, ki bi vodila v idejno in politično spreminjanje ZKJ v labilno koalicijo republiških in pokrajinskih zvez komunistov. Predsedstvo in izvršni biro bosta zmožna redno razpravljati o vseh tistih vprašanjih iz življenja in delovanja ZK republik in pokrajin, ki se nanašajo na politiko in prakso ZKJ kot celote, če bosta imela neposreden vpogled v izvajanje sprejetih sklepov. Izvršni biro ocenjuje, da je idejnopolitična usposobljenost članstva ZK še vedno v resnem razkoraku s potrebami sedanjega družbenopolitičnega trenutka, z obveznostmi, ki jih je prevzela ZK. Potrebno je, da vsaka občinska organizacija izdela programe ideološkega usposabljanja, ki bo zajelo vso članstvo ZK. Ideološko delo mora z marksistično usmerjenostjo in aktualno vsebino prispevati k usposobljenosti članstva za konkretno vsakodnevno delo. S preciznejšim definiranjem i-dejnih meril, jasnimi političnimi stališči in akcijo svojih članov v samoupravnih in državnih organih ter družbenopolitičnih organizacijah, mora ZK okrepiti svojo vlogo in vpliv na področja kadrovske politike. Vodilni organi in organizacije ZK naj se neposredno in konkretno zavzemajo za to, da se odgovornost za družbene in državne zadeve zaupa ljudem, ki bodo te dolžnosti opravljali v interesu delovnih ljudi in razvoja socialističnega samoupravljanja. Pri vodenju kadrovske politike v delovnih organizacijah je še vedno precej privatizacije in monopola posameznikov in skupin. Da bi premagali takšno stanje, je treba okrepiti vlogo družbenega dogovora o kadrovski politiki in preveriti veljavne zakone in samoupravne norme, ki urejajo ta vprašanja. 3) Stabilizacija našega gospodarstva se srečuje s številnimi ovirami. Še vedno nismo odpravili vzrokov nestabilnosti. Nelikvidnost pritiska z vso močjo. Raste število delovnih organizacij, ki posluje z izgubami. Še vedno je precej nepokritih investicij. Družbenopolitične skupnosti niso poravnale svojih obveznosti do gsopdartsva, proračunski presežki pa niso bili vr- njeni gospodarstvu, še vedno iščemo z rastjo cen izhod iz trenutnih težav. Kljub ugodnim ekonomskim rezultatom v izvozu nam lahko slabosti, ki jih nismo odpravili, ogrozijo te rezultate. Tu imajo poleg ostalih posebno veliko odgovornost republiška in pokrajinska vodstva ter zvezni izvršni svet. Predsedstvo ZKJ je nekajkrat razpravljalo o tej problematiki in sprejelo potrebne sklepe. Izvršni odbor predsedstva vztraja na zahtevi, da vsi vodilni organi in organizacije ZK ugotovijo in ocenijo, v kateri fazi je izvrševanje sklepov II. konference, ki govori o odpravi nelikvidnosti in stabilizaciji gospo-dartsva. ZK naj se odločneje zavzema za to, da bo v vseh delovnih kolektivih in družbenih okoljih prevladala maksimalna mobilizacija notranjih moči za dvig produktivnosti dela in zvečanje dohodka, razvoj sposobnosti in ustvarjalnosti ter za krepitev družbene odgovornosti in delovne discipline. Vsi ukrepi, sistemski, ekonomski in administrativni, ki so storjeni v prid ekonomski stabilizaciji naj prispevajo k ponovni uveljavitvi načel gospodarske in družbene reforme in k izgraditvi sistema zavestne planske usmeritve ekonomskih in družbenih gibanj. Odnos do vprašanj, od katerih je odvisen uspeh politične stabilizacije, naj bo bistveno merilo za ocenjevanje rezultatov posameznega člana in organizacije ZK, vseh samoupravnih in državnih organov ter družbenopolitičnih organizacij. Kljub doseženim začetnim rezultatom ne moremo biti zadovoljni z rezultati boja za premagovanje socialnih razlik, ki ne temeljijo na delu. ZK in vse organizirane socialistične sile naj odločno premagujejo in odpravljajo vse tiste tokove v življenju, ki vodijo k razslojevanju družbe na revne in bogate. Za naš samoupravni socialistični sistem je nedopusten pasiven in oportunističen odnos do korupcije, kraje in drugih podobnih ob- lik prilaščanja dobrin in dohodka. Organizacije in vodstva ZK morajo zastaviti široko družbeno akcijo proti vzrokom in nosilcem teh pojavov. V ZK ni prostora za ljudi, za katere se ugotovi, da si pridobivajo premoženje na način, ki nasprotuje zakonu in socialističnim normam. Na širšem posvetovanju in na seji predsedstva ZKJ, ki je bila 26. junija, so določili politične in idejne ukrepe, ki jih je treba storiti na področju sredstev informiranja. Do sedaj je bilo malo storjenega. Zato je neodložljiva naloga, da se skličejo sestanki vseh komunistov v tisku, na radiu in televiziji in vseh odgvornih političnih in družbenih dejavnikov, da bi storili odločne ukrepe, ki naj onemogočijo destruktivno pisanje, da bi odstranili z vodilnih mest vse tiste, ki ne sprejemajo političnega programa ZKJ, in onemogočili frakcijsko delovanje prek tiska. Sedanja etapa revolucije je odločilna za razvojne smeri in usodo socializma v Jugoslaviji. Bistvo je v tem, da bodo delovni ljudje zagospodarili s celotno družbeno reprodukcijo in zagotovili odločilno vlogo pri političnem in družbenem odločanju. V tem prelomnem trenutku ima ZK povečano odgovornost za smeri družbenega razvoja, za funkcioniranje in razvoj sistema socialističnega somaupravlja-nja, za krepitev revolucionarnega značaja oblasti delavskega razreda, za socialistično vsebino vseh družbenih odločitev. Vse organizacije ZK imajo obveznost, da na podlagi stališč, izraženih v tem pismu, kritično ocenijo lastno idejnopolitično prakso, natančno definirajo svoje obveznosti in naloge ter razvijajo široko akcijo med delovnimi ljudmi, med mladino in drugimi deli družbe, z namenom, da bi uspešneje uresničevali politiko ZKJ. Komunisti so dolžni usmeriti in okrepiti svojo aktivnost v organih samoupravljanja, državnih organih in družbeno-političnih organizacijah. Odmevi na Titovo pismo med člani kolektiva Na splošno ugotovljeno, da večina članov kolektiva ZPT pozna vsebino pisma tovariša Tita in izvršnega biroja predsedstva ZKJ, ki sta ga naslovila vsem članom organizacije. Ko smo povprašali nekatere člane kolektiva, člane in nečlane ZK, so odločno povedali, da podpirajo prizadevanje vodstva ZKJ v vseh pogledih in so pripravljeni pomagati, da akcije članov rodijo dobre in bogate sadove. Med drugimi je povedal svoje mnenje tudi Miha Podlesnik, kopač, ki ni član ZK, je pa dobro se- znanjen s pismom. On je prepričan, da je pismo vzpodbudilo vse člane ZK k večji dejavnosti na vseh področjih dela in da bodo tudi nečlani čutili njih prizadevanja. Vsem članom ZK predlaga naj začetno akcijo speljejo do kraja, pri njihovem prizadevanju lahko računajo na pomoč tudi pri nečlanih. Franc Vene rudar na širokem čelu rudnika Trbovlje, ni član ZK. Pravi pa, da redno posluša radijske in televizijske vesti, redno prebira časopise, zato je dobro sezna- njen z vsebino pisma in prizadevanji članov ZK za učinkovito akcijo proti nepravilnostim, ki zavirajo socialistični razvoj naše dežele. Poudarja, da člani kolektiva precej pogosto razpravljajo o pismu, vsi si pa želijo le-to, da bi odpravili nepravilnosti, posebno v pogledu neupravičenega bogatenja posameznikov in prevelikih socialnih razlik. Jože Grilc, rudar, je član ZK. Pravi, da začetne akcije članov ZK ne smejo popustiti, saj je organiza- cija enotno nastopila proti vsaki nepravilnosti, ki kakorkoli kvari u gled socializma. Prepričan je, da bodo vsi člani ZK dobili močno o-poro tudi pri ostalih državljanih. V razgovoru je nadalje poudaril, da so člani ZK premalo ali pa prepozno obveščeni o rezultatih dosedanjega dela, da se sicer veliko govori o akcijskih programih, vendar o realizaciji teh programov ni slišati. Smatra, da bi morali vsi državljani vedeti o vzrokih odstopa nekaterih vodilnih tovarišev, saj se je o teh vseskozi govorilo samo dobro. Na rudniku Hrastnik so nam povedali svoje mnenje kopači, Ivan Gunšek, Jože Jager, Avgust Giani-ni in Martin Gračner. Dva od njih sta člana ZK. Ivan Gunšek pravi, da je še premalo učinkovitih akcij proti neupravičenemu bogatenju in pri ugotavljanju socialnih razlik. Jože Jager pravi, da je delo članov ZK dobro zastavljeno in je prav od njih odvisno, če bodo uspeli pri odpravljanju napak. Prepričan je, da bodo vsi rudarji podprli prizadevanja članov ZK, saj najbrž prav oni občutijo dosedanje napake najbolj. Martin Grančer odločno potr- juje pomembnost pisma. Pravi, da uresničitev nalog ni stvar samo članovi ZK, temveč vseh državljanov. Zavzema se za enotonst vsega delavskega razreda v boju za boljši jutrišnji dan. Po razgovorih s člani kolektiva, lahko sklepamo, da veje tudi med članstvom kolektiva ZPT želja po odločnem in učinkovitem odpravljanju napak in slabosti pri dosedanjem, ne dovolj uspešnem, delu pri razvoju samoupravne socialistične družbe. Janez Oberžan Kaj mislijo člani kolektiva o delavskih amandmajih in TOZD? Uresničevanje ustavnih dopolnil poteka siced navidezno počasi, vendar lahko trdimo, da se vsak dan bolj premika od besed k dejanjem. Pot je dolgotrajna in zahtevna. U-stavna dopolnila so sprejeta in u-zakonjena, vendar ni nekih receptov, ki bi jih bilo mogoče vsiljevati v samoupravno prakso in kot model v družbeno-ekonomskih od- Tone Šum, sekretar konference ZK pri ZPT, je zelo aktiven pri pojasnjevanju raznih družbenopolitičnih akcij v podjetju nosih delavcev v združenem delu. Kmalu po sprejetju ustavnih dopolnil se je pokazalo, da bo potrebno konkretno proučiti organizacijske okvire, v katerih naj se samoupravljanje v naši delovni skupnosti še bolj uveljavi. Samoupravni organi so imenovali strokovno komisijo, ki naj bi pripravila osnutke in predloge ter strokovno obdelano organizacijsko shemo temeljnih organizacij združenega dela v naši organizaciji združenega dela. Kaj kmalu pa smo lahko ugotovili, da tudi komisija ne bi imela lahkega dela. Jasno je torej eno, če ni okvirjev in receptov, potem ne more komisija brez sodelovanja družbeno-po-litičnih sil v podjetju in celotnega članstva zaposlenih, sama izdelati neke okvirje in recepte. Zato je nujno, da sodeluje tudi z drugimi sodelavci iz vrst zaposlenih, da bo tako možno organizirati družbenoekonomske celice, v kateri bo delavec uresničeval temelj svojega samoupravnega položaja, to je u-stvarjal in delil rezultate svojega dela. V dosedanjih razpravah v druž-beno-političnih organizacijah je bila izražena zahteva, da TOZD ne sme rušiti združevanja ampak ga mora še utrjevati, utrjevati mora medsebojne odnose, ki naj se odražajo v solidarnosti, sodelovanju in pomoči. Z internimi akti je treba urediti ne le organizacijski, temveč tudi ekonomski položaj TOZD. Z njimi je treba urediti tudi sporazumno združevanje akumulacije, nikakor pa ne dovoliti odtujevanja. Če seštejemo vse razprave in pa težnje potem lahko trdimo, da mora položaj delavca v TOZD in položaj TOZD v združenem podjetju, omejevati vsako izkoriščanje in podrejanje, omogočiti pa mora e-nakopravne odnose, ki zavezujejo vsakega posameznika ali vsako TOZD na prizadevanju v produktivnem in ekonomskem smislu, na delovni disciplini in tudi za boljši napredek ter boljši finančni uspeh. Vse navedene dileme bodo v seštevku dale rezultat vseh prizadevanj, kar pa se bo končno odražalo tudi v dohodku oziroma v osebnem dohodku zaposlenih. Vsi v naši delovni skupnosti se moramo v celoti zavedati, da so TOZD temeljna oblika uresničevanja samoupravnih dolžnosti in pravic v združenem delu. Tone Šum »Srečno** in mi! Pregled vsebine letošnjih številk glasila Srečno, nam glede na smoter in cilje glasila, ne daje najboljšo oceno. Uredniški odbor si je sicer zelo prizadeval, da bi bili člani kolektiva obveščeni o vseh dogajanjih v podjetju in delno tudi izven njega, čeprav so zaradi omejenega števila posameznih številk (šest na leto), nekatere objave precej zastarele za dogodki, čeravno jih je vmes pokrival bilten. Kljub vsem naporom, danes lahko samo ugotovimo, da smo mnogo obveščali, da pa pomembnost posameznih dogodkov, ki bi morali biti poudarjeni s pogostostjo objav ali pa dolžino člankov, nismo uspeli posredovati v polni meri. Tako je bilo sicer naše glasilo vsebinsko zelo pestro in zanimivo, ni pa bilo vselej odraz dogodkov, težav in prisotnih problemov, o katerih naj bi razpravljali in odločali. Za leto 1972 so bili za podjetje pomembni naslednji dogodki in razmere: 1) zaradi poslabšanja rudarsko-ge- oloških odkopnih prilik v rudniku Zagorje in vztrajnega zniževanja staleža v tej enoti, načrtovane obveznosti v podjetju niso izpolnjene; 2) v jami Ojstro se vdori vode ponavljajo. V letu 1972 smo imeli štirinajst takih vdorov, vendar brez težjih posledic. Enkrat je voda vdrla v jami Trbovlje; 3) pred takimi vplivi, ki imajo močan odraz na gospodarski učinek v podjetju, so kljub stabilizacijskim ukrepom še nadalje naraščali življenjski stroški, medtem, ko so osebni dohodki stagnirali; 4) smo v času, ko bomo morali oblikovati temeljne organizacije združenega dela, prilagojene vsem določilom amandmajev in koristim celotnega kolektiva. K takemu stanju in razmeram v podjetju pa smo, kot že uvodoma navedeno, dobršen del prostora posvečali raznim strokovnim prispevkom, poročilom o uvajanju naprav in metod dela, kakor tudi o predlogih in opisih modernizacije proizvodnje v našem podjetju. Takoj za tem so številčno najbolj zastopana poročila o aktivnosti samoupravnih organov. O finančnem poslovanju podjetja in proizvodnji je priobčenih 10 članov, o problematiki v podjetju pa vsega le 5. Manjše število člankov, ki bi obravnavali probleme, je bila stalno prisotna težava v uredništvu. V upanju, da bomo naročene prispevke le prejeli, smo odmerjali sodelovanju pri pregledu prvega odtisa Zima na Vrheh. Pogled iz doma revirskih in savinjskih borcev proti Javorju Foto M. C. časopisa, premalo časa. Tako je Srečno večkrat prinašal okrnjeno vsebino, s pogostimi tiskarskimi napakami. Toliko v pojasnilo. Nikakor se pa s tem zanje ne mislimo opravičiti. Napake se ne bodo več pojavljale v tolikšnem obsegu, vsaj upamo tako, ker računamo tudi na izboljšanje dela v tiskarni. Kar pa zadeva vsebino glasila, ki postaja v času vse večjega utrjevanja samoupravnih pravic in dolžnosti, pomembno sredstvo, poleg dobrega obveščanja, tudi za strokovno vzgojo, moramo naglasiti, da bo ta še naprej odvisna od vseh, katerim je Srečno tudi namen. Če nočemo, da bi naše glasilo postalo neke vrste uradni list, potem moramo v njega vtisniti več življenja, več interesa do dela in napredka ter razčiščevanja vseh zadev, predvsem tistih, ki nastopajo v podjetju kot problem. S to številko stopa Srečno med nas letos zadnjič z željo, da bo v novem letu še bogatejši. Emil Kohne, dipl. inž. rud. Glavni urednik Izvajanje programa modernizacije zasavskih premogovnikov Večkrat se pojavlja v javnosti mnenje, da je Zasavskim premogovnikom odobreno posojilo za modernizacijo proizvodnje. Takšna vest je lahko zelo škodljiva, če ni objavljena s popolno razlago, ki je pri tem potrebna. V našem primeru namreč obstajata dve dejstvi: 1) da je kreditni odbor Ljubljanske banke odobril udeležbo s 30 % zneska v celotnem programu modernizacije ZPT, in 2) da je bila sprejeta naša zahteva in vloga, ki je bila vključena v sporazumu med SSSR in Jugoslavijo, v katerem je vsebovan poleg nas tudi zahtevek rudnika Velenje, ki se nanaša Proizvodnje premoga v letu 1973 V letu 1973 bodo delovne enote Zasavskih pr emogo vniko v-T rbo vi j e, predvidoma po načrtu nakopale naslednjo količino premoga vseh vrst: — rudnik Hrastnik 650.000 ton — rudnik Trbovlje 635.000 ton — rudnik Zagorje 440.000 ton — RŠC (j. T.) 25.000 ton Skupaj 1,750.000 ton predvsem na dobavo opreme za mehaniziranje odkopov. Pri tem pa seveda še vedno ni rešeno vprašanje kredita iz sredstev za energetiko, iz katerih naj bi prejeli cca 40 milijonov kot posojilo. Predvsem to zadnje neurejeno vprašanje je ovira, da bi lahko pospešeno reševali vpraašnje naše modernizacije. Res je, da smo prišli v seznam podjetij udeleženk za kredit, ki ga daje SSSR Jugoslaviji za nakup o-preme v Sovjetski Zvezi. Toda samo dejstvo, da smo vključeni v seznam podjetij, ki bodo deležna uporabe tega kredita SSSR in ki je dejansko zelo ugoden, še ne pomeni, da bo dobava te opreme tudi realizirana. Gre namreč za to, da bi bilo potrebno predhodno, tako kot bomo sedaj v začetku leta 1973 napravili poskuse s hidravličnim podporjem Salzgitter in Hy-dromarrel, preiskusiti tudi hidravlično opremo iz Sovjetske Zveze ter ugotoviti uporabnost te opreme v naših pogojih. V glavnem se torej proces uvajanja moderne opreme na naše odkope šele pričenja. Nekatera stališča, ki so bila prisotna zadnja leta pri odobravanju ali pa odklo- nitvi sredstev za modernzacijo premogovnikov, so namreč ta proces zavrla in navezani smo v zadnjem času le na uporabo lastnih sredstev, s katerimi skušamo napraviti vsaj nekaj korakov naprej pri modernizaciji proizvodnega procesa. Izkoristili smo priliko, bili smo k temu tudi vzpodbujeni in se vključili z našim zahtevkom v celoten spisek, ki je osnova za kredit Sovjetske Zveze Jugoslaviji. Sedaj je potrebno naj prej e dobiti kontakt s proizvajalci opreme, pretresti vse možnosti koriščenja tega kredita in uporabnosti opreme ter ugotoviti tudi možnost spremembe pomembnosti dosedaj usmerjenih sredstev. Ker gre pri tem za cca 15 milijonov dinarjev, je potrebno dobro in natančno proučiti vse značilnosti tako opreme, kot tudi pogojev dobave, na drugi strani pa tudi možnost sprejema takšnih pogojev. Vprašanje odobritve posojila iz sredstev za energetiko ostaja še vedno nerešeno, kljub načelnemu pristanku, da je možno del teh sredstev, ki se zbirajo po posebnem zakonu, uporabiti tudi za proizvodnjo v premogovnikih, če je ta namenjena proizvodnji električne energije. Odobritev kredita iz sredstev Ljubljanske banke je vezana na odobritev sredstev za e-nergetiko, zato črpanje bančnih sredstev do odobritve kredita iz sredstev za energetiko, ni možno. Kot je razvidno iz tega prispevka, je na eni strani del kredita odobren, njegovo koriščenje pa vezano na odobritev drugega dela, o čemer pa do danes še nismo bili seznanjeni. Albert Ivančič, dipl. inž. rud. Potrebe po premogu v letu 1973 V mesecu oktobru t.l. smo enako kot vsa dosedanja leta, pričeli z zbiranjem naročil premoga za leto 1973. Prijavljene potrebe po vseh vrstah premoga znašajo skupno 1,968.285 ton. Naročila smo prejeli večinoma od naših stalnih, dolgoletnih kupcev premoga, nekaj prijav pa so nam poslali tudi novi kupci. Višina prejetih naročil je nekoliko presenetljiva. Glede na dejstvo, da manjši rudniki v SR Sloveniji, na primer Laško, Senovo in Kočevje znatno znižujejo proizvodnjo, rud- Naročila premoga (v tonah) SR Srbija SR Hrvatska SR Slovenija — lastna poraba — elektrogospodarstvo — črna metalurgija — barvna metalurgija — nekovine — kovinska industrija — kemična industrija — industrija gradbenega materiala — industrija papirja — tekstilna industrija — usnjarska industrija — prehrambena industrija — strojegradnja — elektroindustrija Skupaj industrija Slovenije Splošna poraba Slovenije Jugoslovanske železnice Skupna naročila Če podrobneje analizirano vzroke sprememb v naročilih pri posameznih porabniških skupinah, pridemo do naslednjih ugotovitev: — V SR Srbiji, kjer premog naro- nik Kanižarica, ki se smatra za perspektivni rudnik pa je ne povečuje po načrtu, je bilo pričakovati, da bodo naročila kupcev za naš premog porastla. Nasprotno pa so naročila v primerjavi z letom 1972 manjša za 200.710 ton. Zaradi lažje primerjave navajam pregled prejetih naročil za leti 1972 in 1973 in sicer za republiki Srbijo in Hrvatsko v skupni količini, saj je premog večinoma naročen za široko porabo, za republiko Slovenijo pa razčlenjeno po porabniških skupinah: za leto za leto 1972 1973 6.260 6.240 37.600 30.550 21.000 25.300 1,063.100 1,029.000 38.400 19.650 121.910 126.400 520 560 4.390 2.040 24.480 21.370 240.115 160.450 55.500 46.200 66.430 56.220 360 — 2.890 2.315 5.300 3.300 15.800 11.350 1,657.195 1,504.155 395.940 363.340 72.000 64.000 2,168.995 1,968.285 ča trgovska mreža, večinoma za potrebe tujih diplomatskih predstavništev, ni spremembe; — tudi naročila iz SR Hrvatske so večinoma za potrebe široke no- rabe, t. j. gospodinjstev in hišnih svetov ter raznih ustanov. Naročila so za 7.000 ton manjša in to predvsem zaradi povečanja napeljav zemeljskega plina iz Kutine do Zagreba. Pričakovati je v bodoče še večje spremembe v tem pogledu; — pri pregledu sprememb v naročilih premoga za SR Slovenijo pa ugotavljamo naslednje: 1) Naša lastna poraba se je nekoliko povečala zaradi povečanih zmogljivosti toplarn v Hrastniku in predvsem v Trbovljah. Zaradi tega pa se je zmanjšala potreba v drugih naših obratih (kopalnice, ogrevanje pisarn, av-topark itd.) in tudi v strojni tovarni Trbovlje; 2) termoelektrarna Trbovlje je znižala letos potrebo za 84.000 ton, zato pa jo je toplarna Ljubljana povečala za 50.000 ton; 3) znatno manjša so tudi naročila industrije gradbenega materiala, kjer je izpadlo naročilo cementarne Anhovo, cementarna Trbovlje pa je zaradi obstoječih zalog premoga, ki so se ji nakopičile tekom letošnjega leta zaradi kasnitve pričetka obratovanja nove tisočtonske peči, znižala naročilo napram letu 1972 za 40.000 ton grahovca in zdroba; ( 4) vse ostalo upadanje potreb po premogu pa gre na rovaš uvajanja tekočih in plinskih goriv. Po podatkih poslovnega združenja energetike SR Slovenije (mesečni bilten za julij 1972) zaznamujejo znaten porast v porabi tekočih goriv, naslednje industrije (I. polletje _ 1971 napram enakem obdobju 1972): — kovinska industrija za 29 % — elektroindustrija za 640/g — gradbena industrija za 64"/„ — lesna industrija za 21 % — papirna industrija za 20% — tekstilna industrija za 6% — usnjarska industrija za 29 % — živilska industrija za 9% — široka poraba za 8 % Poraba plina pa se po istih podatkih povečuje pri naslednji industriji: — črna metalurgija za 31 % — nekovinska industrija za 26 % — kovinska industrija za 17% — gradbena industrija za 38% — široka potrošnja za 8% Za plasman našega premoga zaenkrat še ni bojazni, saj se ob porastu vse industrijske dejavnosti in splošne porabe, povečuje tudi poraba vseh goriv. Zaradi že o-menj enega znižanja proizvodnje premoga v drugih manjših premogovnikih v Sloveniji, je naše podjetje za prihodnje leto prejelo še vedno za okrog 218.000 ton naročil preko naših trenutnih proizvodnih zmogljivosti, kljub obratovanju ob predvidenih prostih sobotah. Upam, da sem deloma opisal situacijo na premogovnem tržišču, nje leto 1973. kakršno predvidevamo za prihod- Stane Kruljc V lamparni na rudniku Trbovlje imajo vedno dovolj dela Foto: M. C. Izvajanje dvotretinskega obratovanja V oktoberski številki našega glasila »Srečno«, je bil objavljen daljši sestavek, v katerem je bila podrobno obrazložena nujnost prehoda na dvotretjinsko obratovanje na obratu Kotredež in zaradi te uvedbe tudi dvotretjinsko obratovanje na separaciji v Zagorju. Za prehod na dvotretjinsko o-bratovanje je bil izdelan poseben elaborat, ki je vseboval podrobno analizo obstoječega stanja pri 3/3 1) Obrat Kotredež a) proizvodnja obratovanju, in prednosti, ki narekujejo prehod na 2/3 obratovanje. Zaključki tega elaborata so bili podrobno obrazloženi tudi osrednjemu samoupravnemu organu na 6. zasedanju osrednjega delavskega sveta dne 28. IX. 19'72. Ta je nato sprejel sklep, da se s 1. X. 1972 u-vede na obratu Kotredež in na separaciji Zagorje dvotretjinsko o-bratovanje. Hkrati je osrednji delavski svet sklenil, da mora tehnično vodstvo na naslednjih zase- danjih poročati, kako poteka prehod in v kakšni meri so doseženi v elaboratu programirani rezultati oziroma sanirana dotedanja situacija proizvodnje. Ker je dvotrejtinsko obratovanje potekalo že ves mesec oktober in november, dajem za ta dva meseca analizo predvidenih in doseženih rezultatov, v primerjavi z mesecem septembrom, ko je bilo v veljavi še 3/3 obratovanje in z načrtom, ki ga je predvideval elaborat. 1972 mesec Štev. del. dn Štev. voz Ton Voz dan % Ton/ dan % Izplen t/voz IX. 24 23.788 16.200 991 100 675 100 0.681 100 X. 25 25.027 16.600 1001 101 664 98,4 0.663 97,4 XI. 23 23.726 16.370 1031 104 712 105,5 0.690 101,3 b) obložitev na delavnik načrt IX. X. XI. Razlika X. do načrta XI. prip. v jak 8 6 4 11 — 5 + 3 prip. v prem. 28 25 23 27 —5 — 1 odkop 96 77 92 92 -4 — 4 izvoz 43 55 46 48 +3 + 5 vzdržba 54 52 51 48 —3 — 6 razno 61 70 79 75 +18 + 14 jam. skupaj 290 285 295 301 + 5 + 11 jama VP 12 13 14 14 +2 + 2 skupaj jam. 302 298 309 315 +7 + 13 stalež 485 480 480 494 —5 + 9 odsotnost 111 120 106 95 —5 —16 V ZDA — premog, gorivo bodočnosti Rezerve nafte in plina se v Združenih državah Amerike zmanjšujejo. Razvoj proizvodnje nuklearne energije pa ni napredoval s taknšo hitrostjo, kakor so želeli in računali. Zato so mnenja, da bo treba poiskati nove metode za proizvodnjo premoga, njegovega transporta in predelave. Skupna poraba energije znaša, preračunano, 3.2 milijarde ton premoga, katerega je treba spremeniti v kvalitetno energijo. Po drugi strani pa seveda premogovne družbe niso tako optimistične. Sprva pričakujejo majhen padec proizvodnje, na kar v določeni meri vplivajo tudi ukrepi za varstvo okolja in pa varnostni ukrepi v premogovnikih. Opomba: V novmebru se je sta-lež zaposlenih povišal šele v drugi polovici meseca in to z novinci, ki so se šele uvajali v rudarsko delo in niso mogli biti razporejeni na delo na odkopih in pripravah. c) storitve 1972 mesec Pripr. v prem. odkop jama IX. 2,37 7,74 2,28 X. 2,04 6,53 2,16 XI. 2,25 6,96 2,24 % IX.-X. 86,1 84,4 94,7 e/T7oo vZ/soč /2/P 7 /S207 2*rOZJ 23 Si/ 26967 29922 Zapos/sn/ v //00 P/A — 73.0 — 9/.6 45-A