PREJ DETELJICA ZDAJ PENTLJA CENA 200 SIT / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA ARGOLINASEJE DALA V ZOBE AJ& ■ štrl^P^b 4P SALLADIA ZAPIRA VRATA? ČE BI MANIKALI LE (OSLI (Mef) Fotografija, ki nam jo je iz svojega arhiva odstopil Oskar Jogan, ima zgodovinsko vrednost a je hkrati tudi polna različnih simbolov. Na fotografiji je eden tistih prebivalcev izolskega podeželja, ki so vse tja do šestdesetih let, tudi z oslom, prihajali po nakupih v mesto. Nasploh je bil osel eden od simbolov Izole, ne le njenega podeželja ampak tudi mesta, saj je bilo v starem mestu veliko današnjih kleti pravzaprav hlevov iz katerih so se zjutraj oglašali osli, ki so jih Izdani uporabljali za delo na polju in v vinogradih. Danes menda v celi občini ne premoremo niti enega osla, hlevi so se spremenili v trgovine in gostilne, pa tudi izolskega jutra ne prebujajo osli ali petelini. Tudi kupcev, ki bi s podeželja prihajali po nakupih v mesto ni več. Zvabili so jih veliki trgovski centri v predmestjih, mesto pa trgovsko umira. Pa to še ni vse. Tudi zgradbe v ozadju ni več oziroma ni več tovarne, ki je dala kruh nekaj generacijam Izolanov. Od Arga je ostal le še vhod in dimnik in ime, ki ga uprablja naslednica tovarne: turistično poslovna in stanovanjska soseska Argolina. Takorekoč nič ni ostalo od te fotografije, Čas je odpravil izolske osle, kupce in tovarne in če pomislimo še na to, da je ribištvo dejansko na parah, potem res ne vem, čemu bi lahko rekli spoštovanje in vrednotenje tradicije. Pa o njej govorimo v vseh mogočih strategijah a jo hkrati zanemarjamo in celo namerno uničujemo, tako da je postala zgolj beseda, ki dejansko nima nobenega pravega pomena. Pripoved o počasnem umiranju obrtnega podjetja Salladia, s katerim smo se Izolani ponašali na vseh mogočih predstavitvah gotovo pritrjuje zgornji trditvi. Zamisel o ureditvi vzorčne kleti v kateri bo kip osla pa se, v mestu, ki ne premore niti ribiškega muzeja, zdi kot da bi si jo zamislili avtorji Monthy Paytona. Oziroma, kot bi rekli sociologi: opazili smo drevo, gozda pa ne. I\/I OTO l\/l A>«C tel. 05/ 640 42 53 • Industrijska 11 • Izola ft Banka Koper J h šifra 18. marec 2004 OBALA V MALEM nepremičnine immobili BREZPLAČNA TELEFONSKA ŠTEVILKA 080 18 33 www.sifra-nepremicnine-sp.si SREČA IN VRVICA Tako-le se bova zmenila: Malo se bova vozila, malo pa tudi hodila. Zdaj je ze pomlad, snega nikjer več ni, in za telo je dobro, če se preveč ne uleni Če ne bi bil ie v penziji bi ti napisal kazen, tako pa moram biti malo bolj prijazen in te lepo bom prosil: Pojdi malo peš, čeprav si brez nagobčnika in kaj je vrvica ne veš. A zakon je pač zakon in če zagledaš občinskega redarja se hitro skrij. Menda ne bova trošila denarja. In da ne bo od naju občinski proračun še bolj bogat, si kar zapomni: Ko je sila greš v stranišče pasje sraL 'ayfo IZOLA, tel.: 616 80 00 Izdelki za zdravo življenje (Hotel Delfin - vhod s parkirišča) NOVI URNIK ponedeljek, torek, četrtek, petek: 8.30 -15.00 sreda: 8.30-17.00 sobota: 8.30-12.00 PTTs NOT DEAD To je rubrika v kateri bralci Mandrača izražajo svoja stališča ali javno predstavljajo mnenja do določenih javnih problemov, ki so že bili ali niso bili predstavljali v časopisu. V tej rubriki ne objavljamo pisem, ki imajo značaj osebnega oziroma so namenjena polemiki z drugimi mediji. Sicer pa si uredništvo pridržuje pravico, da po lastni presoji objavi, skrajša ali (brez posega v vsebino) korigira posamezne dopise, ki morajo imeti navedenega avtorja. Uredništvo se z avtorjem lahko dogovori, da njegovega imena ne objavi v celoti. ČLANU SVETA MOJE KS HALIALETUM Moj dragi član sveta KS Halialetum (vračam vljudnost) Ivan Bizjak. Ne razumem zakaj komuniciraš z mano preko časopisa, ko vendar nisva v nobenem sporu (vsaj jaz ne) in sva člana istega sveta KS. Izvoljena sva bila za delo v tem svetu in zastopava z drugimi člani naše krajane. Torej, normalni postopek in delovanje sveta KS predvideva, da člani delujemo in se ukvarjamo s problematiko KS ravno na svetu KS. Ttidi postopek za sklic je jasen in okoli tega ni bilo še nobenih problemov. Razumel bi nastop preko javnih medijev v kolikor bi bilo tvoje delo v svetu KS onemogočeno ali ovirano ali bi delovali proti interesu krajanov. Vse pobude za izboljšanje življenja v naši KS so dobrodošle in od strani krajanov pričakovane. Sicer se svet ukvarja še s širšo problematiko in tako kot druge, je potrebno preveriti uresničevanje tudi tvoje pobude s katero se strinjam in si jo v predprejšnjem Mandraču zelo dramatično opisal tudi v povezavi s kršenjem elementarnih pravic (?). Ne razumem povezave uresničevanja tega problema s podjetjem kjer sem zaposlen. Ce koga zanima, naj zaradi ne prvega očitka povem, kar v javnosti še nisem in nisem nikoli želel. Zaradi moje želje in velikega števila somišljenikov v Izoli po sistemski obdelavi mestne opreme v celotnem mestu, predvsem pa v starem delu, sem pred leti ob prenovi Ljubljanske in Koprske ulice stežka, a le, uspel prepričati takratne investitorje (Rižanski vodovod in Elektro v sodelovanju z občino), da obnovijo tudi razsvetljavo. To ni bilo predvideno. Eno leto je potekal razvoj sedanje tipične stenske svetilke v sodelovanju s takratnim Zavodom za spomeniško varstvo in domačim izolskim kvalitetnim izdelovalcem kovaškega dela svetilke (Feropal). Tako je le ta skoraj izključno izolski proizvod. Tu ni prostora za natančnejši opis in razlago zakaj je ravno taka. Nadalje se je obnavljal Drevored l.maja Spet sem uspel prepričati investitorja - občino z izvajalcem Komunalo, ki so bili takoj za to, da tudi tu naredimo nekaj v tem stilu. Nastala je svetilka, ki jo vidimo v drevoredu in parku Coppo. Tudi to je lastni razvoj. Steber je popravljen in dopolnjen steber iz 1917. leta iz San Simona Svetilka je iz Italije. Steber je bil razvit v Izoli in ga samo ulivajo brez obdelave na Vrhniki. Sicer je to v kompletu domač proizvod izolske Komunale Svetilni del na stebrih je Komunala nabavila direktno v Italiji, ker je takrat to bilonajcenejše (tudi od TIMING-a, kjer delam). Po logiki je sledila svetilka na dolgem pomolu , ki je tudi izolski proizvod (razen samega svetilnega dela, ki je iz Italije). V obeh primerih bi bil razvoj svetilnega dela mnogo predrag in nesmiseln. Razvoj svetila na pomolu je tudi zahteval dva meseca preizkušanja. No, v tem primeru je svetilni del res prodala firma kjer delam, saj smo očitno imeli najnižje in najboljše pogoje kot smo izvedeli pri naročilu. To pa zato, ker mi je kot Izolanu veliko do tega, da sledi naša Izola sistematični ureditvi tudi z drugimi ukrepi k izgledu pravega istrskega mesta. Da, zelo veliko časa sem posvetil zadnja leta vsemu povedanemu in res sem motor razvoja teh svetil, ki so nastala s skupnim delom vseh udeleženih izolskih obrtnikov in Komunale ter občine. Vendar je bilo moje delo zastonj saj sem ga opravljal izven delovnega časa za Izolo. Moji predlogi so bili vedno dani investitorju v osvojitev po lastni izbiri. Glede razpisov pa preveri pri Komunali in boš videl, da so se vedno zbirale ponudbe in izbrali najugodnejši izvajalci. Kar se tiče Argoline pa bo naša KS zelo aktivna in čakamo konec investitorjeve predstavitve svoje zamisli. Nato bomo sklicali že predvideni sestanek, čeprav to ni bila občinska uradna javna obravnava, saj se bo sprememba zazidalnega načrta šele začela delati in je še ni! Ivan, vidiva se ob naslednjem zasedanju sveta KS Haliaetum. _________________________________predsednik KS Haliaetu: Lucio Gobbo METADON - ODA RADOSTI Kar bistro oko vidi, naj glava malo bolje razmisli, piše Samo Novakovič - in jaz mu dodajam:...in naj na svoji koži ne poskusi. Že v začetku bi rad citiral mamo neke odvisnice, ki je bil dolgo (predolgo) v blaženosti metadona, češ da so delavci Svita tam zaposleni, ker drugje jim ne bi zneslo. Pa se kar takoj opravičujem, ker nočem nikogar žaliti (vsaj osebno ne!), vendar dejanja sama vse povedo. Tebi Samo, bi kot sin Don Pierina rad postregel ne le s svojo vizijo temveč z realnostjo medicine same, zato prepisujem z interneta (http .V/mm. konoplja, org/klasifikacija drog/Narkotiki/Metadon. htm) - Metadon je močan sintetični opijat... učinki metadona: evforija, sprostitev in občutek dobrega počutja, zmanjšana ali povečana fizična aktivnost, možen strah, depresija ali vizualne motnje... posledice metadona: možno poslabšanje fizičnega stanja, nestabilno razpoloženje, zmanjšano spolno poželenje in poslabšanje dihalnega sistema... Metadonska terapija je uspešna pri vzdrževanju odvisnikov in heroinski abstinenci, vendar je veliko manj uspešna pri cilju, da bi odvisniki prenehali z uporabo metadona in začeli živeti življenje brez drog... Mislim, da je bilo tu vse povedano. Pa to ni zraslo v možganih nekoga, ki se je rešil odvisnosti preko terapije “vzvišenega” Don Pierina, temveč je strokovna, znanstvena predstavitev metadona s strani medicine. METADONSKI DOBIČKI Mislim in vem in sem prepričan, da je zagovarjanje metadonske terapije metanje peska v oči javnosti in vsem, ki tega problema ne poznajo. Glede dobička z metadonom, bi ti rad pojasnil, da sem neformalno izvedel (Sicer sem obljubil, da ne bom govoril naprej; toda saj veš -obljube narkomanov so...) z visokega položaja v uradu za droge, da je metadon zaslužek za tovarno LEK in lekarne (marsikatera lekarna bi bila v rdečih številkah, če ne bi imela metadona). Se čudiš, Samo?! 130 IZOLSKIH PORABNIKOV METADONA Poglej tu na obalo... Za primer: samo v Piranski lekarni se baje pripravi doze za 250 uporabnikov! (Piran, Portorož, Lucija - 250 registriranih narkomanov?!!) Ne vem, ob tem ostajam brez sape in besed - Izola ima baje “le” 130 uporabnikov. Ti seveda, naj nam bo to že enkrat dokončno jasno - niso na terapiji le mesec, dva, tri temveč leta in to ogromno let. Lahko ti povem, da poznam enega, ki je že 15 let na metadonu. Srhljivo! In potem ti razlagaš o nekem individualnem programu metadonske terapije o katerem uporabniki niti pojma nimajo. Sicer pa... Ga ni narkomana, ki bi se držal nekih pravil igre. Pa veš zakaj ne?! Zato ker ni nor! Ce ga že nekdo časti z drogo, zakaj bi se ji potem odrekel. Ali pa: bi ti zdravil alkoholike s pivom?!... Iz že prej omenjenega interneta: Smrtna doza pri netolerantnih odraslih ljudeh je 60 mg, pri otrocih že tudi 10 mg... Kako so tolerantni nekateri odgovorni, če dajejo posameznikom dnevno do 180 mg metadona?! In taki uporabniki so tudi tu na obali. Torej program zmanjševanja ni le presežen do maksimuma temveč je izigran do korenin. In ne morem dojeti, da se v državi še vedno podpira ta terapije in je za ministra Kebra kar svetinja boja proti narkomaniji. Najbrž bo potrebno še več mladih smrti, da se bo dojelo resnico tega problema. SO ZAGOVORNIKI V DVOMIH? Pa naj se vrnem še malo k medicini - dr. Krek z urada za droge je sam izjavil, da je metadon ušel izpod nadzora medicine. In če odkrijem skrivnost: on ki ga je propagiral, ga zdaj ne prenese več. Niti slišati noče več o njem. (!?!) In dr. Kastelic monopolist metadonske terapije in detoksikacije v Sloveniji, je izjavil, da so uživalci metadona dosmrtni invalidi, ki so odvisni od te terapije. Je Don Pierino zdaj kamenjanja vreden, ker pravi narkomanom zombiji?! Ni, Samo, metadon ni rešitev temveč le podaljševanje agonije. In tudi ta je slepa, da je manj kriminala zaradi metadona. Ravno v zvezi s tem sem se pogovarjal s komandirjem ene slovenskih policijskih postaj. Potrdil je, da narkomani ki povzročajo kazniva dejanja, so v 95% tisti, ki so na metadonski terapiji. In to sploh ni čudno - na metadon gredo tisti, ki so že globoko v drogi in brez nje ne morejo. Metadon jim tako postane preprosto zajtrk s katerim poženejo v pogon motor svojega organizma, da so sposobni priti ven na cesto v lov za denarjem, da si kupijo nekaj ta pravega. AGONIJA ALI ABSTINENCA? Kje je torej prava pot? Kaj je pozitivna solucija??! Je to agonija o kateri govorijo “metadonci” ali abstinenca, ki jo zagovarja Don Pierino. Jaz osebno sem najbolj srečen le, če nisem odvisen od nikogar drugega kot le od sebe. Preprosto zato ker tako ilegalni kot legalni šus ubija. Pa če je to heroin ali metadon. Samo: Le čevlje sodi naj kopitar! RS. Dragi Samo, prosim, z realnimi dejanji (tu pri nas) mi predstavi uresničevanje psihosocialne in zdravstvene rehabilitacije ter nenazadnje zmanjševanje kriminalitete z metadonom. Če mi to dokažeš, bom zaprl usta in nikoli več rekel nič proti metadonu in metadonski terapiji. In še...Samo, zakaj “metadonci” nc smejo voziti avtomobila? Tomo Izvoz bodoče hitre ceste ZAKAJ PROJEKTIRANJE PREPUŠČAMO LE DRŽAVI? V četrtek 11.03.2004 je bil v sejni sobi Županje Izole pod nujno sklican sestanek razširjene delovne skupine za področje usklajevanja trajnostnega prostorskega in gospodarskega razvoja občine Izola.To predvsem zaradi terminov v zvezi z razgrnitvijo lokacijskega načrta za HC Koper-Izola. Za naročnika Družbo za avtoceste v R.Sloveniji je URBI d.o.o. iz Ljubljane izvršil primerjalno vrednotenje treh variant priključka Izola: Varianta 1-izvajalec DARS, Varianta 2-izvajalec CITY STUDIO LJUBLJANA, Varianta 3-izvajalecOBČINA IZOLA Kriteriji za primerjavo so bili: 1. Prostorsko-urbanistični vidik, 2. Okoljevarstveni vidik, 3. Gradbeno-tehnični vidik, 4. Investicijska vrednost, 5. Prometno vrednotenje Na osnovi podrobne primerjave je izdelovalec primerjave prišel do zaključka, da je varianta 2 izdelovalca CITY STUDIA najugodnejša (glej sliko). V razpravi je bilo povedano, da so pri obravnavi variant odločujoči predvsem vidik prometnega vrednotenja, prostorsko - urbanistični vidik ter okoljevarstveni vidik, ne pa gradbenotehnični ter investicijska vrednost. Obseg del ter na osnovi tega izračun vrednosti so po mnenju mnogih navzočih izvršeni površno, vendar to tudi ni tako bistveno, ko gre za gradnjo na tako vrednem prostoru (posebno ker ne gre za velike razlike). V razpravi sta sodelovala dva priznana projektanta (domačina) s predlogom spremembe izbrane variante, ki bi bistveno zmanjšala posege v zemljišča in s tem stroške (drago urejanje zaščite vodovoda, manj izkopov). Škoda, da se teh domačih izkušenih kadrov pravočasno ne vključuje v sodelovanje pri kontaktiranju s projektanti, saj bi lahko ponudili nekatere pametne in v praksi večkrat preverjene strokovne rešitve. Če je za kaj takega še čas, bi bilo za Izolo in za zemljišča, kjer bo zrasla navedena pentlja, dobro, če se na strokovni ravni obdela podani predlog domačih strokovnjakov in se z njim seznani tudi naročnika (DARS) in projektanta. (Anton Horvat) 13. SEJA OBČINSKEGA SVETA V četrtek 25. marca se bodo na svoji 13. seji zbrali izolski občinski svetniki, čaka pa jih kar obsežen dnevni red iz katerega velja opozoriti na predstavitev strokovnih podlag za področje prometne zasnove v Izoli, na sprejem zaključnega računa občinskega proračuna, ter posebej na predlog odloka o Zazidalnem načrtu Livade - zahod. Prav slednji predlog zna doživeti vročo razpravo, saj mnogi svetniki menijo, da bi morali najprej strokovno oceniti, koliko stanovanj in stanovalcev še lahko sprejme omenjeno območje in Izola v celoti, šele potem bi se odločali o novih gradnjah. Med obsežnejša gradiva pa sodi poročilo Stavbenika servisne storitve o opravljenem delu v lanskem letu iz katerega smo tudi razbrali, da ima koncesionar še neizterjanih najemnin za kakšnih 82 milijonov, 18 najemnikov poslovnih prostorov in 10 najemnikov stanovanj pa je sodno pred izvršbo. K V \X - V zvezi z omenjeno sejo je kar nekaj zanimivosti. Najprej je med lastniki zemljišč v Polju zaokrožila informacija, da gre za hitro odločanje o trasi hitre ceste, kar se je prav tako hitro pokazalo kot dezinformacija. Presenetilo pa je tudi povabilo, ki so ga na sejo dobili člani prejšnje komisije, ki so bili pred časom "na tiho" umaknjeni z njenega članstva. Javnost očitno še ima svojo moč. PREKLETA ANKETA MALO ZANIMANJA ZA DAN ŽENA Morda bo koga izid tokratne ankete celo presenetil, vendar je kar razumljivo, da je večina glasovalcev menila, da je praznik dneva žena kar odveč, saj so med glasovalci vendarle predvsem mladi. Če bi glasovali po pošti bi bil rezultat verjetno povsem drugačen, to pa le pomeni, da mednarodnemu dnevu žena v naši družbi še vedno nismo našli pravega mesta. Sicer pa, ali bi bilo podobno vprašanje, ki bi ga naslovili na kakšen drugi državni praznik, deležno drugačnega mnenja? REZULTATI ANKETE Kakšen je vaš odnos do 8.marca, mednarodnega dneva žena? Bolj bi ga morali spoštovati (25%) Dobro je tako kot je (20%) Morali bi ga kar pozabiti (55%) Anketa odraža mnenja uporabnikov spletne strani www.mandrac.com in ni namenjena raziskavi javnega mnenja. Prišla je pomlad in začenjajo se številne čistilne akcije, delavci Komunale pa še posebej zvesto skrbijo za urejenost našega okolja. Urejajo parke in zelenice, skrbijo za smeti in smetišče, gradijo in postavljajo različno infrastrukturo. Ob tem pa opažamo, da so naše ceste vse bolj razrite, tista na Sončnem nabrežju pa sploh. Zato sprašujemo: Ali menite, da bi morali dati prednost popravilu cest pred urejanjem parkov in zelenic? glasujete seveda na naši spletni strani www.mandrac.com lahko pa nam tudi pišete na naslov: Mandrač, Veliki trg 1, Izola Spletna stran Mandrača nastaja v sodelovanju z www.izolanka.com --F?- - rm Izola - Sončno nabrežje 4, tel. 05/ 640 39 35 Menjalnica ODPRTO VSAK DAN od 8.00-19.00 SOBOTA od 8.00-12.00 BREZPLAČNA TELEFONSKA ŠTEVILKA 080 18 33 OBALA V MALEM ^ nepremičnine immobili NAKUP, PRODAJA, ZAMENJAVA HIŠ, STANOVANJ, PARCEL IMAMO LICENCO IN 12 LET DELOVNIH IZKUŠENJ PRI POSLOVANJU Z NEPREMIČNINAMI Izola ■ Kristanov trg 2, tel. 05/ 64011 10, fax: 05/ 64011 11 www.sifra>nepremlcnine-sp.si Idejni načrt Argolina ^ ALI BO INVESTITOR VZTRA|AL TUDI MIMO OBČINE? Tiskovna konferenca ob zaključku predstavitve projekta Argolina je bila gotovo nekaj posebnega. Najprej seveda zato, ker so se je, ob novinarjih, udeležili tudi nekateri zainteresirani občani, predstavniki stroke in povabljeni predstavniki izolske občine. To je že dalo slutiti, da ne bomo priče klasični tiskovni konferenci ampak nekakšni javni razpravi, ki zagotovo ne bo dala posebnega rezultata, saj je vnaprej jasno,na katerem bregu bo kdo od udeležencev. Organizatorji tiskovne konference, vodstvo podjetja Argolina d.o.o. na čelu z direktorjem Boštjanom Čoklom, so se najprej zahvalili Izoli, ki je omogočila predstavitev projekta izgradnje Argoline tudi širši javnosti. V dobrih dveh tednih je galerijo Alga, v kateri je bil predstavljen projekt Argoline, obiskalo veliko krajanov, ki so svoje vtise o bodočem turistično-poslovno-stanovanjskem kompleksu zapisali v anketne liste. Predstavniki Argoline d.o.o. so izbrali nekatere pripombe in pripravili tudi odgovore nanje. Povzemamo nekatere med njimi: 1. Vprašanje: Zazidava Argoline je pregosta Odgovor: Če gostoto planirane zazidave primeijamo s staro Izolo, je stara Izola bistevno gosteje zazidana od planirane zazidave v Argolini. Ulice so široke od 3 do lOm, kar je veliko ožje od današnjih standardov in projekta Argolina. Argolina ima bistveno več zelenih površin in dvakrat več parkirišč: 2. Vprašanje: Stanovanja ne sodijo v to področje Odgovor: v kolikor želimo vnesti življenje v ta prostor, to brez stanovanj gotovo ni mogoče, pri čemer Argolina upošteva obljubljeno, to je mesto v mestu, s spremljajočimi gostinskimi lokali, trgovinami, javno parkirno hišo, apart-hotelom, vodnim parkom, pomorsko - ribiškim muzejem in akvarijem, ter se prav gotovo dopolnjuje tudi s programom v Marini, veslaškim in jadralnim klubom. 3. Vprašanje: Kako so lahko lokali in stanovanja ob ploščadi na kateri brusijo strupene barve? Odgovor: Ureditev ploščadi zadeva tri zainteresirane strani, to je Občino Izolo, Marino in Argolino, naše mnenje pa je, da mora Marina Izola biti čista mestna Marina s plovili v vodi, hrupna in umazana servisna dejavnost pa naj se opravlja ob Ladjedelnici, na drugi strani Izole. 4. Vprašanje:Draga stanovanja bodo kupovali le bogati ljudje. Odgovor: Stanovanja ne bodo draga, res pa je, da bo draga izvedba projekta zaradi izjemno drage infrastrukture, ki jo bo moral zgraditi investitor, t.j. Argolina d.o.o.. Na visoke cene investicije vpliva tudi zelo redka pozidanost parcele in draga izvedba bogate ozelenitve ter umik vsega motornega prometa v nivo parterja oziroma kleti. V končni konsekvenci pa predvidena cena stanovanj ne odstopa od cen na obali. 4. Vprašanje: Naselje bo večino leta mrtvo in prazno Odgovor: Vezano na očitek o dragih stanovanjih, smo prepričani, da nihče ne bo investiral tako velikih sredstev v stanovanje, ki bo potem prazno in bo zanj le še plačeval fiksne letne vzdrževalne stroške za skupne naprave in okolico. HITER KONEC NOVINARSKE KONFERENCE Predstavitvi ji je sledilo nekaj novinarskih vprašanj, ki so privedla tudi do informacije, da so načrtovalci že odstranili en stanovanjski objekt in uredili dvosmerni dovoz in odvoz iz naselja, izvedeli pa smo tudi, da bodo, neglede na vse, začeli z izvajanjem prve faze projekta (gradnja parkirišč pod zemljo in ureditev ploščadi). Prav ta napoved pa je izzvala burne reakcije prisotnih. Začela se je nekakšna javna razprava sredi katere je županja Breda Pečan povedala, da so postopKi^Jfrejemanja dokumentov jasni in da bo šele sprejem družbenega plana določil, katere dejavnosti se na tem območju lahko izvajajo. Investitorju je tako dala vedeti, da bo občina odigrala pomembno vlogo pri odločanju o tem, kaj sme graditi na omenjenem območju. Nadaljevanje tiskovne konference je začelo spominjati na tržnico, zato so se zbrani preprosto razšli, predlagatelji pa so novinarjem le uspeli povedati, da trdno stojijo za projektom in da bodo storili vse kar je zakonsko mogoče, da bi ga uskladili z željami Izolanov in lastnimi poslovnimi interesi. FRIZERSKI SALON URNIK ' ORARIO PON • TOR • PET 13.00-20.00 SRE • ČET 8.00- 14.00 SOB 7.00- 13.00 Neda Antončič s.p. 10 Izola, Smrekarjeva ul. 27 tel. 05/641-95-87 K zadnjih uradnih objavah smo lahko že prebrali, da so od danes razgrnjeni prdlogi sprememb in dopolnitev planskih dokumentov za več izolskih območij, med njimi tudi za območje marine, slišati pa je že pripombe, da manjkajo posamezne strokovne podlage za te dokumente. Kakorkoli že, vabimo vas, da si te dokumente ogledate v pritličju občinske stavbe na Verdijevi (Inšpekcija) in na sedežu vaše Krajevne skupnosti Reakcije: TISKOVNA KONFERENCA INVESTITORJEV ARGOLINE Tiskovna konferenca investitorjev Argoline,ki je potekala 16.marca 2004 v Kulturnem domu v Izoli,je še enkrat pokazala nespoštljiv odnos investitorjev do prebivalcev Izole, civilne iniciative in stroke in na »nepoznavanje« vrstnega reda sprejemanja urbanističnih dokumentov,ki bi jih moral poznati vsak resen investitor. Vtis sem imel,da investitor pojmuje mesto Izola kot »banana republiko«, kjer bo uresničil vse to, kar v normalnih državah ni mogoče. Za lažjo ponazoritev: če bi g.Čokl (investitor) želel zgraditi svojo hišo v Ljubljani, bi najprej zaprosil za lokacijsko informacijo, kjer bi ugotovil ali so njegove želje skladne z veljavno urbanistično dokumentacijo. V mestu Izola pa investitor g.Čokl misli da stvari potekajo drugače: postavil bom strukturo, ki si jo želim, ne glede na okolico, civilno iniciativo, stroko, ne glede na veljavno urbanistično dokumentacijo in poizkušal na vsak način uveljaviti monstrum imenovan Argolina. Na tiskovni konferenci je županja Izole investitorju korektno povedala, kako poteka vrstni red sprejemanja urbanistične dokumentacije. Prvi korak je sprememba Družbenega plana, kjer vsi zainteresirani predstavijo svojo vizijo razvoja. V kolikor bi uspel investitor Argolina spremeniti Družbeni plan občine Izola (za to območje), lahko pristopi k spremembi Zazidalnega načrta (ki nadomesti lokacijski načrt). Če se nameravana gradnja nahaja na območju, ki se ureja z Lokacijskim načrtom, mora biti iz projektne dokumentacije razvidno, da so lega objekta na zemljišču, raba in oblikovanje objekta gradbena parcela in komunalni priključki skladni iz lokacijskega načrta. Iz navedenega pa vidimo, da investitor Argolina prehiteva vsaj za dve leti; prisotna je bojazen civilne iniciative in zainteresirane stroke, da bo poiskušal izsiliti prezentirane rešitve. Ker vsak dan nekaj novega izvemo, smo na današnji tiskovni konferenci izvedeli o novi dovozni cesti, ki bi po razlagi g.Čokla potekala po zahodni meji Argoline, 10 m na lastni parceli (to je ob sedanjem zidu med parkom Arigoni in tovarno). Na tej lokaciji se nahaja najmočnejši vodni vir v tovarni Arigoni. Ad hoc projektiranje kaže, da so projektanti postavili cesto na vodni vir, kljub odlokom, ki govorijo o varovanju in zaščiti vodnih virov. Še nekaj o mejah Argoline: kupljeno zemljišče je omejeno s tovarniškim zidom bivše tovarne, na vzhodni strani pa posegajo v dvorišče stanovanjske hiše Dantejeva 14 (družine Rudi,Škof, Skomina in Vran); na zahodni strani pa v področje parka Arigoni z Jadralnim in Veslaškim klubom (na lokacijo omenjenih klubov postavijo »Vodni bazenski center«). To je približno tako kot, da bi si jaz zamislil na sosedovem dvorišču postaviti bazen. Upam da je nazorno jasno, da je lokacija izbrana namerno, saj je kot taka nemogoča in ne izvršljiva. Predlagam investitoiju, če že misli resno, naj omenjeni vodni bazenski center postavi na svoji parceli ob Apart hotelu. Tiskovna konferenca investitorjev Argoline je bila prava blamaža. Po zadnjem vprašanju novinarke o skladnosti Argoline z Zazidalnim načrtom, je direktor g.Čokl trdil, da je Argolina vsklajena z veljavnim zazidalnim načrtom Marina glede programa, gostote zazidljivosti višinskih gabaritov, kar pa ne drži (glej odlok o zazidalnem načrtu Marina v Izolijuradne objave št.4 z dne 19. januar 1990). To sem mu tudi povedal, nakar je prekinil tiskovno konferenco, češ da ne bo poslušal mnenja užaljenih arhitektov. Škoda, kajti ravno s strokovnimi argumenti, podkrepljenimi s poznavanjem zakonodaje, postopkov in veljavnosti prostorskih aktov, bi se lahko začela poglobljena diskusija o Argolini (prisotnost zainteresirane stroke je to zagotavljala). Od vseh veljavnih dokumentov, ki jih do sedaj ima Argolina, je le načrt rušitvenih del, pa še ta se je izvajal tako da gorje svinjam. Globoko upam, da so rušitvena dela spremljale pristojne inšpekcijske službe in da bodo primemo ukrepale, posebno še pri rušenju salonitnih streh tovarne Argo, kjer velja »Pravilnik o pogojih, pod katerimi se lahko pri rekonstrukciji ali odstranitvi objektov in pri vzdrževalnih delih na objektih, instalacijah ali pri napravah odstranjujujo materiali, ki vsebujejo azbest«, Ur.list RS št.72/2001. Upam,da se ne bomo po dvajsetih in več letih spraševali, od kot toliko azbestoze (raka na pljučih) v bližnji okolici Argoline, še posebno potem ker je v času odstranjevanja azbestne kritine pihala zelo močna burja in odnesla mikro delce azbestne kritine daleč naokoli. (Mladen Baša, univ.dipl.inž.arh.) Salladia Izola BOMO DOŽIVELI KONEC SE ENE IZOLSKE TRADICIJE? V prejšnji številki Mandrača smo na kratko že povedali, da izolski obrtni delavnici Salladia, v kateri na tradicionalni način pripravljajo različne izdelke iz rib in morskih sadežev, grozi prenehanje dejavnosti. Pravzaprav so imeli podobne težave že nekaj časa, saj so inšpektorji zahtevali temeljito preureditev njihovih proizvodnih prostorov v Delmarjevi hladilnici, kar pa je bilo tehnično in lastniško povsem neizvedljivo. Sledila so začasna podaljšanja dovoljenja za obratovanje, zdaj pa je svoje dodala še zakonodaja, ki so jo naši pogajalci nespretno usklajevali z evropsko, tako da so se v Salladiji znašli res v brezizhodnem položaju. Pogovarjali smo se z Alenom Pušpanom, ki vseskozi išče možnosti za nadaljevanje proizvodnje v tem malem podjetju, ki ga sicer vodi njegova matiElizabeta Pušpan. - Kakšno je trenutno stanje pri vas? - Trenutno imamo dovoljenje, da lahko delamo do konca zalog kar pomeni da ne jemljemo več novih artiklov, ne vzgajamo slane ribe ampak delamo le tiste delikatese, kjer se izdelek lahko dovolj hitro obme. Zaposlenih je še vedno vseh devet delavcev in člani naše družine. Tako bo vse dokler ne bomo dokončno zaprli vrat našega malega podjetja. - Vaša dejavnost je zelo specifična. - Ročno delo je bilo vedno temelj naše dejavnosti, ne le zaradi tehnologije ampak tudi zaradi ohranjanja neke dejavnosti, ki je tukaj doma. To kar mi delamo je bilo vedno del Istre in del Izole, slane ribe so bile specifika tega območja in mi smo naše delo vedno jemali kot nekakšno umetelno obrt. V letih odkar imamo to dejavnost smo spoznali, da obstaja trg za takšne izdelke, ki seveda niso količinsko zanimivi, zato pa so dragoceni za tiste, ki cenijo tovrstne delikatese. - Prejeli ste tudi nagrade za to vašo dejavnost. - Mislim, da je bila mama leta 1995 imenovana za podjetnico leta. Takrat še nismo vedeli, kako bo ta razvoj šel naprej in na kakšne težave bomo naleteli čez slabo desetletje. Takrat je mama začela z dejavnostjo zato, ker je, kot mnoge druge delavke Delamarisa, ostala na cesti. Pokazalo se je, da za te izdelke obstaja tudi tržna niša in tako smo razvili paleto izdelkov, od slane ribe do bakala na belo, muškatna hobotnica in martinade iz sardel in sardonov. Medicinski pripomočki tudi na recept (naročilnico za tehnični pripomoček): pripomočki za inkontinenco, za sladkorne bolnike, za stomo, obvezilni material, sanitarni pripomočki, električni stimulatorji, opornice, pripomočki za gibanje, stojo in sedenje UGOTOVITE, kaj vse lahko storite za svoje zdravje. Obiščite nas. v Izdelki za zdravo življenje J Teh pet izdelkov smo razvili v kakšnih štirih letih in pripravili paleto novih izdelkov, vendar zaradi težav s prostori teh nismo uspeli razvijati. Gre za toplo marinado, par namazov iz molov in slane filete večjih rib. Temelj vsega pa je bil ta, da se riba, ki jo ulovijo naši ribiči predela na domač, tradicionalni način. - Vedno so vas povezovali s turizmom. - To je bilo zelo pomembno in naša prisotnost ob promenadi je bila zelo pomembna. Dokler je bilo območje hladilnice zaprto smo delali na samem in prodajali izdelke v trgovinah. Ko pa se je odprla sprehajalna pot se je tudi podjetje odprlo do mesta in naša proizvodnja je dobila novo vlogo. Prav neverjetno je, koliko ljudi se ustavi ob naših prostorih, si ogledujejo proizvodnjo in se začnejo zanimati za te izdelke. Ta povezava med obrtjo in turizmom je postala neverjetno pomembna. - Vaše izdelke lahko srečamo povsod po državi - Še vedno zalagamo vse velike trhovske firme, vendar si tega ne želimo prav posebej, saj menimo, da je naše pravo mesto ob morju, kjer lahko ljudem pokažemo način priprave teh izdelkov in jih tudi direktno prodamo. S to svojo dejavnostjo se lahko preživljamo, podjetje ima dobro izhodišče, da bi lahko še dodatno zaposlovalo, vendar nekje ob obali, ne pa v industrijski coni, kamor smo dejansko prestavljeni in kjer smo kupili zemljišče za gradnjo naše male »tovarne«. S tem v zvezi je tudi največ zapletov, saj smo se dejavnosti lotili brez pomembnejših lastnih sredstev, odvisni smo od kreditov, teh pa ni mogoče najemati v nedogled. Žal smo ostali brez domačih nepovratnih sredstev pa tudi do evropskih ne moremo, ker so pač ugotovili, da Evropa ne dodeljuje sredstev za gradnjo proizvodnih hal ampak le za preusmeritev proizvodnje. Tako smo ostali sami in realno ne zmoremo takšne investicije, poleg tega pa smo še naprej prepričani, da naše mesto ni v industrijski coni temveč tukaj, ob morju. Dejavnost ni niti glasna, niti umazani niti drugače ne onesnažuje okolja, zagotovo pa je tudi turistično dovolj zanimiva. - Izola vas je vedno uporabila, ko se je promovirala na različnih sejmih. Pa vam je tudi pomagala? - Res je in ni nam žal, saj smo vedno razumeli, da smo del tega mesta. Žal pogrešamo malo več angažiranja lokalnih oblasti pa tudi gospodarske in obrtne zbornice pri iskanju možnih rešitev za naše težave. To, da nam sofinanciranj o kredit za nakup zemljišča za proizvodno halo pa je morda premalo, saj bi nam lahko pomagali tudi pri iskanju drugih možnosti. Še manj pa nam je pomagala država, ki je pri prevajanju in prilagojevanju zakonodaje spregledala, da tudi Evropa pozna male obrtne delavnice in tako smo zdaj izenačeni z velikimi prehrambenimi tovarnami, kar bi seveda izredno povečalo stroške našega poslovanja. - Kaj pa sodelovanje s sorodnimi podjetji v Izoli? - Žal je tega sodelovanja premalo. Vsak nekaj dela po svoje in dogaja se celo, da si med seboj podvajajo proizvodnjo oziroma konkurirajo eden drugemu. To seveda ni dobro, tudi za iskanje morebitnega poslovnega partnerja, ki bi ga zanimala naša proizvodnja in bi bil pripravljen vložiti sredstva za njeno ohranitev in razvoj. Mi si takšnih povezav želimo, saj vemo, da imamo izdelek, ki ima svojo tržišče, tudi v bodoči Evropi. V sosednjem Trstu naše izdelke namreč dobro poznajo in danes jutri bi lahko zalagali del njihovega trga. Žal pa se nam zdi, da bomo namesto v Evropo vsi skupaj vstopili skozi vrata Zavoda za zaposlovanje. (DM) POMANJKANJE PROSTORA Zaradi pomanjkanja prostora smo morali prispevke o metadonu, šoli v naravi, težavah ladjedelnice in pesem ob prazniku mučenikov prestaviti na naslednji teden. Upamo, da nam avtorji tega ne zamerijo. Nesreče na izolski obvoznici v DODATNI UKREPI ZA VEČJO VARNOST Pred leti zgrajeni delček obalne hitre ceste je povzročil že mnogo težkih prometnih nesreč, predvsem na začetku in koncu te, kjer preide štiripasovnica v dvopasovnico. Vse je zgrajeno po predpisih, pregledano s komisijami in strokovnjaki za prometno varnost in vkljub temu se dogajajo težke nesreče . Tudi sam sem ob dograditvi - kot vodja nadzora te gradnje -smatral, da je narejeno vse potrebno za varnost prometa, sedaj ugotavljam, da ni bilo narejeno dovolj. Tudi drugje po Sloveniji, so se ob zaključkih hitrih cest dogajale težke nesreče, ker se ni upoštevalo dejstva, da so vozniki lahko utrujeni, zamišljeni in iz raznih vzrokov nepazljivi ter spregledajo znake, vozijo prehitro in podobno. To je posebej nevarno, če takega voznika vsled opisanih vzrokov zanese na nasprotno stran vozišča, kjer trči v nasproti vozeča vozila. Dograditev hitre ceste se časovno odmika, z dograditvijo avtoceste do Kopra se bo promet po tej cesti še bolj povečal zato smatram za NUJNO, DA SE SPREMENIJO NAVEDENI CESTNI ZAKLJUČKI tako, da ne bodo ogrožali prometnih udeležencev. To se lahko enostavno uredi (s krajšanjem ali podaljšanjem odseka hitre ceste oziroma spremembo opreme ceste), tako,da bo vozilo, ki iz opisanih vzrokov prehitro zapelje v konec štiripasovnice zapeljalo po prosti cesti naprej ali na njivo, nikakor pa ne na vozni pas namenjen nasproti vozečim vozilom. Stroški za to bodo minimalni, pa tudi če bi bili večji, bi odtehtali življenja in materialnih stoškov ponesrečenih. Smatram, da se bodo vsi odgovorni za varnost v cestnem prometu o gornjem zamislili in terjali od upravljalca ceste takojšnje ukrepanje. Horvat Anton, Univ.dipl.ing.gradb. DIREKCIJA OBLJUBLJA AKCIJO Avtor članka je v zadnjih dneh opravil kar nekaj telefonskih pogovorov z odgovornimi, od policije do Direkcije za ceste, kamor smo tudi iz uredništva naslovili s to isto vsebino. Matija Majdič, namestnik direkcije je obljubil, da bo pregledal dokumentacijo, ki so mu jo menda poslali iz policijske uprave v Kopru in zagotovil, da bodo z dodatnimi posegi skušali izboljšati varnost teh odsekov. Najverjetneje bodo z dodatnimi namestitvami opozorilnih tabel nekoliko skrajšali hitro cesto in omogočili voznikom, da se pravočasno pripravijo na vožnjo po klasični, dvosmerni cesti. 20. MAREC 2003 - NAPAD NA IRAK PONOVNO RECIMO VOJNI NE Pred enim letom je Združenje-Associazione Mediterran iz Kopra, skupaj z drugimi društvi, organiziralo protivojne manifestacije s prižiganjem sveč in mirovniškim shodom na Pristaniškem trgu. 20. marca 2003 so Združene države Amerike, skupaj z Veliko Britanijo napadle Irak proti odločitvam Varnostnega sveta ZN. Podporo tej akciji so izrazili tudi podpisniki Vilniuške izjave, med njimi Slovenija. ZDRUŽENJE-ASSOCIAZIONE MEDITERRAN podpira klic Svetovnega social foruma in ameriških pacifistov h globalni akciji, v kateri bodo milijoni ljudi po vsem svetu z različnimi manifestacijami, predvsem pa z demonstracijami, ponovno rekli NE VOJNI. Zato vabijo, da si v četrtek, 18. marca ob 19h 30 na Znanstveno raziskovalnem središču v Kopru ogledate dokumentarni film UNCOVERED: The Whole Truth about the Iraq War ameriškega avtorja Roberta Greemvalda. V soboto, 20. marca 2004, ob prvi obletnici vojne v Iraku, pozivajo, izobesite zastavo miru na svojem oknu, v čertek, 25. marca ob 17h 30 pa bo na Znanstveno raziskovalnem središču v Kopru predavanje "Evolucijski pogled na vojskovanje" ameriškega profesorja psihologije dr. Davida Kemmererja ter ameriške neodvisne novinarke in raziskovalke mag. Jean McCollister, kije dlje časa živela tudi v Sloveniji Potem ko se je v torek poslovil italijanski ambasador v Ljubljani nas je v sredo obiskala skupina učencev poklicne šole Piero Talamandrei iz Rima. V spremstvu namestnice ravnatelja, g. Caterine Sindici so v sodelovanju z izolsko srednjo ekonomsko šolo Pietro Coppo prišli v Slovenijo kot bodočo članico evropske skupnosti. Po mobisku Izole so danes gostje ljubljanskega sedeža evropske skupnosti, v petek pa si bodo ogledali še Postojnsko jamo. Še ugotovitev: 30 srednješolcev je v uredništvu naredilo bistveno manj kažina kot ga naredi slaba desetica izolskih osnovnošolcev. OSMOMARCEVSKI TURNIR VETERANK Teden dni po mednarodnem prazniku žensk se je v Izoli zgodil tradicionalni rokometni turnir veterank na katerem je tokrat nastopilo osem ekip iz Slovenije in Hrvaške. Seveda je bilo to športno tekmovanje a hkrati tudi priložnost za druženje in dobro zabavo, tudi tokrat pa so se veteranke izkazale kot dobre organizatorke in še enkrat potrdile, da je Izola res pravo rokometno mesto. TUDI MINI ROKOMET VLEČE V soboto je bil na osnovni šoli Antona Ukmarja tretji turniv šolske rokometne lige v mini rokometu. Organizator, domača osnovna šola, se je zelo potrudil in pripravil dogodek po vzoru na ŠKL. Začelo se je zuradno otvoritvijo in mimohodom ekip. Nastopila je plesna skupina OŠ A. Ukmarja. Zapela pa je tudi nekdanja učenka te šole, sedaj poznana Lara Baruca, ki je zapela tudi Zdravljico. Udeležence je pozdravil tudi ravnatelj šole organizatorja gospod Anton Baloh. Na igrišču, kjer smo videli zelo zanimive dvoboje pa so bile tudi najuspešnejše domače igralke. Zmagale so na vseh treh srečanjih in še neporažene po treh odigranih turnirjih vodijo na lestvici. (EŠ) Rezulati: Maestral: OŠ Livade 12:6, 0ŠV.Šmuc:0ŠA.Ukmar8:ll, OŠ V.Šmuc: Maestral 9:10, OŠ Livade: OŠ A.Ukmar4:ll OŠ A.Ukmar: Maestral 12:9 Spomladansko čiščenje v ^ PRIHAIA CAS ČISTILNIH AKCII Zima se je očitno dokončno poslovila in pomlad nam, ob cvetju in ostalih »nevšečnostih« prinaša tudi vrsto takoimenovanih ekoloških oziroma čistilnih ali kar lepotnih akcij. Nekatere med njimi so v Izoli že tradicionalne, tu in tam pa se zgodi tudi kakšna nova. Letošnje so nekako koncentrirane ob mednarodnem dnevu zemlje in voda, predvidene pa so naslednje akcije: - Literarna dela na temo ekologije, kijih pišejo učenci osnovnih šol (maj) - Redna akcija ločenega zbiranja odpadkov, ki jo izvaja JP Komunala Izola - Ocenjevanje najlepše urejene hiše, vrta v organizaciji TD Izola. - Ekološka akcija Simonov zaliv - Bele skale za Izolane in posebej povabljene goste (17. april) - Eko dan osnovne šole V. Smuč in akcija zbiranja papirja (22. april) - 10.000 cvetlic za 2000 Izolskih domov (7. ali 8. maj) - Poleg tega bodo pripravili tudi tematsko sejo odbora za okolje in prostor, novinarsko konferenco in prilogo Bobniča-La Crida. KRVODAJALSKA AKCIJA ZA ŠTUDENTE V počastitev 3. aprila, Mednarodnega dneva mladih prostovoljcev, bodo Obalna združenja Rdečega Križa Izola, Koper in Piran ter Študentska organizacija Univerze na Primorskem organizirali krvodajalsko akcijo za študente, ki bo v torek, 30. 3. 2004 med 8-15.30 uro na transfuzijskem oddelku pri Splošni bolnišnici Izola. Letno sta predvideni dve krvodajalski akciji za študente (zgoraj omenjena v marcu/aprilu ter druga krvodajalska akcija v oktobru/novembru). Darovanje krvi je izraz visoke humanosti in zavesti pomagati sočloveku in temelji na načelih prostovoljnosti, brezplačnosti in anonimnosti, zato bo tovrstni odziv študentov toliko bolj pomemben, saj si želimo dobre udeležbe, ker bi lahko na ta način pomagali številnim bolnikom, ki bodo kri potrebovali za zdravljenje oziroma okrevanje. S tem bomo prispevali tudi k širjenju načela solidarnosti med občani ter posledično tudi večji informiranosti ter ozaveščenosti o potrebah po darovanju kri v Republiki Sloveniji, zato Vas vabimo, da se nam pridružite na skupni krvodajalski akciji. Za dodatne informacije in potrditev udeležbe pokličite - SOUP: tel. 05/611-75-08 ali mobitel: 031-495-156 (Peter) - ter poglejte na spletne strani: www.sou-p.org,www.rks.si in www.ztm.si. RK Slovenije in Študentska Organizacija Univerze na Primorskem J, . I MENI JE GLASBA VŠEČ, ŠE NAJRAJŠI IMAM INŠTRUMENTALNO GLASBO. TA NE POTREBUJE BESED. MELODIJA TI POVE NJENO SPOROČILO. JAZ SEM VEDNO RAZPOLOŽEN ZA MIRNE MELODIJE. ODLOČIL SEM SE, DA SE BOM NAUČIL IGRATI KLAVIR. ZA KLAVIR JE TREBA IMETI GIBČNE PRSTE IN MOŽGANE. KAR SE TIČE KLAVIRJA, PA BI JAZ RAJŠI IMEL ELEKTRIČNEGA, KI BI GA LAHKO NOSIL S SABO, KO BI KAM ŠEL. ČE BOM HOTEL IGRATI KLAVIR, SE BOM MORAL NUJNO NAUČITI BRATI NOTE. MENI SE ZDI, DA JE V TEH NOTAH MALO MATEMATIKE. KO VADIM PESMI NA KLAVIR, MI POMAGA METRONOM. TO JE TAK STROJČEK, KI TOLČE RITEM IN TE VČASIH PREGANJA, VČASIH PA ZAVIRA.1 DO SEDAJ MI JE BILA NAJBOLJ VŠEČ ENA KITAJSKA SKLADBA, KI SEM SI JO IZMISLIL SAM. DRUGAČE PA SO MI TUDI DRUGE ŽE NAPISANE SKLADBE V REDU. GLASBO LAHKO SAMO POSLUŠAMO, LAHKO PA JO TUDI SAMI, NA SVOJ NAČIN, USTVARJAMO. JAZ BOM POSKUSIL OBOJE. (IZTOK) Žlico Brodeta urejajo varovanci izolske enote Varstveno delovnega centra Koper Marčevska akcija imenovana Staršeboj, ki se je zgodila minulo nedeljo v organizaciji izolskih tabornikov rodu Jadranskih stražarjev je bila kot že napovedano nekaj posebnega. Srečanje je bilo namenjeno članom in njihovim staršem s ciljem spoznanja taborniških navad, spoznati kaj počnejo otroci v naši družbi, preživeti nenavadno dopoldne na svežem zraku v prijetni družbi različnih generacij otrok in njihovih staršev. Samo ime izvira iz taborniškega tekmovanja mnogoboj, kjer se pomerimo v petih tekmovalnih disciplinah. Z začetno sramežljivostjo, smo se kot je taborniška navada postavili v zbor in po kratki predstavitvi programa, pravil na taboru in pozdravu začeli s Staršebojem. Na srečanju so se ekipe staršev in ekipe otrok pomerile v raznih panogah. Ekipe so se odpravile na kratek izlet in sicer vodi družin MČ po potnih znakih in GG s karto in kompasom, kjer so na kontrolnih točkah , .. ■ ... . peli. vozlali in rešili test ^ ZONI /i\ Ijenje ob morju. Postavljali so šotor, streljali so z lokom, zabavali pri iskanju balonov z zaprtimi očmi pri šaljivih igrah in pomerili moč pri Med dvema ognjema. Zabavno-rekreativnega srečanja se je udeležilo okoli 100 otrok in njihovih družinskih članov, katere smo ob zaključku srečanja počastili s pravim taborniškim obrokom, pašto z ragujem. Geslo srečanja se je glasilo: " V današnjem norem ritmu življenja, ko nihče nima več časa vas vabimo, da si rezervirate eno dopoldne in ga preživite v taborniški družbi." Hvala vsem, ki ste to storili. V.Č. (za RJS Izola) S STARIM PAPIRJEM DO NOVIH RADOSTI Izpraznite kleti in pomagajte izolskim tabornikom rodu Jadranskih stražarjev pri zbiranju starega papirja. Sredi aprila bomo organizirali zbiralno akcijo s katero se pridružujemo vseslovenski akciji zbiranja starega papirja pod okriljem Fundacije za pomoč bolnim in revnim otrokom. Vzporedno bo kot lansko leto potekalo zabavno - družabno tekmovanje Fotoorientacija za šolsko mladino, kjer s pomočjo slik iščemo kontrolne točke po kotičkih naše Izole. Vabljeni res prav vsi otroci, starši, prijatelji in drugi občani Izole. Podrobnosti sledijo. KAPUČINO Ofiont' nimfe. ŽRK Izola Bori KMO 2003 Rokomet 1. A SRL-ženske SINOČI DERRI, KRIM KASNEJE Sinoči so rokometašice odigrale zadnji krog letošnjega ekspresnega prvenstva, ki so ga zaradi zahtev reprezentance odigrale v dveh strnjenih obdobjih, kar gotovo ni koristilo mladi izolski ekipi, ki je imela premalo časa za dozorevanje. Rezultat pa je slovo od prvoligaškega tekmovanja, v katerem bi Izolanke bile zagotovo drugouvrščeno moštvo, če bi ostale v lanski postavi, pa tudi tako pomlajene bi verjetno lahko osvojile še kakšno točko več. V končnico, ki se bo pričela 3. aprila, se je od primorskih ekip uvrstil le Piran, Burja pa si je vse možnosti zanjo zapravila z nekaj bledimi predstavami v zadnjih krogih, med katerimi je bila tudi tista v izolski dvorani. Ob tem povejmo, da ob zadnjem porazu proti ekipi Ptuja, zaradi poškodbe (artroskopija kolena) ni igrala niti nekdanja Izolanka Anja Argenti, letošnja najpopularnejša izolska športnica. Kot rečeno se od prve lige se poslavljajo Izolanke, ki bodo preloženo tekmo s Krimom igrale 31. marca, sinoči pa so že odigrale več kot derbi tekmo z ekipo Pirana. Nogomet Pokalna tekma MNK IZOLA ARGETA - JADRAN DEKANI 3:1 (2:11 MNK IZOLA ARGETA: Paal, Vučkovič (Čavar), Božič, Ružnič, Šabič, Franetič, Bošnjakovič (Hanc), Nadal, Čauševič, Valenčič, Apollonio (Malikovič). Strelci: 1:0 BOŠnjakOHlČ [31, 2:0 Apollonio (191, 2:1 Radovac (381, 3:1 Čauševič (891 V soboto so naši nogometaši odigrali tekmo za pokal Slovenije na območju Medobčinske nogometne zveze Koper z Dekančani. Izolani so tokrat zaigrali z skorajda vsemi novinci, (manjkal je Rastoder), Dekančani pa so spričo poškodb nastopili z nekoliko oslabljeno ekipo. Pobudo so sicer imeli domačini, vendar so se gostje iz Dekanov izkazali kot enakovreden nasprotnik in večkrat resno ogrozili izolski gol. Posebnost tekme je, da je sodnik Pavel Frank iz Škofij pokazal kar tri rdeče kartone in sicer dva Dekančanom ter enega domačinom (Franetič). Slednji so tako ves drugi polčas igrali z igralcem več, slabih deset minut pa so imeli celo dva igralca več, vendar te prednosti niso znali izkoristiti. Domači navijači so bili najbolj veseli mojstrskega zadetka Čauševiča v zadnjih minutah srečanja, ki je morda na ta način napovedal svojo strelsko serijo v dresu Izole. Na drugem polfinalnem srečanju je Grafist Portorož Piran s 3:2 premagal sežanski Tabor in se bo tako v finalu pomeril z Izolo. Sicer pa se po večkratnih spreminjanjih začetka prvenstva zdaj slednje dokončno začenja ta vikend in sicer s tekmo Rudar Velenje - MNK Izola Argeta, ki bo v že soboto ob 15.00 uri. Prilaieliska tekma NK KoperAvtoplus Korte 31 (21) Kortežani so v pripravah na začetek tretjeligaškega tekmovanja odigrali prijateljsko tekmo s prvoligaško ekipo Kopra. Po prikazani igri skoraj ni bilo moč ugotoviti, katera od ekip igra v višji ligi, v prvem delu, ko sta moštvi igrali v najmočnejših postavah pa je za Koper dvakrat zadel Bogatinov, za Kortežane pa Štampfer. V drugem delu so zaigrale tudi rezerve, Koprčani pa so dosegli še en zadetek, čeprav so imeli tudi Kortežani kar nekaj lepih priložnosti. Če je soditi po tej tekmi se prvenstvo mimo lahko začne. Odhojka Z gostovanja točka, v soboto deibi G0MET ZREČE - INTERVA1 A IZ01A 3:2 (25:18,23:25,18:25,25:21.15:7) INTERVAL A IZOLA: N. Stanič, L. Kolar, S. Raspor, D. Gluvajič, M. Pešič, U. Čeklič, U. Bandelj. Že pogled na sestavo ekipe pove, da je trener Pešič na Štajersko tokrat odpotoval z okrnjeno ekipo. Kljub temu so se naše odbojkarice enakovredno borile proti vse boljši ekipi iz Zreč in uspele iztržiti točko. Velik del zaslug za to ima Staničeva, sicer pa so bolj ali manj tudi ostale odigrale svojo vlogo, saj je bil Pešič zadovoljen z igro in doseženim. Prišlo je namreč do odločitve, da bi bila prva liga zaenkrat prehud zalogaj, zato je zdaj bolj kot točke pomembna igra deklet. "Naš čili - to le obstanek v ligi, smo dosegli in ga z uvrstltvllo celo prosogli, tako da bi tudi zmogli uvrstitev v ligo nalbollšlh. Prisotna so bila tudi razmišllanla o napredovanlu, vendar smo ocenili, da vstop v prvo ligo zaenkrat ne bi bil smiseln", pravi Pešič. Tako se bodo bolj posvečali odpravi napak pri posameznih igralkah, individualni tehniki ter izboljšanju določenih elementov igre. Sicer pa se naša dekleta te dni pripravljajo na veliki obračun z vodilno ekipo EVl VltalS, kateri bi se rade maščevale za poraz v prvem delu. Tekma bo v soboto ob 20.00 url V telovadnici V Livadah. Pomoč navijačev bo vsekakor zelo dobrodošla, zagotovo pa bo možno videti dobro odbojko. Stanje na lestvici je nespremenjeno: vodi Evi Vital (51 točk), sledita pa mu Solkan (43) in Interval A Izola (42), vendar imata oba po eno neodigrano tekmo, (bv) / POGLED S STRANI piše ŽARKO za Kapučino Šporrt Rezultatov naših ekip žal res ne gre napovedovati niti približno. Še najboljši jasnovidec bi imel veliko težav. Načrti so že pravi, realizacija pa je vendarle skromna. Moški del rokometnega kluba je tako vpisal zelo črn krog tekmovanja. Nič točk. Bilo je sicer nekaj dobrih trenutkov, celo zmage so bile na vidiku, a nič. Priprave na derbi s Cerkljami so potekale normalno, poraz drugouvrščene ekipe proti skromnemu Alplesu pa je samo podžigal misli o zmagi. Tudi skupno kosilo v režiji Vojkija (in drugih) je bila dobra popotnica, pa se je vendar končalo z minusom treh zadetkov. Preveč napak je bilo predvsem v napadu, obramba pa je delovala dokaj zanesljivo. Odpovedati se napredovanju bi bilo še nekoliko prezgodaj, vendar dejansko stanje kaže, da prav veliko priložnosti ne gre pričakovati. Po dva poraza proti Cerkljam in Dobovi nas trenutno postavljata na stranski tir. Marsikaj je sicer še mogočega a tuje pomoči ne gre pričakovati preveč. Tudi ostalim našim ekipam teče voda v grlo. Mladinci so po Celju izgubili še proti Kopru, pa tudi kadetom, po porazu v Škofji Loki, ne kaže najbolje. Časa in tekem je še dovolj a se bo moralo marsikaj spremeniti pri igralcih in trenerjih. Dekleta so včeraj odigrala derbi s Piranom, konec meseca pa se bodo v tekmi s Krimom poslovila od prve lige. Po prikazanih igrah v zadnjih kolih sicer sodijo v elito, vendar jim je šlo vse narobe, od odhodov do poškodb in tudi strahu pred drugimi je bilo preveč. Nekaj možnosti za obstanek v prvi ligi sicer še ostaja, toda treba bo počakati na konec prvenstva in vsa odigrana srečanja. Tudi izpad pa ne bi bil tragičen, saj v klubu ostaja kvaliteta in še kaj. Seveda bodo vsa prva mesta in finala v nižjih kategorijah marsikaj poplačala a članska vrsta vendarle šteje največ. Ostaja jim Še veliko zavzetega dela, tudi kakšna finančna pomoč ne bi bila odveč in spet bodo tam kamor sodijo. Seveda pa bomo prisomi z »našimi«, ki igrajo v drugih klubih. Morda ne bo isto a vendar. Svet ne more brez nas in mi brez njega tudi ne._ www.goldenindex.com ZSRL-moški RK CERKLJE: RD Istrabenz plini Izola 30:27113:11] Izolani so zamudili lepo priložnost za preboj v sam vrh dmgoligaške lestvice. Pri drugouvrščenih Cerkljah so igrali slabše kot zmorejo pa vendar so bili blizu osvojeni točki ali celo dveh. Po informacijah strokovnega vodstva je posebej šepala igra v napadu, v obrambi pa je bila igra kar zadovoljiva, čeprav je na tekmi padlo kar veliko zadetkov. Najboljši strelec je bil Muha z osmimi zadetki. Do konca prvenstva imajo fantje še 6 tekem, za drugouvrščenimo Cerkljami pa zaostajajo za 4 točke. Rokomet-kadetinie ŽRK IZOLA RORIKMO: RK GRAMU KOČEVJE 32:26 V soboto, 13. marca, so kadetinje odigrale povratno tekmo proti Kočevju. Tekma je bila dokaj izenačena in ena najzahtevnejših do sedaj, saj je odločala o prvem mestu v skupini. Igralke Kočevja so začele zelo zavzeto in gostje se niso še dodobra zavedale začetka tekme, ko so te že vodile s 4:0. Naslednjih dvajset minut je bilo dokaj napornih, saj so Izolanke poskušale nadoknaditi razliko, domačinke pa jo seveda obdržati, ob polčasu pa se je rezultat le nekoliko obrnil - gostje so vodile za zadetek (15:16). V drugem delu so izolske igralke pokazale iz kakšnega testa so in nasprotnikova mreža se je vse pogosteje zatresla. Piko na i pa so postavile v obrambi, ki je bila bistveno boljša in za gostiteljice skorajda neprepustna, vratarka, Laro Pavčnik pa je imela nekaj izvrstnih obramb. Za Izolo so igrale: Eneja Čulina, Lea Benulič, Doris Frank 1, Meri Karajkovič, Ines Kaltak 13, Mojca Šimer 2, Lara Pavčnik, Mirela Poljak, Luanna Poljšak 14, Sabrina Poropat 2, Rebeka Hiršel. STAREJŠI DEČKI RD UOLA: RD PRULE 67 UURUANA 10:0 Ker Prulčani niso prišli na tekmo so Izolani zmagali 10:0. RD TERMO ŠKOFJA LOKA: RD UOLA 27:14 (13:61 V soboto, 13. marca so naši rokometaši potovali v Škofjo Loko. Začeli so agresivno in rezultat je bil 3 : 3 od tu naprej enostavno ni več šlo kot na začetku. Zgrešili so ogromno strelov in tako gostitelji so zaključili prvi polčas 7 golov prednosti. V drugem polčasu ni bilo nič boljše in škofjeločani zo zasluženo zmagali za 13 golov. Za Izolo so igrali: J. Radojkovič 4, A. Radolovič, L Markovič 4, M. Fičur 3, M. Lukežič, M. Kljun 2, L. Žaro, M. Žaro 1, M. Mamilovič, R. Nadj, A. Tomič Namizni tenis ZMAGOVALCA - SIMON FRANK IN KRISTIN FAT0RIČ V nedeljo je v dvorani Arrigoni potekal VIL Klubski turnir. V zelo izenačenih dvobojih je zmagal Simon Frank pred Gregorjem Vukovičem in Martinom Koterletom. Pri dekletih je tudi tokrat zmagala Kristin Fatorič, druga je bila Alenka Ačimovič, tretja pa Maja Grizelj. V mlajših kategorijah je pri dečkih zmagal Marko Rončevič pred Petrom Peloza Cividini in Črtom Kočevarjem. Pri deklicah je zmagala Vita Vatovec, draga je bila Melisa Džehverovič, tretja pa Špela Kocjančič. V vseh kategorijah je bilo odigranih kar nekaj kvalitetnih in izenačenih tekem, pri večini pa je viden velik napredek v primerjavi z začetkom sezone. Košarka IZOLANI DOSEGLI AVT0K0Š V soboto, 13.marca so v telovadnici OŠ ELVIRE VATOVEC v Pradah odigrali košarkarski turnir letnikov 1995/1996. V prvi tekmi turnirja so najmlajši člani izolskega košarkarskega kluba po razburljivi in na trenutke zelo lepi in atraktivni igri, tesno izgubili z vrstniki iz osnovne šole Janka Premrla Vojka iz Kopra. Mladi Izolani so v prvi tekmi pokazali veliko košarkarskega znanja, a jim je športna sreča obrnila hrbet. Žoga se jim je ponesreči izmuznila celo v lasten koš. V dragi tekmi turnirja, so domačini premagali ekipo JPV 2, v tretji tekmi pa so mladi izolski košarkarji (in košarkarice) prisluhnili taktičnim zamislim trenerja Damjana Uranjeka, ki je neprestano pozival h kolektivni igri in povsem zmleli vrstnike iz OŠ Anton Ukmar. Izid je bil kar 22:12. Izolani so bili: POJE KATJA, KORADIN DAVID, ŽEGARAC MIROSLAV, MOMČILOVIČ MARKO, RADANOVIČ MATUA, KOCJANČIČ JANI, NOVAK ALJAŽ, CERKVENIK- M. TADEJ, ŠAHBAZ-PERGAR ADELITA, VOLK PETER, VALENTINA SERGAŠ, ŠPOLJARIČ TIMOTEJ. REZULTATI: JPV LIZOLA 12:11, IZOLA:A.UKMAR 22:12, PRADE:JPV2 19:17 To soboto od 8h do 13h je v telovadnici OŠ Livade na sporedu turnir šolske primorske košarkarske lige (letnik 1993). Vabljeni v Izolo pod koše. Judo SMAILAGIČ TRETJA Tekmovalci ŠD Vitalis so nastopili na turnirju za pokal Bežigrada. Dobro je nastopila Romi Smajlagič, ki je dosegla pri kadetinjah 3. mesto v kat. do 63 kg. Kegljanje IZOLANKE IZPADLE DREZ OSVOJENE TOČKE IzolaMia Ankaran 1:7 (2902:31041 / TriglavJzola 7:1 (3175:2937] Z dvojnim krogom so kegljačice končale prvoligaško tekmovanje, ki ga Izolanke zapuščajo brez osvojene točke z 18 porazi in razliko v dobljenih igrah 19:125. Moštvu se nedvomno pozna dolgoletna agonija s kegljiščem, saj je brez tega objekta nemogoče redno trenirati in vzgajati nove generacije kegljačev. Igrišče imajo sicer obljubljeno že vrsto let a dlje od obljub niso nikoli prišli, zato so tekme igrali v Luciji, Kopra in Ankaranu. Dalinanje > Na posamičnem balinarskem državnem prvenstvu v bližanju in zbijanju je Izolan Mitja Kragelj (Jadran Izola) osvojil končno deveto mesto. Avtomobilski šport JEREDNASUDARUJU Po dela polnem zimskem premora se bo ekipa Jereb Racinga, ki bo v Sloveniji nastopala pod pokroviteljstvom Dunlop Racinga, prvič uradno predstavila javnosti. Predstavitev novega avtomobila in letošnjih načrtov bo potekala v prostorih podjetja Interservice, uvoznika avtomobilov Subaru v Sloveniji. Na uradni predstavitvi bo prisoten tudi prodajni direktor Prodriveja g. Jason Hill. Glede na strateške poslovne cilje generalnega pokrovitelja in zamenjavo dirkalnika bo posadka Andrej Jereb-Miran Kacin v letu 2004 v Sloveniji branila barve Dunlop Racinga, dogovorjeni pa so že nastopi na Rallyju Koper in Rallyju Saturnus. Tudi letos sicer ostaja prednostna naloga moštva, v skladu s poslovnimi cilji pokroviteljev, nastopanje na rallyjih za državno prvenstvo Srbije in Črne gore. V juniju pa bo posadka Dunlop Racinga nastopila tudi na enem izmed rallyjev na Hrvaškem. V igri sta Rally Croatia in Rally Dugo Selo. Ekipa Prodriveja je lani jeseni, po zaključku Baram rallyja pripravila posebna testiranja. Na omenjeni dirki je subaru imprezo vozil odlični angleški voznik Mark Higgins, ki je nato tudi predstavil sam avtomobil. Priložnostni vozniki, med njimi je bil torej tudi Andrej Jereb, so bili razdeljeni po skupinah. Najprej so jim člani ekipe razkazali avtomobil, nato pa jih je Higgins zapeljal po testni progi. Ko so torej dodobra spoznali avtomobil, so se na vozniški sedež usedli še sami. "Podvozje je bilo morda nekoliko premehko, a nič ne de. Avto ima seveda vse značilnosti skupine N. Kot noč in dan z seat ibizo kit car: impreza ni nič surova, ampak se jo da voziti zelo nežno," je razlagal Jereb, ki je na člane Prodriveja pustil zelo dober vtis. "Avto res ni brutalen. Zelo dobro se odziva, presenečen pa sem bil nad zavorami. Impreza ima ogromno navora, a posledično moči v najvišjih obratih zmanjkuje. Žato je treba veliko delati z menjalnikom, pri katerem je prestavljanje zelo tekoče," je po zaključku testiranja na cisfciltiii cesti Šc dodal Jereb Andrej Jereb In Miran Kacin sta se, skupaj z novim dirkalnikom predstavila včeraj na posebni prireditvi v Ljubljani Športni ples DSPEŠNE IZOLSKE HIP-H0PARKE V Ljubljani je bil v organizaciji Plesne šole Bolero 3. kvalifikacijski turnir v show plesih. Izolanke, članice plesnega kluba Titty Dance, so dosegle nekaj izvrstnih rezultatov. V solo nastopih je med pionirkami Katarina Hrvatin zmagala, Urška Umer pa je bila tretja. V parih pri mladinkah pa sta Majda Karajkovič in MArlena Mogorovič osvojili tretje mesto, Tina Jerman in Urška Čehovin pa sta bili šesti (foto). ^OtnuS ^OenuS Salon ~a nego telesa l^ola, Smrekarjeva 12 tel.: OS! 64166 65 NOVO!!! VVELLNESS TRETMAJI!! Ne bodite slabe volje zaradi celulita, ohlapnosti kože, prevelike telesne teže. saj vam v salonu "VENUS" lahko pomagamo. Nudimo vam programe za: - odpravo celulita - zmanjšanje telesne teže - zmanjšanje obsega - izboljšanje cirkulacije - vračamo koži prožnost Poleg neštetega vam nudimo še: - pedikuro - depilacijo - telesne masaže... lretma]ev Lepota in zdravje sta pogoj za zadovoljstvo in dobro počutje. tl: to t’l HU J PREDSTAVNA HIIMR VIKIM) petek 19.03.2004 7 VEARSmi Thunderbables d.n Še ena skupina iz Livorna, v Italiji. Igrajo melodičen hardcore v stilu bendov, kot so Nofx in No use for a name. Thunderbabies prihajajo iz Ljubljane in igrajo surovi, garažni rock'n'roll. sobota 20.03.^004 1. shnto obletnica Ui hišni bendi Shoto kluba 7 Am V soboto, dne 23. marca bo svojo prvo obletnico praznoval Shoto klub - podsekcija prostovoljnih in glasbeno nekonvencionalno usmerjenih delavcev društva Horizont. 22. marca 2003 je bil v prostorih kluba organiziran prvi koncert s skupinama Jade (Monfalcone) in Shottomajor (Izola). V letu, ki je sledilo, nam je oder Shoto kluba omogočil stik s raznovrstnimi glasbenimi tokovi in idejami, ki so zaenkrat še daleč od »grožnje« industrijske reprodukcije, nezanemarljivo število glasbenikov in glasbenih skupin iz Slovenije, Evrope in ZDA. Za obletnico se bo zgodilo sedem glasbenih skupin in dva kantavtorja. Gre za lokalne ustvarjalce, ki v glavnem igrajo ali vadijo v Shoto klubu ali pa ga redno obiskujejo. Na kratko jih bom opisal po vrstnem redu igranja, ki naj bi veljal na obletnici. 1« Prvi so izolski rahlo -psiho - rokerji Back bone gurru (BBG). Dva r-ja v imenu skupine sta baje bistvena. Zakaj? To ostaja skrivnost. Ker se v lokalnih glasbenih krogih mnogi držijo nenapisanega pravila, da se skupina, v primeru, da ima v svojih vrstah vsaj enega Izolana, samodejno opredeli kot izolska, ostajajo BBG-ji, kljub številčni premoči Koprčanov (Biro, Vigini in Denis) nad Izolani (Dežjot, Bobo), izolski. Skupina je nastala pred kratkim in obljublja dobro. Izkušenim poznavalcem glasbe je bolj znan bobnar Bobo, ki se je v preteklosti izuril pri legendamihGiga mota kanon. 2« Zrelejšim BBG -vsaj po letih- bodo sledili najstniški Jebiga (Teo, Seba, Gajba in Aljoša) Izolski punck-rokerji že mesece pridno gulijo svoja glasbena orodja. Zaenkrat se posvečajo preigravanju Ramonesov in drugih pilastrov punka. Poslušali smo jih že novembra lani kot predskupino Sensationov. 3. Žežija, Izolana živečega v Kopru, ki bo nastopal kot Žeži v Folpovi omaki, poznamo tudi kot pevca večkrat razpadle in ponovno združene skupine Folpi. Tokrat je od Folpov ostala le omaka. Za cn dober točo, bo? Kako nadaljevati brez članov, ki so pred leti veljali za »rojstvo izolske legende«? V folpovi omaki prekaljeni Žeži pa začenja na novo in z novimi komadi. Zaenkrat kot kantavtor. 4« Tudi Second chance blo\vn (Andrej V. iz Kopra) je tako kot Žeži stopil na kantavtorska pota. Izkušnje si je nabral kot pevec dveh metalarskih in že preminulih skupin; Obritih riti in AIex-ov. V soboto bo prvič predstavil javnosti svoj novi projekt, ki sloni na izrabljanju dosežkov računalniške tehnologije. 5. Izolski Wein & the Genzis (Wejn-Grosek, the genzis - Matavulj, Poljak), ki so leta delovali v anonimnosti prostorov izolskega vrtca pod vzdevkom Zoboblus eksperience, so se pred nekaj meseci odločili za svoj prvi nastop, ki je presenetil marsikaterega nejevemeža. »Wejne« najlažje opredelimo kot postgrungerje, ki na poti pristnega avtorstva zapuščajo najstniško obdobje preigravanja seattleskih vzomikov(Nirvana, Pearl Jam,..). 6. Shottomajor iz Izole (Rojc, Chupa, Boris, Krt) so bend v večnem nastajanju. Po številnih kadrovskih menjavah, se vračajo na oder s šarmantnim pevcem Rojcem »Angelvoice« in novim bobnarjem Borisom (Valter brani Sarajevo) Vse punce naj se pripravijo na nenavadno -iz odra do srca- doživetje. Tako. 7. lip today: Andrea, Paolo, Marina (luštna basistka in edina punca, ki bo nastopala v soboto) ter Ale, so solidna emo rock skupina iz Trsta. Novembra lani so nastopili v Shotu z Wejn & the Genzisi. Nad dogajanjem v prostorih Shota so bili navdušeni, zato so se z veseljem odzvalio na tokratno povabilo. 8. Repmetalski jusj-pusj Sensation (Viktor, Šraufštok, Vičič in Blaško) so izolska skupina - en član je pač Izolan-, o kateri se je že dosti slišalo in pisalo. Med svojim neprekinjenim delovanjem od leta 1997, so postali vzorniki številnim mladim primorskim glasbenim nadebudnežem. Novica pa je, da so fantje odločeni posneti svoj prvi album. »Je bil čas!«, pravijo. 9. Po kilometrini izstopa socialno angažirana harcore skupina No liinits (Enco, brata Musa in Paško). Delujejo že od daljnega leta 1990 (prvo leto pod imenom Mental affliction). Sicer v svetu glasbe prevladuje prepričanje, da se bendi z leti umirjajo, toda glasba No Limits-ov postaja z leti vse bolj hitra, močna in jasno definirana. Skratka, naj se umirijo drugi, če tako želijo. O glasbenikih dovolj. Dodal bi še, da so ti v marsičem z igranjem, prispevali svoje k delovanju Shota. 1 j %| . t m ne samo IO. Na prizorišče pa se vrača tudi skupina kuharjev, ki je na lanski Primorski pašteti celotno dogajanje oplemenitila z izvrstnim brodetom in sardelcami. »Kuharji brez meja« (Žeži, Puglio, Bobo, Pegan) bodo tudi letos prispevali svoje kulinarične spretnosti in znanje iz tradicionalne ribiške kuhinje. Zdaj pa še nekaj tehničnih podatkov; prireditev se bo pričela ob 7-ih, prispevek pa bo 800 sit. Se vidimo. Pozdrav. (Siniša) Foto: Biro, pevec BBG-jev, Wejn & the genzis, No limits, Up todaj TO PA ŠE NI VSE ponedeljek 22.3.2004 values Intact (ita) Values intact igrajo hard core...straight edge, angažirani, brezkompromisen, old-school hard core. Stojijo za svojimi prepričanji, tako v glasbi kot v vsakdanjem življenu. Borijo se proti izkoriščanju tako živali, kot človeka, proti drogi, alkoholu in vsem kar nam lahko omami možgane in s tem izkrivi razmišljanje, in seveda proti totalitarističnemu sistemu, kot definirajo kapitalizem. Že lani poleti smo jih imeli možnost slišati v Shoto klubu in so pustili res neverjeten vtis. Zdaj, po posnetem prvencu so šli spet na pot po Evropi in spet jih bo zaneslo na njen vzhod, v to majhno ribiško mesto. Ker je ponedeljek pač delovni dan in torek na žalost tudi, bo koncert izjemoma začel že ob 21.00. KOSOVEL JE TUDI IZOLSKI Srečko Kosovel je sicer pesnik Krasa a je tudi eden največjih poetov naše dežele in gotovo eden od velikanov evropske moderne. Stoletnico njegovega rojstva bodo počastili ne le po Sloveniji ampak tudi v tujini, v Izoli pa smo ta pomemben kulturni dogodek enostavno preskočili. Pa bi se ga lahko spomnili na šolah ali v kulturnih inštitucijah, zagotovo prej kot materinskega dneva, ki ga bodo proslavili, čeprav jih malo ve, čemu je sploh namenjen. Seveda bo Kosovelova obletnica najbolj živa v Sežani, zanimivo pa je, da so se je spomnili v Pučah, kjer bo prireditev Srečku v čast v nedeljo, 21.marca ob 16. uri. In zakaj je Kosovel malo tudi Izolski? V knjigi Nade Moralo, Globoke so korenine, smo našli tudi ta zanimiv odlomek: KOSOVELOVI Teto Tončko, Kosovelovo, je naša nona zelo cenila. Tudi mi otroci smo jo. Kadar so prišli Kosovelovi k nam v Dol, so prinesli slastne hruške ali jagode. Priprave na njihov prihod so bile nekaj posebnega. V posebni sobi, v njihovi družbi le ata in nona za mizo ... Mi skoraj v sobo nismo smeli. Velikokrat je bila z njimi tudi večno nasmejana tetina sestra, profesorica Anica In z njo večkrat tudi Aino. Slednja je bila kaki dve leti starejša od mene.. Bila je hči Srečkovega (pesnikovega) brata Stanota - časnikarja in tudi pesnika. Aino je bila med nami, otroki, glavna. Ona je predlagala igro, ona jo je vodila. Mi smo morali biti srečni, če smo se lahko igrali z njo. Teto Tončko so mi izbrali za birmansko botro. Jaz bi raje imela teto Zofko Oštirjevo, ki je bila botra sestri Dragici. Nekoč je s Kosovelovimi prišla sestra Karmela - znana pianistka - z možem slikarjem Ghraberjem. Živela sta v Avstriji, v počitnicah bila v Tomaju, kjer je slikar slikal in krasil stene gostoljubnega doma z umetninami (portretiral je starše, slikal Tomaj). Za neko petrovo - sv. Peter, rečejo Tomajci farnemu prazniku - nas je teta Tončka povabila v goste. Menda je bilo prvo leto vojne, ko smo se tja odpravili Županovi otroci: Nada, Ladi, najmlajša Dragica in jaz v spremstvu strica Bojana (Alfonza), ki še ni bil takrat poročen s teto Tončko. Šli smo seveda peš čez gmajne. Malo pred ciljem je ob potki na vrtu zorel rdeč ribez. Kako radi bi se z njim odžejali, a se ga nismo upali dotakniti. Pa še veliko napotkov o obnašanju nas je spremljalo. Bolj kot smo se bližali Kosovelovim, manj zgovorni smo bili v velikem pričakovanju in nestrpnosti. Ob cestnem vhodu so nas pozdravile prekrasne hortenzije, da drugega cvetja niti ne omenjam. Za nas, Županove otroke, je bil to nov svet - vse lepo urejeno ... Boječe smo stopili v sprejemnico k bogato obloženi mizi h kosilu. Še danes me spreleti srh ob tistem krožniku s krompirjevimi kifelci in perutnino. In zgodilo se je nekaj strašnega. Na preprogo so zleteli kifelci. Kako dolgo sem bila prepričana, da sem bila jaz tista neroda, a je bila Dragica. Domov smo se vračali nekoliko bolj sproščeni, a spomin na veliko nerodnost je še dolgo ostal nad nami kot črn oblak. _____________________________________________Milena Ravbar MESTNA KNJIŽNICA IZOLA Oddelek za otroke in mladino vabi prisrčno vabi otroke od četrtega leta dalje na uro pravljic, vtorek, 23. marca ob 17. uri, v pravljični sobi v prostorih nove knjižnice _________V prostorih nove knjižnice - Ulica OF 15________ Obveščamo vas daje koncert, VITALIJ OSMACKO & MAR DJANGO QUARTET v petek, 19. 3. ob 20.00 v Kulturnem domu Izola ODPOVEDAN ! Torek, 23. marca 2004, ob 18. uri KULTURNI DOM IZOLA Srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov Predstavili se bodo: OPZ Fran Venturini Domjo, MPZ Glasbene šole Izola, MPZ Velika mavrica Škofije, MPZ Glasbene šole Koper in MeMPZ Gimnazije Koper. Srečanje organizira Območna izpostava JSKD Izola v sodelovanju s KC Izola. galerija ALGA razstava / slike na svili / avtorica „ v ALJOŠA KRIZ Razstava fotografij PODOBE SLOVENSKIH MEST Manziolijeva palača Izola, Razstavljajo: Jure Čeh, Mojca Gazič, Jaka Jeraša, Luciano Kleva, Matej Mljač, Ljubo Radovac, Slobodan Simič Sime, Žare Veselič. Razstava bo na ogled do 26.marca. Hotel Delfin razstava slik Irena Jelenčič ■ Lela UMETNIKI TRETJEGA OBDOBJA V DELFINU V sredo, 10.marca 2004, so v hotelu Delfin odprli samostojno razstavo slik slikarke Irene Jelenčič-Lele, z naslovom »Pogled skozi okno v Ospu », s katero je slikarka prikazala povezanost svojih čustev s tem krajem, ko se istrska arhitektura povezuje z morsko tematiko. Irena Jelenčič - Lela je članica društva LIK v Izoli, izpopolnjevala se je pri različnih akademskih slikarjih in sodelovala v koloniji v Ospu, na Ex -tempom v Izoli, Piranu, Grožnjanu in Sečoveljskih solinah. Svoj študij nadaljuje pri mentorici Marlene Zorian, likovni pedagoginji. Slike bodo na ogled do 12.4.2004. Razstava, ki jo je v hotelski kavami otvoril Stojan Rutar pa je bila združena tudi s 4. pesniškim večerom z že poznanimi izolskimi literati. Naslednji literarni večer bo organiziran v sredo, 24. marca 2004 ob 20. uri, ko se bodo predstavljali člani obalnega kluba LIKUS (literarni klub upokojencev Slovenije).Na 3. večem, 3. marca 2004 so svoja literarna dela že predstavili naslednji člani tega kluba: Mira Puhar, Helena Sajko, Marija Mikolič (vsi iz Kopra ), Franc-Frenk Pirc (Portorož), Marija Koren (Pregara) in Ivan Novak (Osp), ki je hkrati tudi predsednik obalnega kluba LIKUS. S svojimi pesmimi pa sta se vključili tudi gostji hotela: Jožica Zafočnik (Ruše pri Maribom) in Tončka Kastelic (Videm). Večer je potekal v prijetnem vzdušju tako z domačimi obiskovalci, kakor tudi z gosti hotela. Še vedno pa sprejemajo prijave, če želite tudi sami sodelovati pri literarnih večerih in predstaviti svoje pesmi, prozo ali celo svojo zbirko. Informacije dobite na telefonu: 041/435-207 (Marjetka Popovski) ZA OTROKE ZAHODNE SAHARE Še enkrat Vas vabimo, da se pridružite prizadevanjem, da bi otrokom Zahodne Sahare pripravili prijetno in nepozabno bivanje ob slovenski obali. Veseli bodo vsakršnega prispevka - finančnega ali pa v obliki daril - otroci pa se vam bodo oddolžili s svojimi risbami. Aleš Skomšek, ki je Zahodno Saharo in njene prebivalce predstavil na predavanju v Mestni knjižnici Izola, bo v marcu ponovno odpotoval k svojim prijateljem Zahodnim Saharcem. Če želite po svojih močeh prispevati, da bo njihovo življenje vsaj malo lepše, ste vabljeni k sodelovanju: zvezke, svinčnike in drage šolske potrebščine za otroke, sončna očala, sanitetni material in zdravila ter draga praktična darila lahko do 25. marca oddate v uredništvu Mandrača, Veliki trg 1, Izola. Doslej se je že nabralo lepo število šolskioh potrebščin, igrač in sončnih očal, zbiranje pa nadaljujemo vse do odhoda Aleša Skomška v Zahodno Saharo. Denarni prispevek pa lahko nakažete na transakcijski račun Društva za podporo Zahodni Sahari: 03100-1000029263 pri SKB banki d.d.. Več informacij lahko dobite na telefonski številki 01/422-52-11, preko e-maila: alesch@postmaster.co.uk ali pa si ogledate spletno stran na naslovu www.geocities.com/skomsek69. EVROPSKI KONCERT V KOPRU Svet za glasbeno izobraževanje Republike Slovenije (TEMSIG) in Glasbena šola Koper bosta v okviru tekmovanja mladih glasbenikov Slovenije tudi v Kopru organizirala EVROPSKI KONCERT z zmagovalci nacionalnih tekmovanj. Komorna skupina štirih flavtistk umetniške gimnazije - Glasbene šole Koper je na državnem tekmovanju pred enim letom prejela sto točk in nastopila na zaključnem koncertu v Slovenski filharmoniji. Isti kvartet flavt bo letos zastopal Republiko Slovenijo na Evropskih koncertih, ki bodo razen v Kopru tudi v Ljubljani in Dubrovniku. Koncert bo v dvorani Glasbene šole Koper v ponedeljek, 22. marca 2004, ob 19.30 uri. n OBČINA IZOLA Občina Izola na podlagi določil Pravilnika o oddajanju poslovnih stavb in poslovnih prostorov v najem (Uradne objave št. 13/95 ), Pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o oddajanju poslovnih stavb in poslovnih prostorov v najem (Uradne objave št. 14/98) in sklepa komisije za oddajanje poslovnih prostorov v najem objavlja JAVNI RAZPIS za zbiranje pisnih ponudb za oddajo poslovnih prostorov v najem v Izoli: A.) PREDMET RAZPISA SO UREJENI POSLOVNI PROSTORI Z IN BREZ UPORABNEGA DOVOLJENJA - KOPRSKA 28 - velikosti 63,36 m2 Izklicna cena mesečne najemnine je 100.887,58 SIT Namen: vse dejavnosti razen trgovine z živili in gostinstva (poslovni prostorje urejen in ima uporabno dovoljenje) - MUŠČEVA 2 - velikosti 65,00 m2 Izklicna cena mesečne najemnine je 72.917,00 SIT Namen: vse dejavnosti razen gostinstva (poslovni prostorje urejen in ima uporabno dovoljenje) - PREŠERNOVA CESTA 4 - velikosti 122,40 m2 Izklicna cena mesečne najemnine je 158.904,48 SIT Namen: Zobna ambulanta; agencije; predstavništva ... razen trgovine z živili in gostinstva Poslovni prostorje možno razdeliti in oddati v dveh delih in sicer: a. ) velikosti 72,00 m2 za mesečno najemnino 93.472,56 SIT b. ) velikosti 50,40 m2 za mesečno najemnino 65.430,79 SIT (Prednost pri oddaji ima ponudnik, ki je pripravljen prevzeti celoten prostor. Poslovni prostor bivša otroška ambulanta je neurejen in ga je potrebno adaptirati, kar pomeni da se bodo dela izvajala v dogovoru z znanim najemnikom. Adaptacijska dela izvede lastnik. Ob poslovnemu prostoru je urejen parkirni prostor. Poslovni prostor bo lahko pričel delovati v prvi polovici leta 2005) - VERDIJEVA 10-velikosti 118,45 m2 mesečna najemnina je 234.647,58 SIT Namen: gostinstvo Poslovni prostor je prazen (brez opreme) urejen in nima uporabnega dovoljenja. Ponudniki naj predložijo podroben program gostinske dejavnosti, ki jo nameravajo opravljati v lokalu in pojasnijo, kako nameravajo s svojim programom vplivati na oživljanje tega dela mesta in Manziolijevega trga posebej. Prednost pri izbiri bo imel ponudnik, ki bo v svoj program najbolj celovito vključil značilnosti slovenske, predvsem pa mediteranske, posebej še istrske gastronomije. Komisija bo v primeru izenačenosti ponujenih programov pri izbiri upoštevala trajanje ponudbe tekom dneva in višino ponujene najemnine. L RAZPISNI POGOJI 1. Občina bo po izbiri najemnika (po koncesionarju) pričela s postopkom pridobivanja ustreznih dovoljenj za ureditev prostorov pod točko »A« in ga usposobila z lastnimi sredstvi. 2. Občina nima nikakršne odškodninske odgovornosti do izbranega najemnika zaradi morebitnega dalj časa trajajočega postopka urejanja prostorov. 3. Najemna pogodba bo v obliki notarskega zapisa sklenjena z izbranim najemnikom za nedoločen čas po končani usposobitvi prostora. Stroške notarskega zapisa plača najemnik. (Izlicitirana najemnina se usklajuje z rastjo drobno prodajnih cen.) 4. Na razpis se lahko prijavijo domače pravne in fizične osebe. 5. Ponudnik mora v odprtem razpisnem roku vplačati varščino v višini treh mesečnih izklicnih cen najemnine upoštevaje izbrano namembno dejavnost. Varščino je treba vplačati na naslov Stavbenik, Servisne Storitve d.o.o. Koper TRR. 10100 0034770033 s pripisom »vplačilo varščine« in poslovni prostor na katerega se varščina nanaša. 6. Izbranemu ponudniku se bo varščina poračunala z najemnino, ostalim pa bo vrnjena v 14 dneh po opravljeni izbiri. Izbranemu ponudniku se bo v primeru podražitev najema varščina do izrabe revalorizirala za enak odstotek. V primeru, da izbrani najemnik odstopi od najema ali v določenem roku ne podpiše najemne pogodbe varščina zapade v korist Občine Izola. V tem primeru je dolžan poravnati tudi stroške projektiranja. 7. Rok za oddajo ponudb je 15 dni od dneva objave. 8. Ponudnik, ki ima ob prijavi na razpis do Občine Izola neporavnane obveznosti, do koncesionarja pa nima poravnanih vseh obveznosti iz naslova najemnin že najetih prostorov, bo izločen iz postopka izbire za najem po tem razpisu. 9. Ponudnik mora predložiti program dejavnosti, ki ga bo izvajal ter navesti višino najemnine, ki jo ponuja in jo je pripravljen plačevati na način in pod pogoji določenimi z najemno pogodbo. 10. Prednost pri izbiri ima tisti ponudnik, ki je ponudil boljši program dejavnosti, boljšo najemnino v najetem proštom. Kadar prednostni namen v teh razpisnih pogojih ni opredeljen, možnih pa je več vrst namenov, se bo primerjala relativna višina ponudbe v primeru, ko prispe več ponudb za različne namene. D. DOKAZILA Ponudnik mora ponudbi za najem prostora priložiti: - potrdilo o vplačani varščini - izpisek iz registra podjetij, samostojni podjetnik potrdilo - fizične osebe morajo priložiti potrdilo o državljanstvu - potrdilo Občine Izola (izda ga Sekretariat finance), da ima plačane vse obveznosti do Občine - potrdilo koncesionarja Stavbenik - Servisne storitve d.o.o. Koper, da ima poravnane obveznosti iz naslova najemnin (če ponudnik ni najemnik zadostuje izjava, da ni najemnik in da nima neporavnanih obveznosti), Nepopolne ponudbe ne bodo upoštevane! HI. DOSTAVA PONUDBE Ponudbo z dokazili je potrebno dostaviti v razpisnem roku v zaprti kuverti na naslov Stavbenik - Servisne storitve d.o.o. Koper, Ul. IS.maja 16, Koper z oznako »javni razpis - ne odpiraj« Morebitne informacije je možno dobiti na tel. 640-39-53 pri ga. Slavici Kovačevič, s katero si prostor lahko ogledate. O izbiri bodo ponudniki obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri. Predsednik komisije MIRO Bomšek l.r. »VESELI NA SVETILNIKU« V okviru rednih mesečnih prireditev »VESELI NA SVETILNIKU« , smo v Soboto, 13.marca, spet rajali z otroci na Svetilniku. Dogajalo se je marsikaj : Sestavili smo zmaja ( žal ni bilo dovolj vetra za preizkus), iskali skriti zaklad in seveda sproščali domišlijo z ustvarjanjem. Hvala Fast food VENI za slastne pizze(njama !!!). Vabljeni spet 2. soboto v aprilu. Informacije : Posvetovalnica za mladino in starše, CSD Izola -tel. 051/315-896 Pugliese, buon lavoro Car o Marino Pugliese, permettimi di congratularmi con te, a nome della Redazione del Mandracchio, per 1'elezione al Consiglio della Comunitd Autogestita di Isola, con un risultato che - tenendo conto del fatto che si trattava di elezioni suppletive per un solo candidato - e di tutto rilievo. Su un 'affluenza di quasi il 21 per cento, a part e le solite schede non valide dei soliti ignoti, hai raggiunto una quota con-siderevole. Un impegno, quindi, per te, per chi ti ha sostenuto e per chi ti ha votato. Ma e un impegno anche per tutto il Consiglio della Comunita che,finalmente potra oper ar e a pieno regime: con tutti i funzionari al loro pošto, con il bilancio - piccolo o grande che sia - ormai noto e con Palazzo Manziolipronto ad apr ir e le porte. Succederd spesso, come e accaduto nelpassato, che non sempre sia facile conseguire unanimitd d’intenti, l 'importante e la coscienza di aver operato per il bene della Comunitd Nazionale nel suo insieme, senza particolarismi, senza favoritismi, senza parteggiamenti per Uuna o l ’altra parte, guelfi o ghibellini che siano - siamo sempre appartenenti alla stessa matrice culturale, linguistica e nazionale italiana. Ma e forse proprio questa la colpa piu grande che non ci si vuolperdonare: nonostante tutto, dopo oltre mezzo secolo, piu mal sopportati che tollerati, siamo ancora qui a fare le nostre richieste, a porre le nostre esigenze, a gridare ai quattro venti che senza di noi Isola non sarebbe piu Isola, che senza la nostra presenza 1’Istria non sarebbe piu Istria, che senza il nostro contributo anche l 'Europa non potrebbe essere 1’Europa, ne quella di oggi, ne -soprattutto - quella di domani. Buon lavoro! Silvano San Marino Pugliese eletto nel Consiglio della C AN di Isola Domenica 7 maržo si sono svolte a Isola le elezioni suppletive per il nuovo membro del Consiglio della locale Comunita autogestita della Nazionalita italiana. Al pošto rimasto vacante dopo la morte del presidente del consiglio della CAN di Isola Luciano Kleva e stato eletto Marino Pugliese. Uaffluenza, anche forse a causa del cattivo tempo, 6 stata relativamente bassa, ossia del 20.86% Hanno votato 136 connazionali. 119 i voti a favore, 17 le schede invalidate. Per la prima volta le elezioni si sono svolte a Palazzo Manzioli, la nuova sede della CAN, chedovrebbe venir inaugurata, lo spehamo, guesfanno. Luciano - amici in concerto Gremita ali 'inverosimile la Casudi Culi uradi Isola per il “Luciano-amici in concerto” lenulosi giovedi 4 maržo scorso. A! concerto di benejicenza, organizzato da un gruppo di amici per rendere omaggio alla figura del prematuramentescomparso artista connazionale Luciano Kleva, ha visto lapartecipazione dicomplessi etno-folk tli alta caraturaprovenienti dalla Sloveniti, dali 'Italia e dalla Croazia. /I pubhlico ha potuto applaudire una rinata Istranova e il gruppo Vruja, complessi in cui Luciano ha iniziatoeterminato la sita attivitd mušic ide, per continuare con i Marušič IsTrio, Lazonta, Terra Folk, Katice, Mef& N ob, Rudi Bučar, Ljoba Jenče, Tolovaj Mataj, Votkfolk e C alicanto. Otti mi i solisti 7 uljo Furlanič e Klarisa Jovanovič noncheigrandi detla mušica slovena Tinkara Kovač e Vlado Kreslin. Applauditisima la performance tlel duo Alferija Bržan e Lado Jakša, la prima impegnata nella dicitura in dialetto savrinese, il secondo autore di un ottimo sottofondo musicale new age dal vivo creato sullo scorrimento di una serie difotografie artisti che. La serata, il cui ricavato sani devoluto ai figli tli Luciano, Jan e Rok Klevaperilcr/mp/eftrmeYUosJe&/.mrdi, čfimeetmfifinrafr Trma Vrbiče Francv Slin'. Ta muinjlesTiizioneesfata supportata tlalle Comunitd autogestite costiera e isolana nonche dal Comune di Isola e da numerosi sposnsor. Testo e foto: C. Chicco Non c'e piu religione La settimana detla Befana in questo nostro corsivo abbiamo riportato quel famoso detto che recita: “La Pifania dute le feste porta via”; lo abbiamo riportato allistriana, cioe completandolo con: “Poi vien quel mato de carneval che le torna a portar. Dove? Da noi a Isola sicuramente no. II Carnevale 2004, infatti, e passato inosservato. Cosi come e passata inosservata la “Pesta della donna”. Insomma, anche iproverbi avrebbero bisogno di qualche aggiornamento. Ad essere sinceri, una festa in questo periodo di guaresima 1’abbiamo vissuta. Alludiamo al concerto organizzato dal folto gruppo di artisti amici del recentemente scomparso nostro collega Luciano Kleva peronorare la sua memoria e perraccogliere fondi onde consentire un meno pesante proseguimento degli studi ai due figli dello stesso Luciano. II concerto š stato una serata indimenticabile, con un’affluenza di pubblico indescrivibile. Insomma, a Isola in questi ultimi tempi peravere una festa che ti apra il cuore si š costretti ad attendere una commemorazione. Gianfranco Siljan L 'avvicinarsi della primavera porta agli a lun ni maggiori impegni. Finito il secondo trimestre con le regolari verifiche e valutazioni e veri/iche, iniziano ipreparativiper le veri/iche nella tena classe di nove anni. La classesettima di nove anni hapartecipato ad un 'escursione a Postumia per visitare la scuola media per la silvicoltura e la lavorazione del legno, iniziativa che rientra nelprograntma di tecnica e tecnologia. M a, oltre agli obblighi legati direttamente ali 'insegnamento, gli allievi della Scuola elementare D. A lig hi eri sono ch iti mati a svolgere altre attivitd altrettanto importanti perlo sviluppo della propria peno nalita. Numerosi sono gli alunni che hanno aderito allegare dilettura in lingua inglese, in cono in (/uestigiorni. Molli sono pure gli iscritti alle gare Canguro di matematica, che si svolgono oggi. Anche t/uest 'anno, come ormai daparecchio tempo, la scuolaparteciperd allegare Cankar di lingua slovena. Intense sono le attivitd sportive che impegnano con varie discipline in gare a livello comunale, regionale e nazionale, oltre che internazionale, con le varie competizioni organizzate dalPUnione Italiana. I\el campo canoro va ricordata la partecipazione del coro alla rassegna della categoria, che si e tenuta sabata scorso a Portorose. Marino Maurel Si dice e non si dice Parliamo del verbo“incidere”. Vi riferiamo che non sono molto corretti i modi: Questo fatto incidera sul tuo morale; le spese voluttuarie incidono non poco sul mio bilancio. In questi časi šara meglio dire: pesare, influire, gravare. Per non gravare sulla vostra volonta di leggere, vi salutiamo e vi diamo appuntamento alla prossima edizione. G.S. attivitA comunitaria BIBLIOTECAESALADI NOSTRI GRUPRI IN LETTURA TOURNEE A Isola la mostra itinerante “Le cittd della costa slovena attraverso Vobiettivo dei fotografi del Litorale” In i/uesto periodo fa tappa a Isola la mostra itinerante "Le cittd della costa slovena attraverso 1’obiettivo dei fotografi de! Litorale". Otto gli artisti che espongono quanto d’interessante hanno immortalato con i loro apparecchi fotografici tra Capodistria, Isola e Pirano. Tutti nomi di alta čarat ura, tra i i/uali non poteva mancare il nostro connazionale e concittadino recentemente scomparso Luciano Kleva. La mostra e stata allestita negli ambienti di Palazzo Manzioli, palazzo che attende un’agognata apertura ufficiale dopo gli interminabili anni del suo restauro. La realizzazione della mostra e opera del Museo regionale di Capodistria e la tappa a Isola della stessa e stata valuta congiuntamente dalla Comunitd autogestita della nazionalitd italiana e dal Comune di Isola. Dopo Isola, dove rimarrd fino il giorno 26 di guesto mese di maržo, la mostra che e un importante momento documentaristico deli 'Istria slovena si tra sferi rd a Pirano. Gianfranco Siljan Sede: Isola, Palazzo Besenghi, Via Gregorčič 76, pianoterra Orario: da lunediavenerdi,dalle 16.30 alle 19.30 MANIFESTAZIONI CULTURALI Venerdi 19 maržo Sede Cl Dante Alighieri, ore 19 Serata sociale “FESTA IN FAMIGLIA” organizzata dalla Comunita degli Italiani “Dante Alighieri" in occasione della Festa del papa. Sarš animata dal gruppi culturali della “Dante” e dal pubblico stesso. Domenica 21 maržo Časa di Cultura, ore 19 II GRUPPO TEATRALE “IL GABBIANO” di T rieste presenta “EL COLPO DE LA STREGA”, di John Graham. Trasposizione in dialetto triestino e regia di Osvaldo Mariutto. Organizzazione: Cl P. Besenghi degli Ughi. Ingresso libero. Giovedi 25 maržo, Sede Cl Dante Alighieri ore 18 PRESENTAZIONE DEL VOLUME “FRATELLI DNSTRIA. ITALIANI DIVISI. 1945-2000”, organizzata dalla Comunitž degli Italiani “Dante Alighieri” neH’ambito della collaborazione fra TUnione Italiana di Fiume e TUniversitd Popolare di Trieste. Oratore: prof. Guido Rumici. Sabato 20 maržo II GRUPPO FOLK GIOVANILE della Comunita degli Italiani “Dante Alighieri”, diretto da Amina Dudine, si esibira a San Lorenzo Babici (Croazia) ospite della locale Comunitd degli Italiani. Proporra per Toccasione le scenette "In pescaria" e “I do sordi” tratte dal lavoro teatrale “In piaseta” di A. Dudine. Sabato 27 maržo La FILODRAMMATICA GIOVANI della Comunita degli Italiani “Dante Alighieri”, diretta da Dario Scher, presenterd a Gallesano (Croazia) la commedia di Giorgio Prosperi “Due suirautostrada”. ŠPORT Sabato 20 maržo Palazzo Besenghi, ore 17 21-esimo TORNEO Dl BRISCOLA organizzato dalla Comunita degli Italiani “Pasguale Besenghi degli Ughi”. La gara e aperta a tutti. La guota di partecipazione d di 2.000 talleri per coppia. //Mandracchio, foglio della Comunita italiana di Isola R edattore responsabile: Andrea Šumenjak Redazione: C. Chicco, M. Maurel, C. Raspolič, S. Sau, G. Siljan, R. Siljan, A. Sumenjak hulirizzo: via S. Gregorčič 76, 6310 Isola, Slovenja te!., fax: (+386 5)641 50 31,641 58 53 www.can-is.si can.isola@can-is.si KRIMINALNE NI VIDEL OPTIKE Izvajalec del je polagal optični kabel, ko se je mimo pripeljal voznik osebnega avtomobila, ki je kabel enostavno spregledal in zapeljal čezenj. Izvajalca je to ujezilo do te mere, da je na vozilo vrgel rokavice in brcnil v luči, zato ga bodo ovadili tožilcu. DENAR JE DOBIL NOGE Starejša Izolana sta se dogovorila o prodaji oziroma nakupu zajca. Kupec je hotel pri prodajalcu zamenjati denar za plačilo, prodajalec pa ni imel drobiža. Kupec je denar (6.500 Sit) odložil na mizo, nato sta očitno »barantala« naprej. Zdaj pa večine denarja ni in zadevo vsi raziskujejo. ŠE BOLJ SUHE BARKE Neznani vlomilec je vlomil v štiri plovila na suhem. Pri tem je ukradel CB postajo in avtoradio, uškodovana pa sta dva državljana Nemčije in dva domačina. Seveda so ga ovadili na tožilstvu. LEPO JE BILO Manjša skupina veseljakov je čez dan popivala po raznih lokalih v Izoli, zvečer pa je bilo sloge konec in so se pred enim od lokalov sprli, nato pa še stepli. Morali so posredovati policisti, ki so dva najbolj razgreta pridržali do iztreznitve. ALKOHOL NI ZA MOTOR Voznik kolesa z motorjem se je peljal proti domu, ker pa je pred tem preveč gledal v kozarce je padel po cesti. Nanj sta naletele policista, ki sta najprej ugotovila, da ni poškodovan, zato sta ga odpeljala domov. ELEKTRIKO JE SUNIL Dečki so v Livadah obravnavali vlom v pomožni objekt -kantino. Neznanec je v zadnjem tednu poškodoval obešanko na objektu in iz njega ukradel električni agregat. Lastnico je oškodoval za okoli 100.000 SIT. DRAGA POZABLJIVOST Na parkirišču pred Marino v Izoli je neznani storilec v ponedeljek zvečer izkoristil malomarnost 38 letnega Mariborčana in iz odklenjenega vozila ukradel denarnico z bančnimi karticami, gotovino in GSM telefon z dlančnikom znamke Treo. Lastnika je skupno oškodoval za okoli 800.000 SIT. ALKO LESTVICA Teden je bil povprečen, rekorder je napihal zelo dobrih 1.97 g/kg, drugouvrščeni pa 1.76 g/kg. Za bronasto medaljo je bilo potrebno napihati 1.20 g/kg, četrtouvrščeni pa je prišel do 0.80 g/kg. Dečki so odredili tudi 1 strokovni pregled za mamila in enega za alkohol a sta povabljenca odklonila takšno možnost preverjanja nedolžnosti. MALI IZOLSKI OGLASI Stanovanja, poslovni prostori - OddamPOSlOVHI PROSTOR NA TRŽNICI v Izoli (50 m2), primeren za trgovsko dejavnost. Tel.: 041 3456 05 - Kupim GARSONJERO ali manjše EN0S0RN0 STANOVANJE v Izoli. Tel.: 05 753 03 87 - Tričlanska družina naiama opremljeno (2-3 sobno) stanovanje za daljše obdobje, tel 041 730 721 -Mlada štiričlanska družina išče tri ali štirisobno opremljeno stanovanje v Izoli za daljše obdobje. Ponudbe na tel.: 040 895 304 - Prodamo kmetijsko zemljišče velikosti 3.370 m2 s pomožnim objektom na območju Izola - Dobrava - Strunjan. Tel: 64 142 52 - V zelo mirnem delu industrijske cone V IZOli prodamo Štirisobno Stanovanje velikosti 121 m2, v drugem nadstropju z galerijo (duplex), teraso, pokrito verando, 2x WC, 2x kopalnico, kuhinjo, tremi spalnicami in veliko dnevno sobo s pogledom na morje. Stanovanje ima talno in centralno ogrevanje na plin, kabelsko TV, telefon, ISDN in parkirišče. Cena po dogovoru. Tel.: 041 312 940. - PRODAM GARSONIERO V PIRANU, III. nadstropje, 40m2, obnovljena, svetla, zračna, z vsemi priključki. Cena: 13,5 mio (info 041 68 70 68) - Zakonski par petdesetih let išče stanovanje v Izoli ali bližnji oblici za določen čas. Ponudbe na tel.: 041417187 - Zaposlena Izolanka s hčerko in sinom išče manjše stanovanje za daljše obdobje v Izoli ali okolici tel 040 888 623 - Staro hiŠO ali Stanovanje v Izoli ali okolici kupi štiričlanska družina, tel 041 608 765 -Oddam nov, Opremljen kozmetični sal0n,v športnem centru Portorož, info: 040 749 530 - Kupim manjšo garsonjero v Izoli, tel 05 753 03 87 Motorna vozila - Prodam Skuter SFERA 50 ugodni, tel 041 672 250 - Prodam Hvndai 1.3, letnik 90 tel 6418 764 - Prodam IreZO Goldoni 6,5 KW, benzinsko. Cena po dogovoru. Tel.: 041 234 591 - Predam Fiat Pumo 55 S. letnik 1999, prevoženih 50.000 km, metalno sive barve, prvi lastnik. Cena po dogovoru. Tel.: 041 482 356 - Prodam dobro ohranjen DIESEL MOTOR Z3 Čoln s komandno ploščo in propelerjem -Lombardini 9 KS z vodnim hlajenjem. Informacije: 041 627 576 (Edo) Delo - Zaposlimo natakarico ali natakarja Tel.: 041345 605 - 25 letna diplomirana Vzgojiteljica HUdi VarStVOOtrok. Tel.: 041 345 626 - Inštruiram angleščino za osnovno in srednjo šolo in za začetnike ter Italijanščino za osnovno šolo. tel 041 315 966 - Nudim UČNO POMOČ OSNOVNOŠOLCEM (angleščina, matematika). Tel.: 041 866 774 ■ Poštena upokojenka nudi pomoč dobrim ljudem 2 - 3 ure dnevno, tel 041 338 419 - Inštruiram angleščino in nemščinoza srednjo in osnovno šolo. Tel.: 031 506 573 -Če potrebujete POmOČ V OOSPOdinjStVU ali pri likanju, pokličite. 031 316949. (Zarja) - V IZOli nudimo pomoč pri gospodinjskih delih (likanje, varstvo otrok...) 3 do 4 ure dnevno, tel 031 210858 -NUDIM POMOČ in varstvo starejšim osebam klicati na 041 856 855 -DELJENJE sten, barvanje oken, vrat, postavljanje parketa, tlaka in druga zaključna dela.Tel.: 031 862 579 DRUŠTVO ZA ZDRAVJE SRCA IN OŽILJA SLOVENIJE Podružnica za Slovensko Istro VAB! na srečanje članov Podružnice za Slovensko Istro Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, ki bo v četrtek, 18. marca 2004 ob 17.00 uri, v dvorani Hotela Svoboda, Krka - Zdravilišče Strunjan Program: RAK, PREHITIMO GA! Predavala bo Jadranka Vrh Jermančič, dr.med. IZLET NA SARDINIJO Klub prijateljev Izole organiziramo še en izlet na Sardinijo in Korziko v dneh od 20. do 23. maja letos. Drugi izlet organiziramo, ker zaradi velikega povpraševanja je prvi avtobus za 6. maj popolnoma zaseden. Interesenti naj se oglasijo po telefonu ali osebno pri Tončku, kjer dobijo program in vse ostale informacije. 640 51 51 ali 041 807 800. Razno -Starejši upokojenec išče žensko šestdesetih let za druženje. Tei.: 05 753 03 87 - KOMPOSTIRAN KOZJI GNOJ EKOLOŠKE PRIDELAVE PRODAM 041342 200 - Podarim kompletno spalnico (starejšo), pet delna omara,... tel 641 33 44 -ProdamhladilnokOmorOARNEG 8it), 35001, letnik92. tel 041 280 852 - Prodamo malvazijo po ugodni ceni. Tel.:05 642 04 13 ali 05 642 05 54 M/lyWIiWtC je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15 Glavni in odg. urednik: Drago Mislej / Uredništvo: D. Mislej, K. Bučar, Tehnični urednik: Davorin Marc e-mail: sektor.tehnika@ mandrac.com Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 200 SIT. Založnik / elektronski prelom : GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 elektr.naslov: http://www.mandrac.com; e-mail: urednistvo@mandrac.com TRR: 10100-0029046354/Tisk: BIROGRAFIKABORI,Izola Vpisano v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522 DIREKTOR!! V PROGI Novo vodstvo izolske Droge je v sodelovanju z območno Gospodarsko zbornico pripravilo srečanje obalnih gospodarstvenikov, ki se ga je udeležilo presenetljivo veliko direktoijev največjih družb s tega dela Slovenije. V zraku je bilo čutiti željo po večjem sodelovanju na lokalni in regionalni ravni, kar je pravzaprav nuja ob skorajšnjem vstopanju v Evropo. VZORČNO OTROŠKO IGRIŠČE Ob Kraški ulici nastaja takoimenovano vzorčno otroško igrišče z imenom Birba I., katerega idejni oče je oblikovalec Sergio Gobbo. Igrišče bo zagotovo največje v Izoli, upati je le, da ga nepridipravi ne bodo prehitro uničili, tako kot se je zgodilo s podobnim igriščem, ki ga je avtor pred več kot dvajsetimi leti že postavil v ulici Oktobrske revolucije. USPELA ŠOLA V NARAVI V prvi polovici februarja so bili učenci četrtih razredov Oš Livade na šoli v naravi na zasneženi Rogli. Bilo je poučno in zabavno hkrati, ob lepem vremenu pa so program izpeljali v zadovoljstvo učencev in učiteljev. C c c c Sedanje rokometne veteranke so bile nekoč mladinke: Od leve: Bartol Rodin (trener), Babič, Viškovič, Gomezelj, Radojkovič, Kovačič (tajnik), BenuliČ, Stefančič (uprava). Klečijo: Božeglav, Makovec, Tomšič, Karbič, Čuk, Šolaja SAVNA MASAŽA SOLARIJ TURBO šj?/' vam do 31.3.2004 'CICCI 311 StOJCCI ______1 NUDIMO uporaba solarija možna 10% POPUST lut*' ‘zvcn delovnega časa pri obisku SOLARIJA! URNIK: ODPRTO VSAK DAN od 14.00 do 21.00 SOBOTA od 14.00 do 22.00 ob ponedeljkih uprto Izola, Zelena ulica 17 (Obrtna cona) Tel.: 641 40 33, 641 31 06 Imanahi I rošure asopisi ormularji zkaznice ologramske tiskovine ubilejne tiskovine O gledni kartoni osilne vrečke amokopirni bloki tevilčene tiskovine rdo vezane knjige čbeniki gibanke in vse ostale vaše elje | ^ | BIROGRAFIKA L3BORI TISKARNA IN KOPIRNICA IZOLA, Industrijska cesta 4 b, 6310 Izola, Telefon: 05/663 54 24, Faks: 05/663 54 20, E-mail: tiskarna.izola®)birografikabori.si, www.birografikabori.si