DR. PAVLE BLAZNIK LOŠKO MESTNO OBZIDJE Med tistimi redkimi naselji na slovenskih tleh, ki so ohranihi do danes v veliki meri svoj stari obraz, zavzema Škofja Loka brezdvomiio eno prvih mest. Ni pretirana trditev, da je ves srednjeveški del našega mesta od gradu do Lontrga pa od Kapucinskega mostu do CJrabna ogromen muzej, na katerega sjno Ločani lahko npravičeno ponosni. Prav to dejstvo pa narekuje ()dgo\ornim činiteljem Nclike naloge, ki si jih moremo biti svesti: da je treba namreč loškemu jedru očuvati starinsko lice. ki so ga nam posred(;\ali naši predniki, da moramo v danih možnostih odstraniti razne kasnejše brezpomembne prizidke, ki k\arijo staro mestno podobo, hkraii pa dvigniti mestno jedro iz zanemarjenosti. se\eda vse v skladu z načeli spomeniškega \arstva. S te perspektive je treba motriti ui-ejanje loškega Grabim, kjer so še ohranjeni, a v dokajSnji meii skriti zadnji ostanki starega niesinega obzidja. Na prve vesti o loškem obzidju naletimo v času, ko je vladal v I'reisingu škof Konrad III. (1314—1522), ki je bil kot vsi ostali freisinški škofje v času od 9.^5 do 1803 zemljiški gosj)od nad loškim ozemljem. Za Konrada III. je bila Škofja Loka kot središče loškega gospostva dokaj razvita; saj se omenja že nekaj desetletij prej (1274) kot mesto. Vsekakor je bilo mesto ob nastopu Konrada III. že obdano z obzidjem, ki ga omenja listina iz 1314 (rinchmavr)'. Konrad III. je loško obzidje dokaj izpopolnil. Za njegove vlade je ohranjena vest, da je imel pri tem 156 oglejskih mark^ stroškov: s to vsoto bi mogel tedaj kupiti kakih 15—18 gruntov. Loško mestno obzidje je \sekakor že tedaj oklepalo celotno srednjeveško mesto, 1. j . Plač in Lontrg ter prostor med Selško Soro in današnjim Grabnom. Saj imm govore le nekaj desetletij mlajši viri o obzidanem stolpu v obzidju (1352)', ki ga moramo iskati v skladu s kasnejšimi viri na lontrškem delu, pa o mestnih vratih (1357)'', ki so istovetna s tako zvanimi Selškimi vrati pri Kapucinskem mostu. Mestno obzidje je torej vsaj sredi 14. stoletja obdajalo vse tisto ozemlje, ki ga nam predstavljajo znotraj mestnega obzidja sicer za nekaj stoletij mlajše slike. Glede obsega torej obzidju v dobi po polovici 14. stoletja ni bilo kaj dodajati. Vendar takratno obzidje Jii ustrezalo vsem potrebam, ki so bile nujne za obrambo pred sovražnimi izncnadenji. Zato se je sodobnejše ureditve obzidja temeljito lotil freisinški škof Bertold. ki je vladal od t38l do 1410. Na srečo so ohranjene v Miinchnu iz tega časa računske knjige', ki vsebujejo podrobnejše podatke o dohodkih in izdatkih loškega gospostva in nam tako omogočajo vpogled v ta dela. Slika seveda ni popolna. Kajti za redno vzdrževanje loškega obzidja je moralo skrbeti mesto preko mestnega sodnika, ki inii je bila med drugimi 15 flolžiio.sttiii poNcr.jeiia tudi .skrb za javne zgradbe. Mestni sodnik je kril nastale stroške iz mestne blagajne, kamor so se stekali skromni dohodki. Med temi je bila naj\ažnejša posta\ka mestni davek iii initnina, ki jo je dajal običajno zemljiški gospod mestu v najem pod dokaj ugodnimi pogoji, izrednih del na obzidju seveda mesto samo ni moglo financirati. To skrb je moralo prevzeti zemljiško gospostvo, ki je v obračunskem letn 1397-1398 .-egio globoko v žep. Ne glede na 69'/2 marke", ki jih je tedaj gospostvo doplačalo za mestne zgradbe (rk.. f. 32'). je prispevalo še pri nadaljnjih stroškili. A Jetih 1597 in 1398 so trajala dela na obzidju po 25 tednov. L, 139? je od celotnih stroškov 140'/2 marke 43 denarjev odpadlo na mojstre 54 Vs marke 9 denarjev, za 3021 kosov rezanega kamenja in za prevoz je bilo treba prispevati skoro 50 mark, za prevoz peska 9 mark 48 denarjev, a za prevoz apna nadaljnjih 8',2 marke. Plačati je bilo treba tesarja, ki je pokril pet stolpo^ \ obzidju (8 mark 40 denarjev), le malo manj je veljal za ta dela ])0!rebni les (rk. f, 82'), Naslednjega leta so dosegli skupni stroški nekaj pod 100 mark. Tega leta je krilo stroške večinoma mesto, škof je doplačal le primanjkljaj (rk, f. 83), Ko so bila opravljena dela na obzidju, se je gos{X)stvo z vso silo vrglo na urejanje G r a b n a . Ime (irabcn se ni tedaj omejevalo samo na današnje področje, t. j . na klanec otl Piaca do Lontrga, marveč je zajemalo razen jarka od Martinove hiše navzgor ludi prostor zunaj obzidja od današnjega (irabna pa vse do Kašče, V letu 1399 so se ukvarjali zidarji z Grabnom 18 tednov in sicer od binkošli (18. tnaja) dalje. Dela je vodil mojster Janž (Hanfi), ki je dobil za plačilo in prehrano U mark in 40 denarjev, za obleko pa še posebej 1 marko. Zidarji in lomilci kamenja so prejeli 38'/2 marke 24 denarjev, delavci, ki so pripravljali malto, in hlapci pa 42 mark 23 denarjev. Za orodje je bilo stroškov 6 mark 4 denarje, medtem ko je odpadlo na gradivo in na vožnje (kamenje, apno. pesek) 31 mark 28 denarjev. Brez ozira na 178 trug apna. ki so jih naknadno obračunali, je imelo gospostvo to leto z Grabnom 130 mark 39 denarjev stroškov (rk, f, 83), V naslednjem letu 1400 so dela zavzela neprimerno večji obseg. Žal za večjo vsoto (333 juark 5 denarjev in 16 goldinarjev), ki je bila potrošena v času od sv. Jakoba (25, julija) do sv. Lucije (13, decembra), ni podrobnejših podatkov. Manjšo vsoto (108 mark 27 denarjev), ki so jo porabili za ta dela od 25. a])rila do sv. Jakoba, računska knjiga podrobneje razčlenjuje. Dela je vodil mojster Ekchelczain, ki je dobil za 13 tednov na račun plače in hrane 7'/2 marke 48 denarjev, vrh tega pa še za obleko posebej 2 marki; tej vsoti je zemljiško gospostvo še milostno primaknilo 4 marke za prehrano pozimi. Prve štiri tedne so pripravljali le pesek in malto. Z zidanjem so začeli po nedelji 23. maja. Na zidarje, lomilce kamenja, mešalce in nosače malte ter sejalce peska je za 9 tednov odpadlo 41 '/2 marke 9 denarjev. Sicer pa kaže na obseg dela najbolj zidarsko gradivo, ki so ga prevažali na Graben. Lpošfevajoč samo čas do sv. Jakoba so zahtevala zidarska dela na Grabnu v tem letu 5039 voz kamenja, 644 voz peska in 222 voz apna (rk, 94', 95, 145', 146). V letu 1401 so dela polagoma pojenjavala. Tedaj je Graben zahteval še 213 V2 marke in 2 denarja stroškov. Nadzorstvo nad delom, ki je trajalo 33 tednov (od februarja do oktobra), je bilo poverjeno Nikolaju Worganu, ki je prejel v ta namen 2 marki. \ tem letu so pripeljali na Graben vsega 4928 voz kamenja in 608 trug apna (rk, f. 146'. 147), 16 Lcško meslno ubziujc je lepo razvidno na votivni sliki, ki upodablja požar na Lonlrgu 1. 1098 (Po kopiji v loškem muzeju.) .;-r riKiiiisK.e Knji^c z« leta neposredno po 1401 niso ohranjene, ne \enu). kdaj je lido delo na (irabnii zaključeno. Ce so urejali Graben le ta Kei' računske kn X ^ . l U ) . 1 - " " , J - ••" ^ J ". ^ ^ V . .-W . . » v . , , ^ -.. . ^ -• tri leta, o katerih nam go\ore ohranjeni viri, je žrtvovalo zemljiško gospo stvo v ta namen 784 Va marke T') denarjev in 16 goldinarjes. Vsota nam daje dokaj pončiio sliko o obseijn ()|)isane gradnje. Ce upoštevamo, da so znašali \ obračunskem letu 14()()-I4()I bruto dohodki iz \sega loškega gospostAa 1346 mark, je zahtevalo torej urejanje Grabna dobro polovico te vsote. Ob koncu 14. in v začetku 15. stoletja je bilo loško mestno obzidje tako skrbno urejeno, da odslej skozi stoletja ne naletimo na dela, ki bi .se mogla primerjati z dejavnostjo škofa Bertolda. Pra\ zato so tend^olj \ažen vir za rekonstrukcijo srednje\ eškega loškega obzidja raznovrstne slike loškega mesta, ki segajo nekatere še nazaj \ 17 stoletje in ki jih hrani v leprodukcijah oziroma kopijah loški muzej. .S pomočjo slik. zlasti votivne, ki predstavlja požar T-ontrga (19. avgusta 1698),^ in s pritegnitvijo pisanih \irov nuiremo dobiti precej jasen vpogled v to situacijo. Eden glavnih dohodov v- mesto je vodil preko .Selške .Sore. kjer se omenjajo mestna vrata že 1157 (gl. str. 15). V naslednjih desetletjih se jo tod zunanja slika dokaj spremenila, ko je dal škof Leopold (1378—1381) preko Selške Sore zgraditi K a m n i t i m o s t. S tem v zvezi je bilo treba vsekakor izvršiti tudi raziui dojiolnila pri mestnih vratih in na bližnjem ondolnem oljzidju. na kar kažejo tudi zgoiaj omenjeni podatki iz časa škofa Bertolda, Leopoldov ega naslednika. Iz votiv ne slike se jasno razvidi, da so stala S e l š k a v r a t a na zunanji strani mostu, torej na levi strani 17 Sore. Pri vstopu ua most je bil zgrajen stolp, skozi katerega je držala pot preko mostu v mesto. Na nasprotni strani mostu je varoval vstop v mesto ob oboku pri Kasarni drug stolp. Prostor ob oboku je spadal že od srednjega veka dalje med zelo živahne dele loškega mesta. Tod je namreč stala skozi stoletja \ rsta mesnic, ki jih omenjajo \ iri ž,e od 13. stoletja dalje. Desno od oboka je teklo obzidje spočetka v smeri proti ^'incarjem. vendar je tod hitro zaokrenilo proti gradu. Na nasprotni strani gradu se je mestni zid spustil naravnost proti Grabnu, kjer so še danes ohranjeni ostanki srednjeN eških utrdb. Najbolj izrazit je kompleks \ okolju Martinove hiše. Čeprav je nad hišo v smeri proti gradu obzidje dobro \idno. ga prav gotovo marsikateri Ločan ne pozna, saj zakriva pogled s ceste na obzidje poslopje, ki je postavljeno pravokotno na staro Martino\o hišo v smeri proti občini. .§e bolj je zakrit podaljšek tega zgodovinskega spomenika; nanj je namreč naslonjeim Martino\a hiša v vsej svoji dolžini. Dohod v mesto na tej strani so varovala P o l j a n s ka v r a t a , od katerih se do danes ni nič ohranilo. Poljanska vrata so imela podobno kot .Selška na nasprotni strani obliko stolpa, ki je zavzemal prostor sredi ceste med Martinovo in Dagarinovo hišo in je tako zapiral dostop iz Poljanske doline na Plač. Pri razkopavanju ceste so nedavno naleteli pri nekdanji Matevže^i mesnici v smeri proti Martinovi hiši na dva oboka, ki potekata iz starih časov in ki sta predstavljala prehod preko mestnega jarka. .Staro ondotno situacijo kaj dobro nakazuje Merianno\a slika Škofje l.oke iz 1649, na podlagi katere je razvidno, da je bil postavljen tako pri i^oljanskih vratih kot pri dohodu na Lontrg mostiček preko jarka. Mestno obzidje spet lahko zasledujemo na drugi strani ceste. Nanj so bile od nekdaj naslonjene tri hiše od Plača do sedanjega Goljarjevega poslopja, od koder je zakrenilo obzidje ^ ostrem kotu im Goljarjev vrt, od tam pa proti Lontrgu v smeri kakor ?o kazali ostanki, ki so bili odstranjeni tik pred drugo vojno iji jih je obnova Grabna v letu 1956 spet nakazala. Dohod na Lonirg so zapirala tako zvana S p o d n j a v r a t a , na katerih temelje so naleteli ob kanalizacijskih delih. Tudi tod je stal sredi ceste stolp, ki je zapiral dohod iz .Spodnjega Karhnca na Lontrg. Od tega .••tolpa dalje je teklo obzidje le Se malenkosdio v smeri današnjega Grabna, imkar je zavilo v pravem kotu proti Kašči ua nasprotni strani mesta. Na lontrški strani hiše v splošnem niso bile naslonjene na obzidje, ki ga je mogoče še danes marsikje opaziti. Med ondotnimi hišami in obzidjem so bili posejani vrtovi. V izjemnem položaju je bil pa tako zvani G v i n g e r , na katerega spominja ime Gvingerš, ki zajema prostor ob Spitalski cerk\i \ smeri proti .Suhi. Na Gvinger je bilo namreč deloma naslonjeno dokaj obsežno poslopje, ki se bistveno loči od ostalih lontrSkih hiš: postavljeno je bilo v obliki četverokotnika, katerega severna stranica je bila odprta. Gvinger sam je v obliki stolpa izstopal iz obzidja, tako da je segal preko jarka, ki je bil speljan skozi to utrdbo: opremljen j e bi] z vratci. Od Gvingerja do K a š č e je bilo obzidje postavljeno v dokaj premi črti. Večji del Kašče ni bil naslonjen na obzidje. Kjer se je Kašča stikala z obzidjem, je bil postavljen precej visok stolp, ki je stal na oni strani poslopja, ki je obrnjena proti .Selški .Sori. Od tod je obzidje v dvakrat zlomljeni črti doseglo prostor pri današnjem Lahovem mostu. Tod so bila postavljena tako z\ana Č e v l j a r s k a v r a t c a , ki imajo svoje ime po tem. ker so bile v tem območju zunaj obzidja ob Sori nekdaj čev- 18 Ijarskc stope za čreslo. Ta vratca niso bila posebno utrjena. Iz starih slik je raz\ idiio, tla tod ni vodila skozi mesto kakšna važnejša pot. Od Čevljarskih vratec dalje je segalo obzidje le še do mlina, ki je stal na mestu današnje tovarne klobukov. Od mlina do Kamnitega (Kapucinskega) mostu ni bilo zidu; saj je tod že naravni branik Sora dovolj ščitila mesto. Obzidje od gradu mimo Poljanskih vrat in ob Grabnu do Kašče je bilo obdano z jarkom, ki izvira, kakor smo videli, iz konca 14. stoletja. Na poljanski strani mesta je bil jarek vsekakor po večini suh. saj si je težko predsta\ ijati. od kod bi bilo mogoče dobiti dovolj močan izvir v ta namen. Pač pa je bil jarek na lontrški strani napolnjen z vodo in je bil \ bližini Kašče spojen s strugo .Selške Sore. Na množino vode v jarku kaže ribolov, ki je bil tako pomentben, da ga je freisinški škof mestoma oddajal v fevd. Opis loškega obzidja kaže. da je bilo v njem pet stolpov: štirje od teh so imeli funkcijo vrat. s petim je bila opremljena Kašča. Med temi stolpi je imel dolga leta vodilno vlogo stolp na lontrški strani, ki ga zasledujemo \ \irih od 14. stoletja dalje. J.. 1552 je natnreč podelil freisinški škof Albreht (1349—1359) Nikolaju, oskrbniku in ka.ščarju loškega gospostva, v fevd zidan stolp v loškem obzidju. Nikolaj se je obvezal, da bo po potrebi v-zdrže\al tod d\a oborožena hlapca.** Nikolaju sta sledila dva sinova, Janž in .Štefan." Janž (Hans auf dem tnernn) je imel proti koncu 14. stoletja v fe\du od freisinškega škofa razen stolpa v obzidju na Lontrgu z vsem pripadajočim še vrsto druge posesti, kot n. pr. po dva grunta v Stari Loki in v Zniincu ter po en grunt v Zgornji Besnici Pod Rovuikom, v Zabnici, \' Virmašah in na Godešču; poleg tega pa mu je pripadal kot fevd tudi dvorec v .Stari Loki v neposredni bližini župne cerk\"e in dva mlina v Škofji Loki; eden od teh je ležal na ozemlju današnje tovarne klobukov, drugi je bil na Studencu ob Sovodnju.'* Janž je bil v letih 1396—98 loški mestni sodnik." Njegov brat Štefan (Stephel \ on turen) je bil 1389 gradiSčan na Starem gradu.'^ Imel je v fevdu polovični dvorec v Škofji Loki. ki je po vsej priliki istoveten s poslopjem ob Cvingerju, razen tega pa še dva grunta v Binklju, po enega pa \' Žabnici, na Godešču in v Zniincu.'•' Janžn sta sledila sinova Melhior in Baltazar, ki sta očevi dediščini jjrikljnčila še po en grunt v Žabnici, na Godešču in v Hosti.'* Melhior je bil 1423 gradiščan na Zgornjem stolpu na Kranclju.'' Te fevde je v celoti podedovala njuna nečakinja Ana, \(lova po Haidenreichu Verberju."* \ lontrškem stolpu je torej zrastla rodbina, ki jo po moči lahko primerjamo z ministeriali, ki so postavili temelje novim gospostvoni (n. pr. puštalskemu, starološkeniu). \endar se ta rodbina ni mogla trajneje zasidrati. Vzdržala je le .sto let. L. 1449 je freisinški škof izrabil ugodno priložnost, da je odkupil od Ane s pri\oljenjeni njenega sina Pankraca lontrški stolp ob mestnem jarku s pripailajočimi njivami, dalje hišo, ki je stala pri stolpu, in nasproti ležeči vrt pri mestnih vratih ter mlin ])ri kojiališču.'' Opis lege teh objektov kaže na to, da je stolp po vsej priliki isto\cten s Cvingerjem, ob katerem je bil na eni strani jarek, na drugi pa plemiško poslopje, ki se sodeč po sliki iz konca 17. stoletja bistveno loči od vseh sosednjih zelo preprostih hiš, upoštevajoč pri tem tudi situacijo pri tako zvanih Spodnjih vratih. Za tako lokalizacijo govore tudi prilike, ki so nam znane iz 16. stoletja. L. 1545 je namreč zaprosil loški mestni sodnik skupno z mestnim svetom freisinškega škofa, da jim prepusti Cvinger. ki ga srečamo v virih prvič s tem imenom 1491.'^ Ker C\ inger tedaj ni pripadal mestu, škof se pa zanj 2« 19 tudi tli zaiiiinal. je bil težko dostopen, hkrati pa tako zanemarjen, da je zraslo znotraj drevje, ki je preraslo mestno ojjzidje. Iz škofovih instrukcij odposlancem v Loko je raz\idno. da hi bilo po njegovem mnenju treha omogočiti mestu na C'\ iuger prost dosto]) in nadzorst\o. Zato meni škof, naj hi imel od C'\ ingerja po en ključ tako loški gla^ar kot frcisinški uslužbenec in mestni sodnik. Ce i)i bila ta d\a službeno odsotna, naj hi za ta čas prevzela ključe kaščar in kak drug ugleden meščan.'" Povsem pa mesto še \ sledečih desetletjih ni imelo oblasti nad CN ingerjem. Kajti škofoAe instnikcije 1575 pravijo, naj bi odposlanci prepustili Cvinger mestu proti plačilu določene dajat\e. Loka naj bi jia \zdrže\ala na svoje stroške tudi ondotno obzidje.^" Lontrški Cvinger je bil torej glede na posestno razmerje \ posebnem položajn. ki se ne da primerjati z drugimi stolpi \ mestnem obzidju, kjer je imelo mesto s\oj \pli\. 10 poirjnje našo domnevo, da je Csinger istoveten s stolpom, ki je bil nekoč freisinški fevd: ko je sredi 15. stoletja zapadel frcisinškemu škofu, ga ta še dolgo vrsto let ni prepustil loškemu jnestu. Podobno je l)ila ]>ridržana frcisinškemu škofu kot zemljiškemu gospodu tudi neposredna pra\ica izkoriščanja jarka ob obzidju. Tako je n. pr. nagradil škof Tilip 1517 loškega kaščarja Baltazarja .Sigcsdorfu, grašČaku v Stari Loki, z dosmrtno pra\ ico do ribolova v loškem mestnem jarku.-' Pač pa se je po njegovi smrti za to podelitev zaman jedila Baltazarjeva vdova. Enaka prošnja je bila odbita tudi loškemu mestnemu sodnikn in mestneinn s\ eto\ fllst\ u.-- Ne})osrc(hio za tem je podelil freisinški škof pravico do mestnega jarka, in sicer do iMcklica. \odiluima loškima uslužbencema oskrbniku Krištofu Ciallenbergu in kaščarju Leonhardu Sigesdorfu. Prehodno je 1534 omejil to pravico samo na kaščarja.^^ Ker je v kasnejših letih razpolagal po vsem loškem gos|)Ostvu z ribolo\()m loški oskrlmik, je seveda iijeinn pripadala tudi voda \ mestnem jarku. Manj jasna je bila pravica do vrtičko\ in ostale zemlje \ območju mestnega jarka, kot nakazuje vir iz 1642. Tedaj si je namreč mestni s\el dovolil, da je že nekaj let sam razpolagal s to zemljo ter pobiral od nje činž. Po navodilih freisinškega škofa naj bi zahte\al loški glavar od mestnega s\'eta. da mu pošlje |)odroi>en pregled, za katere \Tto\e gre y tem primeru.-^ Vzdrževanje obzidja je nalagalo mestu stalno skrbi, ki so se slo])njevale zlasti v času turških ^pado^. tako konec 13. in v začetku 16. stoletja kakor tudi dolgo kasneje, ko so Turki drugič oblegali Dunaj (168'5).-'' Iz strahu pred Turki je posta\ ilo mesto ob pomoči kinelskili go.spoščinskih podložnikoN v 15. stoletju pred obzidjem od gradu ne samo razne pristave, temveč tudi obsežen g r a j s k i v r t , ki je bil po vsej priliki dolga leta proti zunanjemu svetu sploh nezavarovan. Saj je šele škof Teodor (1727—176'?) dovolil laškemu glavarju, da obda vrt s plotom, ki pa je hitro propadal, in to tem bolj, ker je l)ila ograja preveč izpostavljena. Tod mimo je namreč že tedaj držala vozna pot, vrt sam pa se je naslanjal na gozd, kamor so hodili l,očani po les: razumljivo je, da se jim je lesen plot preveč ponujal. Nekaj časa je mislilo gospostvo na to. da bi zasadilo živo mejo. 1 oda načrt je propadel spričo javne paše ob grajskem vrtu; .saj bi živina tako ograjo sproti uničevala. Ker je bil vrt ljudem in živini le preveč izpostavljen, je dal loški glavar pobudo, da l)i zendjiško gospostvo vrt obdalo z obzidjent. Proti sredi J8. stoletja je takratni loški glavar Haiden res začel z delom. Kamenje je dobil iz loškega kamnoloma, glavna opravila pri zidanju so pa 21 ležala na ramenih loškega kmetskega podložnika. ki jra je tedaj vezala dolžnost, da je mimo roi>otniiie v denarju moral hiti na razpolago zemljiškemu gospodu letno po en dan za tlačanska opravila. Toda delo je kaj hitro obtičalo. Ob nastopu novega glavarja Maksimilijana Paumgartna sredi 18. stoletja je bilo obzidje urejeno samo na dokaj omejenem zgornjem delu vrta in na spodnjem prostoru, kjer se je naslanjalo na zid nunske kiavzure. Povsod drugje je \ rt tudi tedaj še obdajal plot. Delo je spet steklo, ko je freisinški škof na glavarjevo pobudo 1769 \ ta namen dovolil vsakoletni kredit po 150 goldinarjev. Ob nastopu novega loškega glavarja Edlinga je polovico grajskega vrta že obdajalo obzidje. Ediing se je še bolj posvetil temu vprašanju. Začel je izravnavati in urejati grajski vrt na dotlej dokaj neurejenem pobočju, hkrati je i)a nadaljeval z gradnjo obzidja. Na zgornjem delu proti gozdu je zgradil 54 klafter zidu. ob nunskem vrtu drugih 24 klafter, na dveh drugih mestih pa 16 oziroma 19 klafter. Ko je bilo v celoti postavljenega dve tretjini zidu ob grajskem vrtu, je škof 1777 dela ustavil, lako obzidje še proti koncu 18. stoletja ni bilo dograjeno. Saj toži 1785 takratni loški glavar Leopold Paumgarten. da bi bilo treba v smeri proti gozdu zgraditi še 24 klafter zidu, iz proračunskega načrta 1795 pa je razvidno, da je bilo tedaj še vedno odprto vprašanje za 55 klafter dolgi in 2 klaftri visoki zid, ki naj bi nadomestil povsem prepereli plot pri grajskem vrtu.^'' Dokončno je bil zid ob vrtu zgrajen šele v 19. stoletju, ko freisinški škof tod ni bil več zemljiški gospod. V času, ko je zemljiško gospostvo z muko gradilo zid ob grajskem v rtu. je pa staro mestno obzidje iz leta v leto bolj propadalo, l.eta 1771 je n. pr. Selška Sora odtrgala večji del ondotnega mestnega obzidja. Približno v tcin času je moralo mesto na svoje stroške obnoviti zid v dolžini 52 klafter in višini 5 klafter, ki se je do temelja porušilo. V zimi 1775—76 se je podrl velik del obzidja pri Spodnjih vratih na Lontrgu, približno v tem času pa se je povsem sesedlo obzidje tiuli na Grabnu v dolžini 56 klafter in v višini 4 klafter. \ nič boljšem stanju, niso bila Selška vrata, ki so jih morali tudi dodobra oijnoviti. \so nastalo škodo je moralo kriti mesto samo."' Stalne finančne težave, ki jih je povzročalo mestu vzdrževanje obzidja, so končno tako vplivale na odločujoče činitelje. da so mestno obzidje prepustili |)ropadanju. Ista usoda je zadela seveda tudi mestna vrata, ki so bila v oviro prometu in so predstavljala, krita s skodlami, nevarnost za požar. I emu razpoloženju se tudi zemljiški gospod ni upiral. Obetal si je namreč finančni efekt; s tem, da bi bilo mesto rešeno skrbi z vzdrževanjem obzidja, bi lahko zemljiški gospod oddajal mitnino v najem pod zanj dosti ugodnejšimi pogoji, l a k o ni nihče nasprotoval težnji, da je treba mestna v rata podreti. S tem vprašanjem se je ukvarjala kresijska komisija, ki se je mudila v ta namen v Loki julija 1787.-"' \ skladu s Pokornov imi navedbami, ki jih je črpal v mestnem loškem arhivu, je v aprilu 1789 loško meščanstvo prosilo kresijo, da bi smeli podreti in prodati na javni dražbi mestna vrata. Kresija je to dovolila z naročilom, naj podro do avgusta tega leta ^ rata in mestno obzidje v neposredni bližini.^' Zob časa je temu rušenju dodajal svoje. Tako so se ohranili do danes stari ostanki srednjeveškega obzidja v znatnejši meri le še na poljanski strani Loke, ki so pa ostali povečini skriti površnemu opazovalcu. So pa tako značilni za staro lice srednjeveške Loke, da jih kaže j)onovno odkriti. 22 s tem iiaj dobi ta tlel mesta, ki je hi! doslej zanemarjen, spet svoj jjravi obraz, ki je tako privlačen /a domačina kot za tnjca in ki se z njim more ponašati le malokatero slovensko mesto. K r a i i i- C Fra = J. Zulin. C'odex - politanarchiv v Munchenu: H. Frsig-. = Iloclistifl Freisinp: Hct-k. Frs?. = Hcckeiibtallcrs Frisiagensia: rk = ravunska knjijra: fasc. = fascikel; f. = foiio. O p : lil 1) C ' /. Fra 53. št. 499, str. "5. — 2. Fra 56. ^tr. 62. — 1. Fra 55. št. 707, str. 299-500. — •i. Fra 55. št. 772. str. 515—514. — >. HM. II. l-rs^'.. št. 69 za Ifta 1597—1-K)|. — <>. .Maipka se je delila na 160 donarjev. Kupno moč oinenjonih vsot ilx)imo znali ocenjevati, če veiiM>. da je stal tedaj mernik pšenice 15, rži 8, ovsa |)a 5' dcMiarjev. — ?. Original te slike se nahaja v cerkvi v So'i>otnici, kopijo je izdelal 1840 Franc Kos. -~ 8. Fra 55, št. 707. str. 299. — 9. HM. 11. Frsg.. fasc. 157. .listina 17^4 1449. U). HM. II. Frsg.. št. 41 b. f. 21. — //. H.\l. H. Frsjr.. fasc. 156. listina 17. 5. 1596; H. Frsj;.. št. 69. f. 82'. ~ 12. H.\I, H. Frsg., fasc-. 155. listina 21/10 1589. / 1 . HM. H. Frs^.. št. 41 h, f. 22. — 14. HM, H. Fr.sg., št. 41 b, f. 26'. — /5. HM, H. Frsg.. fasc, 157,'listina 25/11 1425. — 16. DAS, fevdalna knjiga, f. 57'. — 17. HM. H. Fnsg.. fa.sc, 157. listina 5/4 1449: KM. HL 4. fase. 47. št. 557. — 18. MM. Heek. Frsg.. 8»-fasc. 62. — 19. K.M. HL 4, fasc. 58. št. 202. — 20. K.M. HL 4, fasc. 4:'. št. 559. — 21. iKM, Rep. 55. fast. 42. št. 2. — 22, KM. Rep. 55. fasc. 42, št. 5. ~ 23. KM. HL 4, fasc. 58. št. 202. — 24. K.M, HL 4. fasc. 57. št. 201. — 23. KM. HU, fasc. 48. št. 555. — 26. K.M. HL 4, fasc. 37. št. 201. — 27. K.M. HL 4. (ase. 46, :št. 552. - 28. K.\t. Rep. 55. fase. 42, št. 5. — 2<). K.M. Rep. 55, fasc. 295. št. 2". — 10. Iz našega vira iii jaisno. ali je naša iklaflra (seženj) šestkratnik ali pctkratnik i-evlja (1.966 ni. oziroma t.64 m; gl. .S. Vilfan. Prispevki k zgK>tk)'vini mer na S/lovenskeni s pnusebnim oziirinn na Ijuhljaiiisko mero, Zgodov. čask,i. Dom in svet 1894, str. 374. Z 11 s a m m o ii ! a s s ii n g ZU1{ CFSCIlICiiJK l)i;R .STAirfM.MKK VO\ .šKOFjA LOKA Škofja Ltika. der .Mittclpunkl tler Freisingor Gnitidherrschatt in Oberkrain. uird 1274 zum crsteniiiial als .Stailt erwahnt. Einigc JaihrzehiUte spater. im Jahrc 1514. stcfien \vir in den Quelleu aitf die ersteu .\achriehten iiber die Stadtmauer. die jedcnfalls sclidii im 14. jh. ilie ganzc Stadt iimschlnlJ. Linon vvesentUchen Aushaii erfiihr sie dnreh den Freiisiiiigor Biscliof Konrad 111. (1514—1522) iiiid daim noch be.sonders durch Bischof Berllu.-ld (1381—1410). der die Stadt anf ihrer von NatUT nieht gc-schutztea .Sii[l- und Ost.-eite mit eiiiem Grabcvn versah, Die Stadt- 23 iiiaiicr liulie fiinl lurinf, voii (U-iitii eiuer /.11111 (ji-bdude (li'> grumlluTrliclieii Civireidekaslciis gehorte. wahrend tlie iibrigen vier a'ls Studttorc rlienteii. Lineii von den letzleren verlieli der Biscliof im Miltelalter als l^eheji. Die> 1 ustaiwlhali 11,111; der Maiiern biirdttc der Stadt schwere finanzielle Lasten aiif. Desliailb wurdeii sie jregen Ende dt"^ 18. Jh.. als aiich ihre niilitarisclu' Bedcutiiii^r zu seliwindcn bedami, dem Verfall aiilieimgefrel)cn. Desseiinui^eachtet liabeii sicli Re-ste dor mittelalterlithen Ummaueriiiig- bcsondcrs an boi er sich von dem Wuiis(lu' leiten liiBt. im alten Stadtkern dic hlcmciife iiiittelalterliflier Arthitektur sliirkcr licrvortreteii zu lasseji. 24 i