FOR
Freedom
AND
Justice
NO. 14
Amerišk
"T; ’V* I 3 »1
j
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
'TINA
MORNING NEWSPAPER
AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Tuesday, February 1 8, 1 986
VOL. LXXXVIII
Doma in po svetu
- PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV -
Tylenol kapsule ne bodo več naprodaj
NEW BRUNSWICK, N.J. — Včeraj je farmacevtsko podjetje Johnson & Johnson naznanilo, da bo umaknilo iz prodaje vse zdravilske kapsule, ki jih je bilo mogoče doslej kupiti v prosti prodaji v trgovini. Podjetje se je odločilo za ta korak, ker je neka ženska v New Yorku umrla potem, ko je uživala kapsulo zdravila Tylenol, v kateri je bil strup cianid. V naslednjih dneh so našli še eno stekleničko s kapsulami, napolnjenimi s cianidom. Kdo naj bi bil storilec, policija še ni ugotovila, kakor ni ugotvila identitete osebe, ki je leta 1982 napolnil kapsule Tylenol v Chicagu in okolici. Takrat je bilo smrtno zastrupljenih kar 7 oseb.
Predsednik Johnson & Johnson podjetja James E. Burke je priznal na včerajšnji tiskovni konferenci, da strokovnjaki sploh ne vedo, kako je mogel storilec priti do kapsul v steklenički, ne da bi pustil znake, da je stekleničko odprl. Zaradi tega, je rekel Burke, podjetje ne more jamčiti, da je steklenička kapsul, ki jo potrošnik kupi v trgovini, res pristna. Da se izognemo bodočim primerom zastrupitve, bo kapsul Johnson & Johnson ne proizvajal več.
Zdravilo Tylenol bo še mogoče kupiti v trgovini, vendar le v obliki tablet oz. pilul in »caplet«. Tisti, ki so doslej jemali kapsule Tylenol ali drugih zdravil, nad odslej kupujejo tablete ali tako imenovane »caplets«. Odločitev je za Johnson & Johnson draga, saj ji bo stala kakih 150 milijonov dolarjev.
Tisti potrošniki, ki še imajo stekleničke Tylenol, naj jih vrnejo na naslov Tylenol Capsule Exchange, P.O. Box 2000, Maple Plain, Minn., 55348. Dobili bodo kupon za stekleničko Tylenol v obliki »caplets«. Tisti, so že vrgli proč kapsule Tylenol, pa lahko Pokličejo brezplačno za tel. 1-800-544-3113 •n bodo prav tako dobili po pošti kupon za tako stekleničko Tylenol »caplets«.
Predsednik Reagan poslal posebnega odposlanca Philipa Habiba na Filipine —
Srečal se je z Marcosom in Aquinovo
MANILA, Fil. — Včeraj se je posebni odposlanec predsednika Reagana Philip Habib ločeno srečal s filipinskim predsednikom Ferdinandom Marcosom in opozicijsko Predsedniško kandidatko Corazon Aquino. Preteklo soboto je filipinski parlament pro-Slasil Marcosa za zmagovalca na izrednih Predsedniških volitvah, ki so bile 7. februar-Ja- Takoj nato je Aquinova pozvala svoje Privržence, naj začenjajo z množičnimi demonstracijami, na katerih naj zahtevajo odstop Marcosa. Na Aquinovi strani so tudi filipinski katoliški škofje s kardinalom ■laimejem Sinom na čelu.
Reagan je rekel, da so bile volitve dvomljive vrednosti zaradi številnih primerov nezakonitega ravnanja filipinskih oblasti. Poslal je Habiba v Manilo, da bi Habib priti-skal na Marcosa ali za reformo političnega sistema ali pa naj Marcos razveljavi nedavne v°litve. Marcos tega noče storiti. Aquinova j® baje dejala Habibu, da je edini izhod iz nze ta, da njo proglašajo za predsednika . ržave. Kritizirala je tudi ZDA, ker podpira-J° Marcosa.
Mnogi opazovalci filipinskih političnih mzmer menijo, da je Marcosov položaj iz neva v dan bolj neugoden. Vse kaže, da ima Quinova zelo veliko podporo med Filipinci,
A so postale zelo kritične do Marcosa, razPoloženje v Kongresu je še bolj nenaklo-
njeno njegovemu režimu, na deželi je rastoče od komunistov vodeno gverilsko gibanje, filipinsko gospodarstvo pa močno zaostaja. Med Habibovimi nalogami je torej ta, da prepriča Aquinovo in splošno filipinsko opozicijo, da želijo ZDA obdržati dobre odnose s Filipini tudi v slučaju, da bi Aquinova res zamenjala Marcosa.
Vznemirljive vesti o obnašanju kontrolorjev poleta Challengerja — Baje našli ostanke
rakete, ki je povzročila eksplozijo
CAPE CANAVERAL, Fla. — Dobro poučeni viri vedo povedati, da so člani posebne komisije,'ki proučuje vzroke nesreče Challengerja, ogorčeni nad obnašanjem tistih visokih funkcionarjev NASA, ki so pritiskali na inženirje in druge strokovnjake, naj vendar privolijo v izstrelitev Challengerja kljub zelo tveganim vremenskim razmeram. Te razmere, v glavnem mraz, naj bi po mnenju inženirjev in drugih povzročile težave za raketo s trdim gorivom. Vodilne osebnosti pri NASA pa so po tej sicer še nepotrjeni verziji zahtevali izstrelitev Challengerja. Vztrajali so tako dolgo in močno, da so inženirji in strokovnjaki končno v izstrelitev privolili. Danes bo o vsem tem pričal pred kongresnim odborom načelnik komisije William P. Rogers.
Posebna raziskovalna podmornica, ki išče razbitine rakete s trdim gorivom, na kateri naj bi med izstrelitvijo nastala usodna okvara, je nekaj teh razbitin menda našla in fotografirala. Posnetke sedaj proučujejo strokovnjaki. Ako res gre za razbitine rakete, jih bodo potegnili iz globine 1200 čevljev.
Iranske enote globoko prodirale na iraško ozemlje — Največja zmaga Irana v dolgi vojni — Iranci baje že blizu kuvajtske meje
TEHRAN, Iran — Silovita iranska ofenziva zoper Irak je menda najuspešnejša v vsej več kot 5 let trajajoči vojni med tema državama. Iranci so zasedli iraško pristaniško mesto Faw in se približali kuvejtski meji. Sedaj nameravajo Iranci zasesti del ceste, ki vodi od Bagdada to mesta Basra, ki je sicer drugo največje iraško mesto. Iračani se branijo, vendar vse kaže, da vsaj trenutno niso kos Irancem.
Številne arabske države so zaskrbljene zaradi iranskega napredovanja, ker vidijo v Homeinijev režimu nevaren nasprotnik. Zato so v teku novi poskusi posredovanja, Iranci pa vztrajajo pri začetni trditvi, da bodo vojno nadaljevali, dokler ni odstranjen iraški samodržec Saddam Hussein. V skrbeh so seveda tudi ZDA in Izrael, vendar te ne morejo veliko vplivati na vojne dogodke.
- Kratke vesti -
Tel Aviv, Izr. — Včeraj je izraelska enota prodrla nekaj milj globoko v južni Libanon. Izraelci iščejo dva svoja vojaka, ki so ju ujeli muslimanski gverilci. Libanonska televizija je potrdila, da sta dva Izraelca res v rokah gverilcev ter da sta ranjena.
San Francisco, Kalif. — Ob pacifiški*
obali dežuje že več tednov. V zadnjih dneh so poplave zajele mnoga mesta v severni Kaliforniji, vremenarji pa napovedujejo nadaljevanje deževnega vremena. Ena oseba je umrla, štiri pa pogrešajo.
Toronto, Ont. — Neznanec je ustrelil
urednika nekega romunskega lista v tem mestu, ki podpira komunistični režim v nekdanji domovini. Urednik je mrtev, njegova žena pa ranjena. Storilca še niso našli.
Iz Clevelanda in okolice
MZA kosilo—
Misijonska Znamkarska Akcija vabi na svoje kosilo, ki bo to nedeljo od 11.30 do 1.30 pop. v avditoriju pri Sv. Vidu. Postreženi boste z govejo ali kurjo pečenko. Vstopnice lahko dobite pri vhodu. Kosilo boste lahko nesli domov. Pridite!
Prodaja krofov—
To soboto bo pa imela MZA prodajo krofov in sicer v društveni sobi svetovidskega avditorija.
Seja—
Sentklerski klub upokojencev ima svojo redno sejo ta četrtek, 20. feb., ob 1.30 pop. Seja bo v prizidku SND na St. Clair Ave. Članstvo vabljeno, da se seje udeleži.
V bolnišnici—
Znana rojakinja Mary Dolšak se nahaja v St. Vincent Charity bolnišnici, kjer bo prestala operacijo.
Novi grobovi
Matthew (Vic) Schneller
V	nedeljo, 16. februarja, je v Slovenskem domu za ostarele umrl 77 let stari Matthew (Vic) Schneller, prej živeč na Dansy Dr. v Euclidu, rojen v Calumet, Mich., od koder je prišel v Cleveland 1. 1928, mož Sylvie, roj. Cernelich, oče Arthurja (Louisville, O.) in Kennetha, brat Petra in Ivana (Jug.), zaposlen kot strojnik pri Ohio Gear do svoje upokojitve 1. 1947, upravnik gostilniške sobe pri SDD na Waterloo Rd.-od 1947 do 1959, član ADZ št. 1 in Kluba slov. upokojencev v Euclidu. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152. St. jutri, v sredo, v cerkev Naše Gospe Pomočnice dop. ob 9.30, od tam na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes pop. od 2. do 4. in zv. od 7. do 9. Družina bo hvaležna za darove v pokojnikov spomin Slovenskemu domu za ostarele.
Jane Trentel
V	soboto, 15. februarja, je v Slovenskem domu za ostarele, kjer je živela od 1. 1980, umrla 79 let stara Jane Trentel, rojena Žurga, žena Paula, mati Donalda in Jamesa (Dayton, O.), 9-krat stara mati, sestra Josepha (pok.), Frances Horvath (Kalif.), Louisa (pok.), Matthewa, Marie, Franka, Rose in Williama, članica Oltarnega društva pri Sv. Jero-mu, KSKJ št. 169 in Kluba slov. upokojencev na Waterloo Rd. in na Holmes Ave. Pogreb je bil v oskrbi Želetovega pogrebnega zavoda s sv. mašo v cerkvi sv. Jeroma in pokopom na pokopališču Kalvarije. Družina bo hvaležna za darove v pokojničin spomin Slovenskemu domu za ostarele.
Več o potovanju—
Vsi, ki se zanimate za potovanje v Avstrijo in Slovenijo, ki ga organizira Slomškov krožek in o katerem smo že poročali, se boste mogli obrniti za informacije na odbornike S.K. in sicer na kosilu MZA to nedeljo pri Sv. Vidu. Člani Slomškovega krožka bodo pa imeli priliko poravnati članarino za 1. 1986. Seveda dobrodošli bodo tudi novi člani in članice!
Kosilo Slov. šole pri Sv. Vidu-
Slovenska šola pri Sv. Vidu vabi na svoje letno kosilo, ki bo v nedeljo, 2. marca, od 11.30 do 1. pop. v dvorani pri Sv. Vidu.
Srnjakovo kosilo—
Fara Marija Vnebovzeta priredi kosilo v korist Slovenskemu domu za ostarele v nedeljo, 2. marca, od 3. do 5. pop. v Slovenskem domu na Holmes Ave. Vstopnice imajo v župnišču, prodajajo jih tudi v Slov. domu za ostarele. Prodaja potic—
Ženski odsek pri Slovenskem domu na West Parku bo imel prodajo potic v torek, 4. marca. Nujna so prednaročila, vsaka potica pa stane $8. Pokličite Joan na 676-6340. Pdti-co boste lahko dobili v torek, 4. marca, med 6. in 8. zvečer. Slovenski dom na West Parku je na 4583 W. 130 St.
Priznanje—
Na nedavni »zahvalni večerji« pri Sv. Vidu sta prejela plaketo v priznanje za dolgoletno in pomembno delo v službi faranom dva farana in ena organizacija. Ga. Anne Kern je bila imenovana žena leta, Janez Sršen (med drugim tudi pevovodja Fantov na vasi) pa mož leta župnije sv. Vida. Pevski zbor »Lira«, ki je s svojimi 74 leti najstarejša farna organizacija, je prejel plaketo v priznanje za svoje vztrajno delo.
Starokopitni že niso—
Mimo ne moremo obvestila v zadnjem svetovidskem bule-tinu, da se bo nocoj od 7. do 8. začela nova serija pouka »Dancercize«. Pouk bo vsak torek in četrtek zvečer v avditoriju, pristojbina za pettedenski pouk (10 ur) je $20.
Ribja večerja—
Očetovski klub pri Sv. Vidu bo postregel z okusno ribjo večerjo vsak petek v postu, razen na veliki petek. Postregli vam bodo od 4. do 7. zvečer. Vabljeni!
VREME
Oblačno danes z možnostjo dežja. Najvišja temperatura okoli 50° F. Oblačno tudi jutri zopet z možnostjo dežja. Najvišja temperatura okoli 54° F.
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, OH 44103
AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100)
James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor
Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons:
Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Mike and IrmaTelich, Frank J. Lausche
NAROČNINA:
Združene države:
$33 na leto; $18 za 6 mesecev; $1 5 za 3 mesece Kanada:
$42 na leto; $27 za 6 mesecev; $17 za 3 mesece Dežele izven ZDA in Kanade:
$45 na leto; za petkovo izdajo $25 Petkova AD (letna): ZDA: $18; Kanada: $22;
Dežele izven ZDA in Kanade:	$25
SUBSCRIPTION RATES
United States:
$33.00 - year; $18.00 - 6 mos.; $15.00 - 3 mos. Canada:
$42.00 - year; $27.00 - 6 mos.; $17.00 - 3 mos. Foreign:
$45.00 per year; $25 per year Fridays only Fridays: U.S.: - $18.00 - year; Canada: $22.00 - year
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103
Published every Tuesday and Friday except the first 2 weeks in July and the week after Christmas.
No. 14 Tuesday, February 18, 1986
Beseda o narodu
Govor prof Ester Sferco na Prešernovi proslavi v Bazovici, Italija leta 1985
Rekli so mi — povej nekaj besed o narodu, o tem, kako je potrebno, da to vrednoto in pripadnost še čutimo, da si jo ohranimo in obdržimo. Čemu ravno ta sam po sebi umevni predlog prav na Prešernov dan?
* Mi na skrajnem zahodu slovanske zemlje morda najbolj čutimo moč naših prednikov iz časov prvih selitev. Prodrli smo najdlje in se naposled ustavili tu, zroči na zahod in njegovo bogastvo. Zadnji smo se ustavili — v tem je naša požrtvovalnost in pogum; postali smo sosedje velike civilizacije; od tod naše hrepenenje po širokem obzorju kulture.
Prešeren sam korenini v vztrajnosti tega našega malega naroda, da bi si končno pridobil svoje mesto med cepetajočimi velikani, kar pa se je uresničilo le na področju kulture, s katero smo se izživljali, da bi nam nadomestila samostojnost in goste vrste slavnih državnikov in vojskovodij.
V hrepenenju po nikoli uresničenih sanjah naroda, ki ga po številu lahko primerjamo npr. četrtini prebivalstva glavnega mesta Francije, so se skladale pesmi, ki v sebi vendarle niso mogle skriti temeljne pesnikove želje za vsestranski uspeh in dostojno življenje svojega naroda. Pesniku v svoji dobi ni uspelo doseči niti lastne slave, kaj šele narodno samobitnost.
Velikega moža, ki je Kranjcem napovedoval jasnejše čase, smo se Slovenci spomnili Šele več kot dvajset let po njegovi smrti. In če bi ne bilo književnika Josipa Stritarja, ki ga je ponovno »odkril«, bi se morda sanjajoč o sodobnih stiskah spotaknil obenj šele kak sodobni arheolog. Kruta resnica je, da nima namreč vsak čas posluha za svoje utemeljitelje.
Prešernova Zdravljica, izbruh iskrenosti in svobodne volje, se zdi, da je napisana nalašč za nas, za vse nas, kjerkoli se potikamo, kamorkoli nam je pokazalo hrepenenje. Po boju za obstanek, biološko dediščino, izražamo tudi manj čutne zahteve, povezane z našim svetom ljudi, ki hočejo taki tudi ostati z značajem vseh vrednot in pridobitev: enakopravnost na vseh področjih, sožitje v miru. In vendar so nam še vedno čisto domači verzi:
»Edinost, sreča, sprava / k nam naj nazaj se vrnejo; / otrok, kar ima Slava, / vsi naj si v roke sežejo, / da oblast / in z njo čast, / ko pred, spet naša bosta last!«
Še vedno smo namreč zazrti v čase, ko je naša samostojna kneževina segla od Poljske do Jadrana v vsej svoji novi, rosni moči. V večnem stremljenju po oblasti in ciljih, ki jih je mogoče doseči le v soglasju in sodelovanju. Kako nas to spominja na sodobna dogajanja!
In da se med nami še vedno poraja nuja po spravi — ali ni to naša najšibkejša točka, posledica tujih vplivov in zavajanj?
Pbmdhimo se, bocjjmo strpni in razumevajoči, saj nas je malo — vedno smo namreč bili manjšina — nekoč nas je v tem pogojevalo pomanjkanje, danes nas tepe izobilje.
Mislite, da Prešeren ni čutil neizpodbitne resnice, da se prava moč skriva v številu, da je »glas vpijočega v puščavi« le
Pevski koncert v Milwaukee] u
MILWAUKEE, Wis. - Mešani pevski zbor USPEH se pridno pripravlja na svoj spomladanski koncert, na katerem bodo na sporedu znane slovenske pesmi in tudi nekaj ameriških. Koncert bo prihodnji mesec, v soboto, 15. marca, ob 8. uri zvečer v dvorani na Alverno College.
Pevski nastop z okrog 40 pevci in pevkami pripravlja ameriška Slovenka, sopranistka Dolores Ivanchich, rojena v Milwaukeeju. Študirala je na Cardinal Stritch Collegu v domačem mestu, na pevsko-glasbenim oddelku, ter z odličnim uspehom graduirala in prejela svoj B.A.
Že v teh mladih letih je Dolores želela videti rojstno domovino svojih staršev in pridobiti več in boljšega znanja slovenskega jezika. Zato je Dolores, ko je Slovensko kulturno društvo Triglav priprav-. Ijalo ljudsko igro Deseti brat in opereto Svojeglavček, z veseljem sprejela vlogo Manice v Desetem bratu in vlogo Polonce v Svojeglavčku.
Obe predstavi je vodil in režiral Alois Galič. Dolores Ivanchich je takrat na predstavah žela navdušen aplavz in takratni kritiki p. Odilo, župnik p. Klavdij Okorn in odlični pianist dr. Alfred Fischinger iz Chicaga, so enoglasno trdili in napisali, da Dolores ni samo izvrstna igralka in pevka, marveč je tudi izjemno izgovarjala slovenske besede in stavke, tako izjemno, da se rti nič poznalo, da je rojena v Ameriki.
Svoje glasbene in pevske študije je potem nadaljevala na univerzi Wisconsin v Madi-sonu, kjer je ob koncu študija z odličnim uspehom graduirala in prejela M.A. (Master of Arts). Med tem časom je imela Dolores Ivanchich priliko nastopati v sopranskih vlogah
v Menottijevi operi »Konzul«, Puccinijevi »Tosca« in še v nekaterih drugih.
S kančkom sreče je Dolores dobila državno štipendijo, ki ji je omogočilo nadaljevati pevske študije na Akademiji za glasbo in petje v Ljubljani. V teh dveh letih (1963—65) je študirala slovensko glasbo in solopetje pri znanem slovenskem pevskem pedagogu prof. Ado Darijanu; spopolnjevala se je seveda tudi v slovenskem jeziku. Tudi v Ljubljani je Dolores nastopala v raznih operah in solističnih koncertih z velikimi uspehi.
Leta 1966 je Dolores Ivanchich prejela Prešernovo nagrado, ki jo Akademija podeljuje vsako leto svojim najboljšim študentom. Dolores je bila nagrajena za svoje nastope v okviru ljubljanske glasbene Akademije, posebno za nastope na turneji v Češkoslovaški, potem za koncertne nastope na RTV v Ljubljani.
Dolores je nastopala tudi z ansamblom »The Pittsburgh Junior Tamburitzans« na njihovi turneji po Jugoslaviji. Ob razložitvi Prešernove nagrade so poudarili, da je v času študija v Ljubljani, Dolores veliko napredovala v uporabi slovenskega jezika ter si pridobila presenetljivo jugoslovansko in slovensko glasbeno ter pevsko znanje. Akademija za glasbo in petje v Ljubljani je izročila Dolores v priznanje diplomo: Specialistka za koncertno petje.
V letu 1966 se je Dolores vrnila v Milwaukee in je bila takoj nastavljena kot glasbena pedagoginja na univerzi Chattanooga, tekom naslednjih let pa je poučevali tudi na univerzah v Cincinnatiju (Ohio), Bloomingtonu in Normal (Illinois) ter v Peoriji, 111.
Pred kakimi dvajsetimi leti je gostoval pri sloviti čikaški operi, v vlogi Varlama v operi Boris Godunov, znani ljubljanski basist Ladko Korošec. Žel je izreden umetniški uspeh. V prostih dneh pa sta Korošec in sopranistka Ivanchich organizirala samostojne pevske koncerte. Pela sta našim rojakom in rojakinjam v Milwaukeeju, Chicagu in v Clevelandu, povsod pa žela navdušeno odobravanje. Pela pa sta tudi na raznih univerzitetnih odrih, ter tako prikazala ameriškim študentom in publiki lepoto in moč slovenske pesmi.
Očitno je torej, da je Dolores Ivanchich na pevskem in glasbenem polju izvrstno vzgojena in preizkušena pedagoginja; pripravljena je nuditi svoje glasbeno znanje tudi drugim.
Po vsem tem je razumljivo, da je bila Dolores, ko se je po dolgih letih za stalno vrnila v svoje rojstno mesto Milwaukee, naprošena od pevcev in pevk zbora »Uspeh«, da prevzame odgovorno mesto zborovodkinje, kar je Dolores storila z veseljem.
Mešani pevski zbor »Uspeh« se zadnja dva meseca pod Doloresovim vodstvom pridno pripravlja in vadi za pevski koncert, ki bo v soboto, 15. marca, kot povedano, ob 8. uri zvečer v dvorani na Alverno College. Vsi iskreno vabljeni!
A.G.
Ponosen sem, da sem Slovenec
Cleveland, Ohio — Ali se lahko ponašate, da ste Slovenec in ste ponosni na to? Če ste dober Slovenec, boste tudi podpirali in se udeleževali vseh večjih slovenskih prireditev.
30-članska godbena skupin^ United Slovenians Po£* vodstvom Norman Novak-a bo priredila svoj zimski koncert v soboto, 22. februarja, ob 7. uri zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue.
Ta godbena skupina je edina tovrstna slovenska godba v Združenih državah Amerike m v Kanadi. Sicer to ni mladinska godba, igrajo pa pri njej večinoma študentje višjih in univerz ter nekaj starejši godcev kot sem jaz. Imamo redne vaje, ne samo za sebe, da se dobro naučimo za nastope, marveč tudi za vašo zabavo na naših nastopih 'n koncertih.
Če ste torej ponosen Slovenc, naš prijatelj, boste prišli na koncert United Slovenian5 godbe v soboto, 22. februarja ob 7. uri zvečer na Recher Ave. v Euclidu.
Pa koncertu bo za P*es.V zabavo igral Joey Tomšič
nrkpstpr
Vstopnice so po $4.00 in j^1 že lahko naročite v Tony Polka Village, ali jih dobite Pr vhodu v dvorano.
Charles A. Terček
nemi pojav osamljenosti? Kaj, če bi danes, v času, ko ni Slovenca, ki bi živel v takem vsestranskem pomanjkanju, kot je živel povprečni Kranjec v dobi reformacije, omenili Prešernove stihe:
»Bog živi vas Slovenke, / prelepe, žlahtne rožice; / ni take je mladenke / ko naše je krvi dekle; / naj sinov / zarod nov / iz vas bo strah sovražnikov!«
Skrivamo se za kopreno blagostanja in uspešnega življenja, da sproti pozabljamo na vrednote čisto slovenskega značaja - na narodov blagor na primer, kot ga je s kapljico ironije označil Ivan Cankar. Življenjske naloge sprejemamo kot brezplodna žrtvovanja, ki predvsem omejujejo naš brezdanji pohlep po bogastvu in brezpogojni svobodi. Stike s sočlovekom nam nadomešča televizijski zaslon, da pozabljamo na jezik in na sporazumevanje sploh.
Malokdaj tudi pomislimo, da bi brez svoje »goljfive kače«, sle po spoznanju, tudi Prešeren ne postal Prešeren. Sodobnemu človeku pa se zdi, da je že razumel vse, da je že našel vse, čeprav iz dneva v dan čuti, da se sam sebi izmika in drsi v obup. In čemu nam je še treba dokazov v statistikah, ki samo med Slovenci v matični domovini omenjajo v letu 1978 kar 596 primerov samomora?
Nekoliko črnogledih misli, ki pa umestno sodijo v našo vsakdanjost, čeprav nas še vedno razveseljujejo, nekoliko redkejše, vrste naših živahnih in zdravih šolarjev, ko jih v. njih mladostni razposajenosti ne grizejo vsakdanje skrbi.
In za konec še pomislek: zazrimo se nekoliko v nas same v okviru tega splošnega boja proti onesnaževanju okolja. Skušajmo se tudi sami otresti malo prahu, skušajmo se znebiti madežev žalostnih prividov in pomesti pred svojim pragom, da bomo lahko do poslednje celice nazdravili s Prešernom:
»Nazadnje še, prijatli, / kozarce zase vzdignimo, / ki smo zato se zbratli, / ker dobro v srcu mislimo; / dokaj dni / naj živi / vsak, kar nas dobrih je ljudi!«
(Kat. glas, 6.2.1986)
ZAUPANJE VODI DO UPANJA	Franc Rozina
Milwaukee, Wis.
LEMONT, III. — Pri vsakem delu je potrebno medsebojno sodelovanje. Uspešno medsebojno sodelovanje pa mora sloneti na zaupanju. Za zaupanje je pa potrebno mnogo stvari, ki morajo biti uresničene v posameznikih, ki medsebojno sodelujejo v delu za določen cilj. Ne smemo pa pri vsakem in pri vseh pričakovati popolnosti, ki jo le redki dosežejo. So pa osnovne kreposti, za katere se mora |trjstjan prizadevati. Ni moj namen razmišljanje o teh krepostih, omenim pa to, ker se danes skoro bojimo govoriti o krepostih. Radi bi skrčili vse človekovo udejstvovanje na obveznost ali dolžnost, kar pa razodeva ožino duha in ožino srca. To pa lahko premagujemo s preprostim in osebnim prizadevanjem v uresničenju življenjskih pravil, o katerih nihče ne dvomi. So tako očitna, da jih v sedanjem napredku in v raznolikosti javnega in družbenega udejstvovanja ni treba dokazovati. Razlog za nepotrebnost dokazovanja so tiste osnovne pravice slehernega človeka, ki so jih Združeni narodi proglasili ob početkih dela za mir in blaginjo človeškega rodu.
Ne morem se pa premagati, ne bi omenil dostojanstvo vsakega človeka. Zakaj tolikokrat ponavljamo v čem obstoja dostojanstvo slehernega člo-veka? Ne bom tu govoril o nadnaravnih vidikih človeko-vega dostojanstva. V to mora-nio bolj verovati kot biti o njem prepričani, ker nadnaravno dostojanstvo slehernega človeka doznavamo iz verovanja v razodetje in delo Boga za rešitev človeškega rodu.
Koristno pa se mi zdi. da nmenim, da je posameznik sPosoben vrednotiti in spošto-vati dostojanstvo svojega bližnjega, ako vrednoti in spoštuje °sebno prizadevanje za spošto-vanje sebe. Sleherni človek je kot oseba edinstven in enkra-ten primer v vsej zgodovini človeškega rodu. Spoznavanje tega ne vodi k napuhu in k °2kosrčnosti, ampak k široko-8rudnosti in sposobnosti sodelovanja in mirnega sožitja z vsemi ljudmi. Edinstvenost in hkratnost osebnosti sleherne-8a človeka je osnova, iz katere ntora ržisti pristnost in spošto-Vanje slehernega, ki ga pobara ali slučajno srečam v Svojem delu.
To kratko razmišljanje je avod v misli, ki jih želim razvidi na kratko, da pokažem, da 'ntamo tudi ameriški Slovenci postne razloge za upanje v bodočnost. To upanje izvira iz ^ega upanja, ki nas vodi v ^rajnem delu za ohranjeva-'o6 in razvijanje slovenske dediščine, ki smo jo prejeli od Slovencev, ki so v zvestobi sionski vernosti in slovenski kulturi živeli in delovali skozi d°lga desetletja v tej deželi, v ateri smo tudi mi našli svojo
domovino.
Zaupanje je osnova medse-d0 j nega sodelovanja. To se je Uresničevalo v skupnem delu Baragovo zadevo. Pojem >>žadeva« je primeren, ker ne pomeni samo, da bi dobil araga v javnosti priznanje, ki 'l111 pripada zaradi njegovega ^e*a- »Zadeva« nas navdihuje spoznanju nagibov za delo,
1 Je presegalo meje človeške Jdngljivosti, da bomo dobili . °č za posnemanje v našem asu in v sedanjih razmerah.
V njegovem delu in v nagibih njegovega delovanja dobivamo spodbudo in vzor za osebno skupno sodelovanje. So namreč mnoge zadeve, ki jih posameznik ne more ustvariti, potrebno je skupno sodelovanje.
Slovenci smo radi ponosni na svojo vernost. Ponos je do gotove mere dober in potreben, a če je ločen od uresničevanja osnov vernosti, se spremeni v nezdrav ponos, ki mu pravimo napuh. Napuh človeka napihuje, da na zunaj razodeva svojo veličino, a se ob najmanjši težavi razpoči kot balonček.
Simpozij o škofu Baraga
Čikaška Baragova zveza ima najdaljšo zgodovino svojega obstoja in delovanja. Iz skromne svetdštefanske skupnosti je izšlo vse to, kar danes imenujemo delo za Baragovo zadevo. Priznajmo, da je obstojala nevarnost, da se bo delo za Baragovo zadevo nadaljevalo z letnimi kosili, s katerimi je bilo tudi združeno prizadevanje za spoznavanje veličine božjega služabnika.
Ob pogledu na novo leto dela za Baragovo zadevo je čikaška Baragova zveza sklenila, da v začetku novembra priredi simpozij o Baragovem pomenu, o njegovem delovanju in vplivu na slovenske duhovnike, ki so posebno v prejšnjem stoletju in v začetku tega stoletja nadaljevali njegovo delo.
Moja želja je, da bi v zvezi s tem simpozijem združili tudi, morda kot zaključek simpozija, prireditev za tiste, ki podpirajo Baragovo zadevo, in bi jim prikazali veličino Baragove misijonske in kulturne dejavnosti.
Vernost naroda in posameznika se razodeva v kulturnem delu. Pod kulturnim delom moramo razumeti v prvi vrsti umetnost vseh vrst in prireditve ter nastope skupin, ki na vseh teh področjih razodevajo duha in miselnost, ki je vodila do ustvarjanja v umetnosti, književnosti in prosveti.
Simpozij o pomenu in vplivu Baragovega delovanja je
Grdina Pogrebni Zavod
17010 Lake Shore BIvd.	531-6300
1053 E. 62. cesta	431-2088
- V družinski lasti že 82 let. -
znamenje življenjskosti sodelovanja z zadevo božjega služabnika. Življenjskost obstoja v razumevanju načina Baragovega delovanja, ki je dobivalo uspešnost iz dragocenih tradicij, ki so jih ustvarjali naši predniki.
Zbor »Slovenska pesem«
Potrdila, da upanje vodi do zaupanja, je tudi zgodovina pevskega zbora »Slovenska pesem«. »Slovenska pesem« je nastala iz ljubezni do petja slovenskih pesmi. Taka ljubezen pa nujno vodi do spoznavanja ozadja, v katerem je nastajala in se razvijala slovenska pesem. To je vodilo do prizadevanja članov in Članic za ustanovitev slovenske knjižnice. Mlajšim generacijam je treba predati ljubezen in spoštovanje do slovenske knjige.
Uresničevanje te knjižnice je prišlo do veljave ob smrti članice »Slovenske pesmi« Fanike Humarjeve, ki je zapustila svojo knjižnico pevskemu zboru. To je bil začetek, ki se sedaj dopolnjuje in se bo s sodelovanjem ljubiteljev slovenske knjige nadaljeval v bodočnosti.
Zanimivo je, da je delo za slovensko knjižnico vzporedno s pojavom na ameriškem knjižnem trgu. Kdor se le malo zanima za knjigo, ve, da prav v teh tednih izhajajo številne nove angleške knjige. To predpostavlja, da je dovolj ljudi, ki kupujejo in berejo knjige.
Zdi se, da se je prav v času, ko postaja tudi višja izobrazba v veliki meri odvisna od tehnološkega napredka (kompju-terl), poživilo zanimanje za oseben stik z delom človekovega duha. In to je možno v samoti branja, ki nasičuje težnje človekovega duha in srca. Tudi v tem je znamenje napredka upoštevanje dostojanstva slehernega človeka. Vsakdo naj ima možnost, da v samosti in sam s seboj hrani teženje svojega duha in čustvenega delovanja. Naj bodo te besede v spodbudo začetnikom knjižnice »Slovenske pesmi«.
V času urejevanja Ave Maria sem skušal vzbujati zanimanje za slovensko knjigo med sodelavci. Ves čas je bil name pritisk za ustanovitev slovenskega kulturnega središča. Za tako središče sem bil zavzet, a to še ni dovolj. Lahko je predlagati dobro stvar, težje je zanjo dobiti denar. Idealizem sam ne vodi do nobene dovršitve, potrebno je tudi delo. Delo pa zahteva čas in še marsikaj drugega. To dobro veste vsi, ki ste začeli z nič
DNEVNIK MOJIH SPOMINOV
III. del	__
Po božji previdnosti sem se hitro pridružil mimoidočim Nemcem. Z njimi sem prišel do stražarja z brzostrelko, ki je, kakor sem že omenil, puščal Nemce naprej čez most. Ko tako s skupino Nemcem pridem do stražarja, partizan zavpije: »Ej, si ti četnik?« Tu moram povedati, da sem bil s svojimi brkami bolj podoben četniku kakor nemškemu vojaku.
V tistem napetem trenutku pa mi šine rešilna misel v glavo. Odgovorim po nemško: Was wolen Sie haben? Ich ver-stehe Sie nicht!« (Kaj želite? Jaz vas ne razumem.).
Z roko mi da znak, naj odvežem nahrbtnik. Ko mu u-strežem, začne jemati iz njega kar po vrsti vse tiste prepotrebne reči, ki sem si jih v Ljubljani bil nakupil za morebitno pot: perilo, čevlje, brivski pribor in drugo. Koliko in kaj je pobral, nisem mogel kontrolirati. Nato me je pustil z Nemci naprej.
Sredi mostu me ustavi drug partizan, ki tudi hoče videti, kaj nosim še v nahrbtniku. Zdaj mi je še ta olajšal nahrbtnik, ki'je bil itak že čisto lahek — jaz pa tudi, ker sem oba ukanil. Hvala Bogu!
Tedaj kmalu zagledam pred seboj spet komandant, ki sem ga že izgubil izpred oči. Ko smo bili z Nemci že preko mostu in šli po cesti proti Celovcu, so nam nasproti privozili kamioni s partizani z zastavami z rdečo zvezdo. Peljali so mimo nas naprej.
Ko tako hodimo svojo pot naprej, se kakšnih sto metrov pred nami ustavi kamion. Od preplaha sem tudi jaz obstal,
in si s trudom ustvarili svoje domove.
V	vseh letih urejevanja A ve Maria sem pa pazil, da so se ohranile slovenske knjige, ki imajo trajno vrednost ne samo zaradi vsebine, marveč tudi zaradi starosti. Te knjige sem hranil in jih tudi zapisoval tako, da vem, v katerem delu moje zbirke se nahajajo.
Med to zbirko sta po mojem mnenju najdragocenejši dve knjigi. Prva je slovenski molitvenik »Duhovna bramba«, natisnjen v Mainzu leta 1657, z njim je zvezan v en molitvenik tudi nadaljevanje »Duhovne brambe« iz leta 1705 s slikami. Druga knjiga pa je prva izdaja Baragove »Dušne paše«.
V	tej zbirki imam tudi razširjen in spopolnjen tipkotis življenjepisa Friderika Baraga, ki ga je napisal dr. Franc Jaklič. Želim in se trudim, da bi se ta zbirka nadaljevala in bila odobrena kot kulturna ustanova. Upam, daje knjižnica »Slovenske pesmi« in urednikova zbirka Ave Maria dvoje osnov, ki lahko služita za nadaljevanje v korist ohranjevanja dediščine ameriškega slovenskega izseljenstva.
P. Fortunat OFM
ko v trenutku op&lA, da so potegnili komandanta Jovanoviča v kabino. Vendar je moja napetost popustila takoj, ko v trenutku opazim, da so polkovnika porinili iz kabine. Potem je kmalu zavil iz ceste k neki hiši ob njej, in pil vodo pri tej hiši.
Hitro sem stopil zraven in ga vprašal, kaj se je zgodilo? Ves preplašen mi je začel praviti takole:
»Ko sem šel po cesti, ob meni ustavi kamion. Prepričan sem bil, da so me spoznali. Potegnili so me v kabino. Brez besedi pa so mi odpeli zapestno uro in me spustili ven na cesto.«
Svetoval sem mu, da najina pot po cesti ne bo varna in da bo bolje za naju, da se cesti izogneva ter greva kar čez polja proti Celovcu. Sedla sva za neki grm stran od ceste in se posvetovala. Nenadno sem opazil, da še vedno imam pri sebi tisti hrvaški denar, katerega k sreči partizana nista našla. Zaradi varnosti sem ta denar za grmovjem pokril z listjem in ga tam pustil. Polkovnik pa je premišljal, kaj naj naredi s svojimi dukati — zlatniki, ki jih je imel pri sebi.
Ravno tedaj mi je povedal, da se piše Ljubo Jovanovič. Ko sva potem mahnila preko polja v smeri Celovca, mi je ves hvaležen dejal: »Znate, ni-kada vas neču zaboraviti!« (Nikoli Vas ne bom pozabil).
Ko sva nekje prešla na drugo stran ceste, da bi tam nadaljevala pot, sva naletela na nekega Bosanca, ki je z mulo prihajal od celovške strani. Hitel nama je povedati, kako je v Celovcu. Rekel je, da je tam polno partizanov. Zahvalila sva se mu za sporočilo, ki je bilo nov dokaz, da ne smeva po cesti naprej.
Po precej dolgi poti sva končno prišla do predmestja Celovca. Že od daleč zagledava vojaško taborišče angleškega vojaštva s tanki in vojaško opremo. Naravnost greva do njih. Kakor nalašč ugodno za naju!
Ko sva se približala taborišču, naju je ustavila straža. Kaj želiva? Ker se nismo razumeli zaradi jezika, so poklicali tolmača za nemški jezik. Polkovnik mi je vprašal, če znam nemški jezik, ker da on zna samo francuski. Priznal sem, da razumem nemški jezik.
Po polkovnikovi želji sem povedal, da sva četnika in da sva srečno prešla most čez Dravo. Dalje sva prosila, če bi Angleži posredovali za četnike, ki so jih partizani zadržali onkraj mostu. Tolmač je odgovoril, da oni v taborišču ne morejo ničesar odločiti. Greva naj v mesto na glavno poveljstvo.
Bc-L:
Povedal sem, da upava hoditi skozi mesto zaradi nevarnosti partizanov. Ustregli so nama in poklicali dva
(dalje na str. 4)
Dr. Vlado Bevc:	IV. del
Avstrija informira Ameriko o koroških Slovencih
Pisec močno kritizira ZDA zaradi nezanimanja za položaj koroških Slovencev. Potem nadaljuje:
Slovenci si res lahko vzamejo za zgled premetenost avstrijske vlade in njene stoletja stare diplomacije, ki je v službi nazadnjaštva in narodnostnega zatiranja bila često uspešna pri reševanju za zeleno mizo tega, kar je izgledalo kot izgubljeno na bojnem polju ali na barikadah.
Velika napaka koroških Slovencev je bila, da so stavili vse svoje upe na Jugoslavijo, od katere so pričakovali pomoč na mednarodnem torišču, ne da bi obenem poskušali pridobiti razumevanje in pomoč štirih velesil. Tako je npr. ameriški poslanik na Dunaju, Philip Kaiser, poročal na vprašanje takratnega zunanjega ministra Edmunda Muskieja, ki bi se kot Slovan in demokrat utegnil zavzeti za Slovence, da se na poslaništvu nikdo ni spominjal, da bi kdaj kakšen slovenski predstavnik želel govoriti z Amerikanci glede kršitev državne pogodbe. (31)
Ameriško poslaništvo je poročalo v zunanje ministrstvo samo to, kar je bilo na razpolago iz avstrijskih uradnih virov in iz avstrijskega nemškega tiska. Ameriški poslanik, ki je videl v Slovencih le majhno skupino z neznatnim vplivom na volitvah, je dobro vedel za obiske enega najvidnejših slovenskih voditeljev na jugoslovanskem poslaništvu na Dunaju, o čemer ga je verjetno obveščala avstrijska tajna policija, ki je za take usluge po vsej priliki vedno na razpolago. Glede možnosti, da bi si osebno ogledal razmere na Koroškem, je predstavnik največje velesile na svetu dejal, da za ta namen nima bencina.
Iz poročil ameriškega poslaništva in avstrijskega tiska je razvidno, da Avstrija ni bila ravnodušna glede možnosti, da bi se slovensko vprašanje predložilo pred mednarodni forum, kot predvideva 35. člen državne pogodbe. Koroški deželni glavar Leopold Wagner, ki je smatral slovenske zahteve za »nesmisel«, je bil sprva mnenja, da štiri velesile, ki so podpisale pogodbo, ne bodo protestirale proti avstrijskemu manjšinskemu zakonu, ker da je le-ta »med najboljšimi na svetu«. (32) Čez nekaj časa pa je svaril, da bi zavračanje sporazuma treh strank utegnilo privesti do »resnih posledic«, s čemer je verjetno mislil na intervencijo velesil. (33) Mesec dni nato je označil pretnje Slovencev, da se bodo pritožili na mednarodni forum, kot »smešne«. (34) Celovški Volks-zeitung je 2. marca 1977 pisal, da je sporazum treh strank o tem, kje bodo Nemci trpeli rabo,slovenskega jezika, odvrnil možnost mednarodne intervencije.
Čeprav so menili, da bi
Avstrija ob presoji pritožbe pred mednarodno komisijo zmagala, kajti po 35. členu pogodbe bi bili mednarodno komisijo sestavljali trije člani, od katerih bi vsaka stranka imenovala po enega, tretjega pa generalni sekretar OZN, ki je takrat bil Avstrijec Kurt Waldheim, bi le bilo nerodno, če bi se avstrijsko ravnanje objavilo pred svetovno javnostjo. (35) Da bi se to ne zgodilo, se je Avstrija potrudila pridobiti na svojo stran najvplivnejšo zahodno velesilo, pri čemer se je poleg zgoraj opisanih daril in izrazov svojega prijateljstva posluževala tudi prozornih pretiravanj o nevarnosti, ki ji je bila izpostavljena.
Med taka pretiravanja spada predavanje poslanca OVP, Felix Ermacore, ki je v Bre-genzu govoril o možnosti jugoslovanske oborožene intervencije, kateri bi, po njegovem mnenju, večina neuvrščenih držav, članic OZN, ne nasprotovala. (36) Ermacorine privide je, kot izgleda, avstrijska vlada nemudoma posredovala ameriškemu poslaništvu, ki je njegove javne izjave obravnavalo kot strogo zaupne. (37)
Po drugi strani pa so Avstrijci že od sestanka med kanclerjem Kreiskijem in maršalom Titom na Brdu leta 1975 (38) z navideznimi in skopo odmerjenimi ukrepi ter z gospodarskimi uslugami Jugoslaviji skušali pripraviti Jugoslavijo do tega, da polagoma omili svoje stališče glede podpiranja slovenskih zahtev. Pri tem so nazadnje uspeli in kmalu je avstrijski tisk ugotavljal, da je odziv Jugoslavije na prošnje Slovencev za pomoč bolj mlačen; Jugoslavija, da je sicer rabila ostre besede na-pram Avstriji, ni se pa pritožila na mednarodni forum. (39) Ravno tako so višji avstrijski funkcionarji smatrali diplomatske proteste jugoslovanskega poslanika na Dunaju proti manjšinskemu zakonu »v glavnem le za formalnost«. (40) Leta 1978 je tudi Tito v Skopju izjavil, da se mora prenehati z agitacijo v Sloveniji glede manjšine na Koroškem, ker so za jugoslovansko federacijo dobri zunanjepolitični in gospodarski odnosi s sosednjimi državami veliko bolj važni kot manjšinska vprašanja. (41)
Končno je tudi jugoslovanski zunanji minister Josip Vrhovec na uradnem obisku v Avstriji v oktobru 1979 javno svetoval Slovencem, »da bodo najlažje našli rešitev za svoje probleme z neposrednimi pogajanji z avstrijsko vlado«, (42) ki je bila presrečna, da je Jugoslavija končno umaknila vprašanje svojih manjšin v Avstriji s svojega zunanjepolitičnega programa, in to še celo brez pogoja, da Avstrija prepreči nadaljnje ponemčevanje Slovencev. (43,44)
Slovenci so torej ostali v po-
dobnem položaju kot tisti mladenič, ki ga je Don Kihot »rešil« pred pretepanjem njegovega gospodarja s tem, da je od moža zahteval viteško besedo, da fanta ne bo več tepel. Čim pa je Don Kihot odšel, je gospodar, ki ni bil vitez ampak precej prostaški človek, iz jeze nad Don Kihotovim posredovanjem naložil ubogemu trpinu še več udarcev, kot mu jih je bil sprva namenil.
Čeprav sta Jugoslavija in
MALI OGLASI
WAITRESSES WANTED for Coffee Shop
One from 6 p.m. to midnight — One from midnight to 6 a.m.
Charterhouse Inn 261-0300
(14-15)
HIŠA NAPRODAJ
6 velikih sob, v prvovrstnem stanju. Grovewood Ave. Kličite 486-1809.
(14-17)
Bolehna starejša gospa išče žensko, ki bi ji pomagala. Želi, da vozi avto. 18312 Harland blizu E. 185. Kličite 481-3277.
(12-15)
FOR SALE
Investor's dream. 4-suite brick apt. Near St. Vitus. 2 bdrms. each suite. Newly remodeled. Priced to sell. Call after 6 p.m. — 361-6858.
Apartment for Rent Up. Modern 2 bdrm. Very clean. Near St. Vitus, just off St. Clair. Call after 6 p.m. 383-8314.
(12-15)
Babysitter Needed Need a mature, reliable woman to baby sit in my home for 2-month old infant, Mon. thru Fri., 7:30 to 5:30 p.m. Willoughby location. Call Mary at 946-8714.
(11-14)
House for Sale — Euclid Brick bungalow. 3 bdrms., 2 baths, air. Near St. Christine parish & schools. $62,500.
Call 289-7323.
(13-16)
Hiše barvamo zunaj in znotraj Tapeciramo (We wallpaper). Popravljamo in delamo nove kuhinje in kopalnice ter tudi druga zidarska in mizarska dela.
Lastnik TONY KRISTAVNIK Pokličite 423-4444 ali 729-1023
(x)
Anton M. Lavrisha
ATTORNEY-AT-LAW
(Odvetnik)
Complete Legal Services Income Tax-Notary Public
18975 Villaview Road at Neff 692-1172
Avstrija zapeli requiem koroškim Slovencem, je vendar še upanje, da bodo Slovenci tudi to nesrečo preživeli, kot so jih preživljali že tisoč let pod Nemci. Razvoj v svetu gre dandanes veliko bolj v prid malih narodov in etničnih skupin tako, da jih velikim državam, kot je bila nekdanja Avstro-Ogrska monarhija, ni več mogoče brez nadaljnjega pomendrati v prah.
V velikih narodih se vsled pospešenega gospodarskega razvoja in boljšega življenja budi vest in pravičnost tako, da so bolj pripravljeni upoštevati pravice drugih do obstoja. To se celo opaža v Avstriji, izven Koroške.
Po teh izkušnjah bi kazalo, da naj bi se koroški Slovenci osredotočili na to, da seznanijo svet, predvsem pa vse pod-
pisnice avstrijske državne pogodbe, o svojem položaju tako, da neodvisno od katere-kole posamezne sile sami vodijo boj za svoje pravice. Vztrajno in dobro organizirano obveščanje svetovne javnosti in vladnih krogov z natančno dokumentacijo avstrijskih krivic bo nazadnje obrnilo pozornost na etnocid v srcu Evrope tako, da bo Avstrija prisiljena spremeniti svoje ravnanje, če želi ostati spoštovana v občestvu civiliziranih narodov.
(Konec)
' Objavil ne bom virov, označenih v tekstu z majhnimi črkami oz. številkami, vendar sem pripravljen poslati vsakemu, ki se za to izrecno zanima, tekst članka v originalu z navedenimi virami in opombami. Ur.)
Iz dnevnika mojih spominov
(Nadaljevanje s str. 2)
vojaka oziroma vojaška policaja, ki sta naju z jeepom odpeljala na glavni stan. Resnično smo po mestu srečavali »Jugoslovane«.
Na poveljstvu naju je sprejel mlad oficir, ki je govoril nemško in bil do naju zelo ljubezniv. Posredoval sem mu spet polkovnikovo prošnjo za pomoč in rešitev četnikov onkraj Drave. Anglež je takoj povedal, da je to od njihove strani nemogoče, nimajo namreč pravice posegati preko meje.
Angleški oficir je nama, ali hočeva ostati v Avstriji ali pa želiva oditi v Italijo? Jovanovič je dejal: »Kažite za Itali-ju!« (Povejte mu za Italijo). Oficir nama je takoj izposloval posebni izkaznici. Počakala sva, da sta naju spet vojaška policaja pobrala in odpeljala. Žal ne nazaj v taborišče, da bi pobrala svoja nahrbtnika in jaz tudi svojo odejo, ki sem jo vzel iz kupa pred dravskim mostom. To odejo sem potem ves čas zelo zelo pogrešal.
Vojaška policista sta naju peljala na železniško postajo Kriva vrba, na zahodni strani Vrbskega jezera. Seveda nisem vedel, da so tedaj imeli partizani sosednjo, celovško postajo močno zasedeno. Zato sta naju Angleža previdno zapeljala na naslednjo postajo.
Na postaji je bilo zbranih že več ljudi, med njimi sta bila Drago Srakar iz Kranja in neki starejši gospod, ki se je predstavil kot bivši srbski minister, pa sem njegovo ime pozabil. Kaj več zapisovati v svoj dnevnik tedaj ni kazalo.
Angleži so nam povedali, da bomo prenočevali kar zunaj na vrtu za postajo, na travi, kjer nas je ščitila živa meja. Dali so vsakemu odejo, »corned beef« s prepečencem in — seveda — čaj.
Drugo jutro, 12. maja, nas je zbudil dan in radovednost, kaj bo z nami? Kam nas bodo poslali? Kmalu je priropotal velik kamion z platneno streho in klopmi. Dali so nam čaja in pobrali odeje. Veleli so nam v kamion.
Vozili so nas skozi Celovec,
kjer smo spet srečavali »Jugoslovane« z rdečo zvezdo na kapah, kar nas je vznemirjalo. Komaj smo čakali, da smo bili ven iz mesta ter nadaljevali pot proti Beljaku in naprej. Med potjo smo kmalu začeli srečavati angleško vojaštvo, ki je bilo z vojno opremo vred na poti iz Italije v Avstrijo. Zaradi velikih tankov smo morali večkrat ob cesti ustaviti, ker so tanki zahtevali oba pasova ceste.
Prišli smo v Italijo in nadaljevali pot proti jugu na vzhodni strani polotoka. Še pred nočjo smo prispeli v Čezeno, kjer so nas zapeljali v veliko angleško taborišče. Tam nas je vojaška policija takoj preiskala zaradi morebitnega orožja, kamor so pa spadali ne samo žepni noži ampak tudi žepne ure, ki so jih radi »varnosti« obdržali zase.
V Čezeni smo ostali samo čez noč.
(Dalje prihodnji torek)
Influenca nas zopet straši
Iz več zveznih držav poročajo, da se je v gotovih predelih pojavila influenca, da s° morali zapreti šole. To se je pripetilo tudi v Ohio v nekaterih okrajih.
Zdravstveni urad v Atlanti opozarja, da se kal letošnje influence spreminja v neko novo vrsto, proti kateri dosedanja zdravila niso učinkovita. Influenca tipa B virusa, ki se je pojavila v Michiganu in v Georgiji, je očividno drugačna kot so bile dosedanje te vrste, znana kot “ruska influenca”-Za to sezono ne bo mogoče izdelati novo cepivo, da bodo ljudje zaščiteni proti tej vrsti influence.
Skoraj vsaka družina ima telefon
Washington, D.C. — Kljub večjim stroškom za telefonske posluge ima sedaj veC ameriških domov svoj telefon kot kdajkoli poprej -poroča urad Federal Communications Commission.
91.9% gospodinjstev
(households) v Ameriki ima v svojem stanovanju telefon, kar je doslej najvišji odstotek-Poleg tega pa ima 2% domoV
Kanadska Domovina
Kanada in mednarodni terorizem
TORONTO, Ont. - Med uradnimi informacijami, ki jih redno vsak mesec dobivam iz pisarne ministrskega predsednica kanadske vlade Briana Mulroneya, je bila tudi izjava ° kanadskem stališču glede •nednarodnega terorizma. V teJ izjavi je Brian Mulroney nanizal vrsto ukrepov, ki jih je ali jih še bo podvzela Canadska vlada z ozirom na ta pereči mednarodni problem. V •zjavi se med drugim bere:
Mednarodni terorizem je ki se mora odpraviti s skupnimi napori mednarodne skupnosti. Tisti, ki počenjajo teroristična dejanja v zmotnem prepričanju, da s tem sluzjo palestinskim interesom, s tem le zavirajo pogajanja za na Srednjem vzhodu. Kanadsko stališče, ki sem ga o tej stvari zavzel pretekli oktober v glavni skupščini Združe-nih narodov, tukaj ponavljam: T'sti, ki morijo in pohabljajo nedolžne ljudi, ne smejo dobiti nikjer zatočišča, pomoči ali Prizanesljivosti.
Da bomo to dosegli, pa je nujno potrebno koordinirati Mednarodno akcijo. Podvojiti Moramo naše prizadevanje in Najemno z našimi zavezniki in Prijatelji v skupnosti narodov, vzpostaviti mere za efektivno Varnost naših državljanov. Za to je predvsem potrebno te-snejŠe mednarodno sodelovaje. Aktivirati moramo in J*sPeŠneje uporabiti grupo jonskega vrhovnega odbora, kakor tudi mednarodno orga-Mzacijo civilnega letalstva in jnga prizadeta predstavniška, da bo ta cilj dosegljiv.
Kanadska vlada je zelo zaskrbljena zaradi pomoči, ki jo .* Politični ekstremisti dobiva-j0 °d libijskega režima. Kot Posledica tega so številni ukre-k' ki jih je naša vlada ukrenila naših dvosmernih odnosih z t 'bijo. Nameščene so že konje, kj prepovedujejo izvoz jaškega materiala kakor Mii civilnih letal, ki bi se dala Porabiti kot strateško orožje. Četudi bi odprtje kanadske Mbasade v Tripoliju za nas Menila gospodarske koristi, 1,10 se temu odrekli. Na isti r°jagi smo odklonili sprejeti ^zidenčno libijsko diplomat-Y° Predstavništvo v Kanadi.
efektu so tudi omejitve šte-I,. a libijskih študentov v ^attadi in polje njihovih štu-(jrJ' krošnje teh študentov in Porf'^1 Libijcev za vizume, so jjj Vržene strogemu preverja-Mislim, da so ti ukrepi v . CeiŠnji meri zavarovali va .°8a Področja, ki so kočlji-p0 j 2a Kanadčane posebnega
jei^Sern kanadskim podjet-pr ’ trgujejo z Libijo, smo >Zo • *cratkim svetovali, naj se d^bajo izkoriščanja gospo-stai 'b priložnosti, ki so na-2 umikom ameriškega
osebja in tehnologije iz te dežele.
V načrtu pa je serija specifičnih ukrepov, ki bodo jasno nakazali, da kanadska vlada ne bo trpela teroristične aktivnosti, katero vsi Kanadčani strogo obsojajo. Vsa vladna finančna pomoč kanadskim podjetjem, ki v Libiji iščejo tržišče za svoje blago, bo nemudoma odrezana. Pri »Korporaciji za pospeševanje izvoza« ne bo na razpolago zavarovalnina za nova trgovska podv-zetja kanadskih podjetij v Libiji.
Libija bo uvrščena na kontrolno listo držav v smislu odredbe o dovoljenem izvozu in uvozu. To bo v prvi vrsti pomenilo prepoved novih pogodb za izvoz zahodne tehnologije in opreme za vrtanje in iskanje olja. Pri tem pa ne bo prizadet izvoz humanitarnih in živilskih potrebščin. Ostali izvoz pa bo skrbno proučen bo posvetovanju z našimi zavezniki.
Vlada tudi apelira na vse Kanadčane, da ne poskušajo izpolniti delavna mesta, ki so ostala izpraznjena od ameriš-
kih državljanov, ki so Libijo zapustili. Prav tako bi rad z vso jasnostjo poudaril, da bodo vsi ameriški produkti, uvoženi v Kanado, za ponoven izvoz iz Kanade potrebovali posebno dovoljenje. Seveda bomo pri tem skrbeli, da tako dovoljenje ne bo izdano, če ne bo popolnoma v soglasju z ameriškimi zakoni o uvozu in izvozu.
Četudi smo zgoraj omenjene ukrepe uvedli samostojno, je naša vlada prepričana, da morajo biti vsi bodoči koraki v tem oziru storjeni na širši podlagi in to koordinirano. V tem smislu je Kanada pripravljena delati z vso energijo, da med zavezniki in prijatelji pride v tem slučaju do pomembnega soglasja.
Ti ukrepi, skupno s tistimi, ki so že v veljavi, so odziv naše vlade k stališču mednarodne skupnosti ob groznih dogodkih, kateri so se nedavno odigrali v Rimu in na Dunaju. Ostajamo odločni pri delu za izvedbo vseh pratičnih poskusov, da se enkrat za vselej napravi konec neprestanemu mednarodnemu terorizmu.
Prevedel O.M.
Kako pa z ostalo kanadsko zunanjo politiko? - Osebno razmišljanje -
Izjava kanadskega predsednika vlade Briana Mulroneya glede mednarodnega terorizma in o ukrepih, ki jih je kanadska vlada podvzela v zvezi s tem, so vsekakor dobrodošli in vredni podpore. Manj pa so razumljive nekatere poteze v kanadski zunanji politiki, ki precej sledijo politiki nekdanjega liberalnega ministrskega predsednika Lestera B. Pearsona (z njim sem izmenjal nekaj pisem glede tega), po njegovem nasledniku Pierru E. Tru-deauju (ki je bil še bolj radikalen) pa je ostala dediščina, ki je današnja konservativna Mulroneyeva vlada še ni mogla izkoreniniti.
Pri tem je gotovo največ kriva psihoza, ki je bila nagnana v vrhunec za časa Trudeaujeve vlade z gospodarskim, kulturnim in političnim nacionalizmom pri iskanju naše »narodne identitete«. Da bi dokazal našo kanadsko suverenost, je Trudeau obiskal Kubo in tam javno vzklikal: »Viva Castro! Viva komandante!« V Sovjetski zvezi pa je častil pridobitve komunističnega sistema v Sibiriji, kjer so s suženjskim delom milijonskih jetnikov sovjetskih gulagov zgradili nova mesta in industrijske centre, pri tem pa se ne ozirali na smrti tisočev in desettisočev teh trpinov, ki so to delo opravljali. Naše kanadsko predstavništvo je takrat svetu hotelo dokazati, da ne sledimo »ameriškemu imperializmu« in njegovi politiki, temveč imamo svojo, samostojno, neopredeljeno politiko, ločeno od ZDA.
Tako politiko do neke mere kanadska vlada še zmeraj goji. Naši odnosi do Južne Afrike, El Salvadorja, Nikaragve in ostalih torišč komunističnih poskusov, dokopati se do o-blasti, so precej različni od
onih, ki jih zasledujejo ZD. Še vedno poskušamo biti »neopredeljeni« v vzhodno-zahod-nem konfliktu, torej med komunizmom in njegovo tiranijo ter demokracijo in njenimi vrednotami. Igrati hočemo nekakšno vlogo »mešetarja«, ki naj bi Vzhod in Zahod pripravil do dialoga; tak dialog naj bi rešil naš ubogi svet pred popolnim uničenjem.
Jaz osebno sem bil vseskozi prepričan in sem še danes, da do atomske vojne ne bo prišlo. Prvič iz čisto gospodarskega razloga, ker ena kot druga stran ne bo mogla financirati ogromne stroške, ki so v zvezi z atomsko vojsko. Drugič, ker komunizem v svetu s krajevnimi vojskami dosega svoje cilje in med zahodno inteligenco (novinarji, profesorji, politiki in duhovščino) dobiva svoje somišljenike. Komunisti bodo vztrajali še nadaljnjih 50 let, da izvedejo svojo svetovno revolucijo, ko bo zahodni svet padel v njihove roke »kot zrela hruška« po zaslugi »koristnih budal«, ki že danes delajo za tako imenovano »socialno
(dalje na str. 6)
Štefan Štukelj:
HUDI ČASI V BELI KRAJINI
v.
Ob nemški ofenzivi 21. oktobra 1943 sem bil na poti v Novo mesto, da bi obiskal sina Božota. Med potjo sta me ustavila dva znanca. Vračala sta se od nasprotne strani. Rekla sta mi, naj ne grem naprej, ker so Novo mesto zasedli Nemci in da je nevarno hoditi tam.
Vrnil sem se nazaj z enim fantom, ki je imel voz naložen z drvmi. Ko sva prišla na vrh hriba, kjer se cesta prevesi proti Beli krajini, je bilo v bližini tako regljanje strojnic, kot v največji bitki.
Fant mi je rekel: »Jaz bom spregel in s konji prebežal nazaj v vas Pribišje, ki je nasproti Rožnega dola. Naju bodo Nemci ustrelili.«
Komaj sem ga pregovoril, da sva šla naprej. Kmalu sva prišla pred nemško stražo štirih SS vojakov. Ker sem imel nahrbtnik, so me preiskali in pustili naprej. Povedal sem jim, da se vračam iz Novega mesta, ker imam sina ne kmetijski šoli.
Pri naši vasi so imeli Nemci postojanko, in ko me je zagledal SS poročnik, ki je sedel na tovornjaku, mi je takoj mahnil z roko, da moram k njemu. Povedal sem mu isto: kje sem bil in da sem s te vasi doma. Nato mi je rekel, naj grem domov.
Drugi dan zjutraj je bil že pri meni in me vprašal, če je kaj fantov ali mož pri partizanih. Povedal sem mu, da jih je nekaj in da ni šel nobeden prostovoljno, da so ponoči prišli partizani in jih prisilno mobilizirali, da so ženske jokale in da je bila vsa vas pokonci.
Ko so Nemci odšli, so partizani takoj vprašali sosedo, kako sem se vedel, ko je bil oficir pri meni. Ta jim je rekla, da če mene ne bi bilo takrat, bi bili Nemci vas gotovo požgali.
Januarja 1944. leta je prišla v našo vas upravna komisija glavnega štaba OF in se naselila v naši hiši. Bile so same visoke osebnosti. Imeli so pisarno in tudi tiskali so njihov denar tj. »bone«.
K njim so prihajali Brecelj, Kidrič, duhovnik Mikuž, Janez Eržen in še drugi, katerih imen se ni spominjam več. Po vojni so bili vsi na vladnih položajih. Jože Levstik, ing. agronomije, je bil kmetijski minister, Vojko Repič poslanik v Švici, Stane Palčič poslanik v Indoneziji, Tine Žagar trgovinski ataše v Argentini, Jože Penko pa v Romuniji.
Z njimi smo se dobro razumeli. Niso nam delali nobene nadlege. V začetku junija (1944) so bili pa prestavljeni.
Prišel je pa glavni štab s
del
komandantom Rozmanom, namestnikom Jakom Avšičem in drugimi oficirji. Vojaštvo se je naselilo v našem skednju. Tam je visela tudi zastava s peterokrako zvezdo. Bilo je tudi več partizank. Tajnica je stanovala v naši hiši.
Na sredi vasi so imeli kuhinjo za moštvo. Kuhar je pa bil Črt. Komandant zaščite glavnega štaba je bil Tomaž, priimka ne vem. Bil je menda uslužbenec pri železnici, doma iz Stepanje vasi pri Ljubljani. Pozneje sem zvedel, da je napravil samomor.
VI. del
S semiškim župnikom Raj-nerjem Erklavcem sva se tudi poznala. Parkrat sem mu naredil neko uslugo pri njegovem gospodarstvu. Ker nisem hotel nobenega plačila, je pa vpisal v knjigo, da bo opravil sv. mašo zame in družino.
Žena iz semiške okolice, ki je sedaj v Torontu, mi je povedala to zgodbo: Nemški oficir je hotel postreliti neko družino. Ta se je zatekla k župniku in ga prosila za pomoč. Župnik je šel in pokleknil pred oficirja. Prosil ga je, naj prizanese družini. Tako je rešil družino smrti.
To so zvedeli partizani in so trije ponoči vrdli v župnišče. Eden od njih je bil domačin. Zvezanega župnika so gnali v Črnomelj v ječo. Čez nekaj dni so ljudje videli, da so ga zvezanega gonili proti Gorjancem. O daljnji usodi ni znano. (Op. pisca: Matija Škrbec, Krivda rde-ie fronte, II. del, str. 182: Erklavec P. Rajner, iz križniškega reda, župnik-vikar v Semiču, roj. 26. sept. 1893, umorjen od komunistov novembra 1944).
Tisti domačin Prdanček je pa odpeljal vse njegovo pohištvo in si ga prilastil. Njegova žena je pa takrat, ko je nas ropala kot partizanka, pobrala vso našo kuhinjsko posodo, jedilni pribor in rjuhe, da je imela za balo, ko se je poročila.
Z Matevžem Ziherlom, škofjeloškim županom in hotelirjem, sva bila dobra znanca. On, Karlinov! iz Suhe pri Škofji Loki in gostilničarka Erženova so kupovali vino pri nas v Ručeški gori. Kot mnoge druge so tudi njega z ženo Minko, ki je sestra Tineta Debeljaka, in še dva sina izselili na Hrvaško.
Posrečilo se jim je, da so se po kapitulaciji Italije, po 8. septembru 1943, vrnili na »osvobojeno ozemlje« v Črnomelj in tam stanovali. Ko sva se srečala, sem mu rekel, da če bodo v kaki nevarnosti, da se lahko zatečejo k nam. In res, ko je bil 3. oktobra 1943 Črnomelj bombardiran, je po cesti (dalje na str. 6)
aJ KOLEDAR
‘prireditev
V? ■ '	"
V »Koledar« pridejo prireditvi društev in drugih organizacij, ki objavljajcgv »Imeniku društev« vsak mesec. Vključene6so tudi prireditve, ki^o v urednikovem mnenju koristne za našo skupnost.
FEBRUAR
22.	— U.S.S. priredi 8. zimski koncert godbe na pihala v SDD na Recher Ave. Začetek ob 7. zv. Igra Joey Tomsick orkester.
23.	— Misijonska Znamkarska
Akcija priredi kosilo v farni dvorani pri Sv. Vidu. Serviranj« od 11.30 do 1.30 pop.
MAREC
2. — Fara Marije V neko vzete
priredi Srnjakovo kosilo v korist Slovenskemu domu za ostarele v Sjov. domu na Holmes Ave. Serviranje od 3. do 5. pop.'6 1
2. - Slovenska šola pri Sv. Vidu priredje kosilo v farni dvorani, od-11.30 do 1. pop.
8.	— Primorki klub priredi Primorski VpČjer v Slov. nar. domu na St. Člair Ave.
9.	— DNU pri Sv. Vidu priredi vsakoletni zajtrk v cerkve-vi dvorani. Serviranje od 8. zj. do 1. pop.
15. — Klub slov. upokojencev na Waterloo priredi večerjo in ples v SDD. Serviranje večerje od 5.30 do 7.30 zv. Igra Fred Kuhar orkester.
22. — Pevski zbor Glasbena Matica priredi koncert z večerjo in plesom v SND na St. Clair Ave. Začetek ob 7h zv. Za ples igra Ray Polantz orkester.
APRIL
5.	— Tabor, DSPB Cleveland
prireja svoj pomladanski družabni veče^.y Slov. domu na Holmes Ave. Igrajo Veseli Slovenci, 'lot
12. — Pleska skupina Kres
priredi večerjo venskih narodnih in umetnih plesov v Slov. nar. domunajSt. Clair Ave.
20. — Šentklerski klub upokojencev priredi kosilo v spodnji dvorani SND na St. Clair-ju. Serviranje od 1.30 do 3.30 pop. Zabava do 5. pop.
26.	— Pevski zbor Korotan priredi pomladanski koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Igra Alpski sekstet.
MAJ
10.	— Slovenska šola pri Sv.
Vidu priredi materinsko proslavo v farni1 dvbfthi. Pričetek
ob ¥:utfrržvečer. W b
"'O	° k/* ^
25 — Društvo SPB Cleveland priredi slovenski spominski dan žrtve med okupacijo in revolucijo, s sv. mašo ob 11.30
pri Lurški votlini na Chardon Rd.
26.	— S.K.D. Triglav, Milwaukee priredi Spominski dan slovesnost v parku.
JUNIJ
1. — Otvoritev Slovenske pristave za leto 1986.
15. — Tabor, DSPB Cleveland poda spominsko proslavo na Orlovem vrhu Slov. pristave za vse slovenske domobrance in vse žrtve komunistične revolucije ter obhaja 40-letnico umora gen. Leona Rupnika. 15. — S.K.D. Triglav, Milwaukee priredi prvi piknik. Začetek ob 11. s sv. mašo pri kapeli v Parku Triglava.
JULIJ
6.	— Misijonska Znamkarska
Akcija priredi piknik na Slovenski pristavi.
27.	— MZA krožek v Milwau-
keeju priredi Misijonski piknik s sv. mašo ob 11. Kosilo, igre in srečelov.
AVGUST
10. — S.K.D. Triglav, Milwaukee priredi drugi piknik. Sv. maša ob 11., sledita kosilo in ples. Igra Amonov orkester.
28.	— S.K.D. Triglav, Milwaukee priredi Vinsko trgatev. Kosilo opoldne, sledi veselica.
SEPTEMBER
13. — Fantje na vasi priredijo koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Po koncertu ples. Igra Alpski sekstet.
21. — Društvo SPD Cleveland priredi romanje v Frank, Ohio.
21. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
28. — Oltarno drušvto pri Sv.
Vidu priredi kosilo v avditoriju.
OKTOBER
18. — Tabor, DSPB Cleveland
priredi svoj jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. Igrajo Veseli Slovenci.
26. — Slomškov krožek priredi kosilo v dvorani pri Sv. Vidu. Serviranje od 11.30 do 1.30 pop.
26. — Občni zbor Slovenske
pristave.
NOVEMBER
8.	— Belokranjski klub
priredi martinovanje v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Igra orkester Veseli Slovenci.
15. — Štajerski klub priredi martinovanje v dvorani pri Sv. Vidu. Igrajo Veseli Slovenci.
Rojaki! Priporočajte Ameriško Domovino svojim slovenskim prijateljem in znancem!
Kanadska zunanja politika...
(Nadaljevanje s str. 5) revolucijo«, dejansko pa gre za revolucijo marksizma-leni-nizma (komunizma).
V kanadski zunanji politiki se še vedno izraža nepojmova-nje komunistične politike, ki je po Marxovi in Leninovi teoriji o svetnovi revoluciji bila jasno nakazana, pa jo naši kanadski in tudi ameriški politiki iz enega ali drugega razloga ne vzamejo resno.
Človek bi pričakoval, da bo nova konservativna vlada zavzela bolj odločno stališče do komunističnih diktatorskih režimov v svetu, pa je doslej pokazala isto cmeravost, ki jo je zasledoval prejšnja liberalna vlada. Na ta način se ne bomo mogli zoperstaviti navalu mednarodnega komunizma, ki v svojih dolgoročnih načrtih išče propad zahodne demokracije in njenih svobodnih ustanov, katere dajejo človeku njegovo osebno gospodarsko, politično ter kulturno in versko svobodo. Pomanjkanje hrbtenica je največja nadloga, ki tare naše vodilne politike, ker se ne upajo jasno in odločno postaviti na stališče zahodnih demokracij.
Ostali so »jahači plota«, ki deli današnji svet, pa se pri tem ne sprašujejo za posledicami, ki jih bo imelo njihovo početje. Slično se je zgodilo, ko je Hitler prevzel oblast v Nemčiji. Kaj se je zgodilo zaradi naivnosti zahodnih politikov, nam je danes vsem jasno. Zato ne morem razumeti, da bi zahodni politiki šli v isto past, kot so zašli pred drugo svetovno vojno.
Čuječnost, trezna pamet in izkustva bi jih morale izučiti, da se z diktatorskimi režimi ne da drugače pogajati, kot z odločno močjo vseh demokratičnih sil, ki zagovarjajo človečanske pravice in njihov obstoj, in ki so pripravljene v te svrhe »podvzeti vse žrtve«, kot je dejal John Kennedy ob svojem ustoličenju za predsednika ZDA, da bosta svoboda in demokracija razcveteli.
V kanadski zunanji politiki tega manjka. Četudi so se odnosi med Kanado in ZDA v zadnjem času izboljšali (vsaj v gospodarskem oziru), to ne pomeni, da bo naša kanadska vlada odločneje nastopala proti režimom, ki so sprejeli marksizem kot svojo ideologijo in jo sedaj razširjajo preko svojih meja v sosednje dežele z enim in istim ciljem: osvoboditi svet za marksistično revolucijo.
Ta pojem je kanadskim kot tudi mnogim ameriškim politikom povsem tuj in nedovzeten. V svoji »demokratičnosti« prepuščajo kos za kosom mednarodnemu komunizmu, ki bo kmalu potrkal na sama vrata severne Amerike in zahteval od teh istih ljudi, da se dokončno odločijo: ali za marksizem in njegovo »socialno revolucijo«, ali za demokracijo, ki jim je dala povzpeti se do odgovornih mest.
Daj Bog, da do tega ne bo
»a
ANDREJ KOBAL
SVETOVNI
POPOTNIK
PRIPOVEDUJE
(nadaljevanje)
Vse je šlo po volji, čeprav mi je neki znanec rekel, da za samca ni posebno modro kupovati hišo s toliko prostori. A nisem se kesal. V prebarvani in modernizirani hiši sem bil nastanjen v nekaj tednih, čeprav sem po pogodbi moral plačevati stanarino za prejšnje stanovanje še dolge mesece.
Vrt je bil dovolj obsežen, da sem poleg gred postavil steklenjak za gojenje orhidej, napravo na cementni podlagi, z avtomatičnimi aparati za ogrevanje, hlajenje, zračenje, škropljenje in zalaganje s potrebno vlago. Dva znanca, ki sta v Virginiji gojila isto cvetje, sta mi steklenjak skoraj napolnila, a nabavil sem poleg tega še nekaj sto različnih orhidej.
V vsej čerti mesta ni bilo drugega gojilca orhidej. Kmalu sta se pojavila dva cvetličarja, ki sta želela kupovati od mene sveže cvetje katlej, cim-bidija in drugih tropičnih vrst. Le nekajkrat sem jima dovolil narezati cvetje. Cvetličnjak je bil moj hobby, ne za trgovino; sploh je bilo vse vrtnarjenje v zabavo in razvedrilo v prostem času.
Hišo sem obdržal štiri leta in bi jo bil prav gotovo dalje, če bi se ne bil pri kopanju grede nekam ponesrečil v križu, da je bila pottebna operacija. Poleg tega sem občutil, da me dom preveč veže, da mi onemogoča potovanja. Ko je prišel čas za upokojitev, sem hotel spet začeti potovati, a puščati dom prazen in zapustiti cvetličnjak nisem mogel.
Eno leto je v hiši z menoj živel Mihael in on je oskrboval, če sem bil odsoten. Drugače je, kadarkoli sem bil zdoma, hišo in cvetljičnjak oskrboval mlad Filipinec. Bil je črn kot zamorec, pa me ni skrbelo,
prišlo! Zanimive pa bi bile odločitve nekaterih naših političnih predstavnikov, za katere danes z vsem zaupanjem na demokratičen način volimo. Ali se vam ne zdi?
Vsekakor z našo kanadsko zunanjo politiko nisem v soglasju in sem v tem smislu poslal pismo predsedniku vlade, v katerem sem predlagal, da se zunanji minister Joe Clark razreši njegovih dolžnosti in da ga nadomesti nekdo, ki bo na' mednarodnih forumih odločneje nastopal proti komunističnim tiranijam in znal ločiti med prijatelji in sovražniki zahodne demokracije. Le v tem vidim uspeh boja zoper mednarodni komunizem.
Otmar Mauser
kaj bodo rekli sosedje, ko sem mu dal pritlični del hiše.
Dogovorila sva se, da bo stanoval brezplačno, zato pa bo -vsak dan posvetil pol ure cvetličnjaku, kadarkoli bom odsoten. Mladenič, ravno odpuščen iz armade in brez stalnega zaslužka, mi je bil zelo hvaležen. Oskrboval je cvetličnjak, če sem bil doma ali ne, in skrbel za čistočo doma dve leti.
Prvo večjo hišo na griču sem prodal, ko so se stanovalci, mornariški oficirji oženili, svoj priljubljeni zadnji dom pa kmalu nato, leta 1972. To leto sem že prebival več mesecev v Rimu in Miinchnu kot pa v Washingtonu, tako da je postalo res potrebno ločiti se od stalnih domov v ameriškem prestolnem mestu.
V decembru leta 1969 sem dovršil zadnje študije za vlado. Nudilo se mi je nadaljnje raziskovalno delo, toda dosegel sem sedemdeseto leto, biblijsko starost, kot pravimo v Ameriki. Imel sem zadosten izgovor, da sem odklonil.
Pri zvezni vladi odhajajo uslužbenci v pokoj v šestdesetem, ne v sedemdesetem letu. Že res, da se je kategorija mojega poslovanja razlikovala od rednega uradništva, a v bistvu je predstavljala isto: dnevne uradne ure od devete do petes pravico enomesečnih počitnic na leto.
Tudi ponudena delna P0" godbena zaposlitev me ni več mikala. Kaj bom v pokoju P°' čel? me je nagovarjal vladni zastopnik. Peljal sem ga v steklenjak v zasneženem vrtu, da vidi, kako bujno se je sredi decembra vse razcvetelo. »^e to rastlinstvo me bo zaposl0" valo dovolj, da ne bo preosta-jalo časa.« (se bo nadaijevai°>
HUDI ČASI...
(Nadaljevanje s str. 5)
Črnomlja proti naši vasi lil dvokolesni voziček (šajtr ). Vse svoje borno imetje Je ipeljal k nam.
Pri nas so ostali šest tednov-• so partizani spet zagosp0 rili v Beli krajini, imenova i jo »Mala Rusija«, so se vr i v Črnomelj. Tam so s tr vcema Planino in Žebrc n, ki sta bila prav tako ana, prevzeli v najem 8oSt' in jo imeli do razPa. mčije. Potem so se spet la vrnili na svoje domove ofjo Loko. Ubogega Ziher to izgnanstvo tako Potr ga je pobrala smrt ne a isecev po vrnitvi na ^oI!, g mu daj večni mir 1

Imenik slovenskih društev
Slovene Organization Roster
®	er
Ameriška Slovenska Katoliška Jednota
American Slovenian Catholic Union
Društvo SV. VIDA št. 25 Duhovni vodja: Rev. Joseph Bo-*nar; preds.: Joseph Baškovič; pod-Pteds.: Joseph Hočevar; taj.: Albin Drehek, 18144 Lake Shore Blvd., tel-481-1481; blag.: John Turek. Nadzorniki: Mary Hodnik, James Debevec, Stan Martinčič; vratar: Frank A. Turek. Vodja atletike in teladinskih aktivnosti: Joseph Hoce-Var- Za pregledovanje novega članova vsi slovenski zdravniki.
Društvo zboruje vsako drugo nedeljo ob 10:15 dopoldne pod cer-kvijo sv. Vida. Mesečni asesment se Prične pobirati pred sejo in tudi 25. januarja in 25. julija od 6. do 7. ure *večer v društveni sobi avditorija pri Sv- Vidu. V slučaju bolezni naj se bolnik javi tajniku, da dobi zdravniški Ust in karto.
Društvo SV. LOVRENCA št. 63 Duhovni vodja: Rev. Anthony Re-“Ol; preds.: Joseph L. Fortuna; pod-Pteds.: Ray Habian; taj.: Ralph Go-dec, 847 E. Hillsdale, tel. 524-5201; zapis.: Mary Ann Sray; blag. James T. Weir, 1 5052 Rochelle Dr.. MaPte Hts., OH 44137; nadzorniki; Anthony B. Lausche, Olga Sray, Vir-9loia Fortuna; zastopnika za SND na 5- 80. St.: Joseph Fortuna, Ralph Dodec; zastopnika za SND na Maple M,s-: Joseph Fortuna in Ralph Go-deo; zastopnika za atletiko in »booster« klub: Joseph Fortuna in Ralph Godec. Zdravnika: Dr. Wm, Jeric in dr- F- Jelercic.
Seje so na 25.-ega v mesecu na JI6 Fleet Ave. Začnejo se ob JO zv. Novi člani sprejeti od roj-s,va do 60. leta starosti. Bolniški asasment je 65 centov na mesec in Ptečuje $7 bolniške podpore na te-d®11. če je član bolan 5 dni ali več. Z0teki v Nevburgu, pristopite v dru-tv° sv. LovrencaI
Društvo SV. ANE št. 150 Puhovni vodja: Rev. Anthony Re-Preds.: Angela Winter; pod-teris.: Helen Krofi; taj.: Josephine ^'riter, 3555 E. 80. St.; blag.: Lau-j® ®*rdyck. Nadzornice: Anna Win-^ Theresa Zupančič, Helen Krofi;
p|S.: Katherine Zabak; zastopnica ia SND testo
na E. 80.: Laura Berdyck;
'tepnica za SND na Maple Hts.: jo- 6,1 Krof|; zastopnici za Federaci-' Angela Winter in Josephine dr"lter' Zdravniki: Vsi slovenski in v ^ 'nski- Seje so vsaka prva nedelja dv 6Secu °b 2.30 popoldne v šolski 0rani šole pri Sv. Lovrencu.
teštvo SV. MARIJE MAGDALENE št. 162
Jn^U^0Vn‘ vorija: Rev. Joseph Bo-®r- Preds.: Frances Nemanich; 1^1 Preds,: Anna Zakrajšek; taj.: Ann Mott, 760 E. 212 St., OH, tel. 531-4556; blag.: va, Orehek; zapis.: Frances No-nadzornice: Frances Macerol,
.g^i^bbine Gorencic in Mary Palčič; tg 1 eljica: Rosalia Palčič; zastopni-2ai^a. *Jbio KSKJ Federacijo: Anna Frances Novak, Frances
Zdf an'cb; zdravniki: vsi slovenski
Ravniki.
tees' Se vr^'j° vsako prvo sredo v Sobj600' °b 1-30 pop. v društveni sme avdit°rija pri Sv. Vidu. Ase-Cer se Pobira 2-krat na leto in si-do -j*3 ^5. jan. in 25. julija od 5.30 Vi^u A6 SV' V dru^tven' sobi Pr' Sv. Se D (~e ie 25. dan meseca sobota, Se s° jra v Petek, če je nedelja, pa
Pobira v ponedeljek.
Društvo SV. JOŽEFA št. 169 Duhovni vodja: Rev. Victor Tomc Preds.: Eugene Kogovšek Podpreds.: Anthony Tolar Fin. tajnik: Anton Nemec, 708 E. 1 59 St., Cleveland, OH 44110, tel. 541-7243
Pomožna tajnica: Anica Nemec Bol. taj.: Helena Nemec, 541-7243
Blag.: Jennie Tuma Zapis.: Mary Okicki Nadzorniki: Joseph Ferra, John Obat, Antonia Lamovec Direktor za atletiko: John Obat, 481-6129
Dir. za ženske aktivnosti: Jennie Tuma
Vratar: Gary Kokotec Zdravniki: dr. Maks Rak in vsi družinski zdravniki
Por. v angleščini: Helena Nemec Por. v slovenščini: Dorothy Ferra Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 8. uri zv. v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Asesment se pobira pred sejo od 7.30 naprej in po vsaki seji, kakor tudi 25. vsak drugi mesec (jan., marec, maj, jblij, sep. in nov.) ob šestih zvečer v Slov. domu na Holmes Ave. Če pade 25. dan na soboto ali nedeljo, pobiramo asesment naslednji ponedeljek.
Društvo sprejema člane od rojstva do 55. leta brez zdravniške preiskave ter odrasle do 70. leta za zavarovalnino od $2,000 do $40,000.
Društvo PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA št. 172 Duhovni vodja:	Rev. Joseph
Božnar
Preds.: Ludmila Glavan Podpreds.: Frank Kuhel Tajnica: Draga Gostič ml., 19831 Locherie Ave., Euclid, O. 44119, tel. 531-5678
Pomožna tajnica: Tanja Gostič Blagajnik: Joseph Melaher Zapisnikarica: Tanja Gostič Revizorji: Joseph Lach, Bogomir Glavan, Draga Gostič ml.
Vratar: Štefan Marolt Častna preds.: Theresa Lach Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu in sicer: januar, marec, maj, julij, september in november, na domu predsednice na 1 3307 Puri-tas Ave. ob 7. zv.; februar, april, junij, avgust, oktober in december pa v Baragovem domu, 6304 St. Clair Ave., ob 7h zv. Pobiranje ases-menta pol ure preje. * 1
Lodge OUR LADY OF FATIMA No. 255
Spiritual Adviser:	Rev. John
Kumse
President: Edward J. Furlich Vice-pres.: Sally Jo Furlich Secy.-treas.: Josephine Trunk, 17609 Schenely Ave., Cleveland, OH 44119, tel. 481-5004 Rec. Secy.: Connie Schulz Auditors: Jackie Hanks, Connie Schulz
Womens & Youth Activities: Maureen Furlich
Men's Sports: Bob Schulz Meetings: Second Wed. of the month at Pres.-Vice Pres, home,
1 8709 Kewanee Ave., at 6:30 p.m. Tel. 486-6264.
Physicians: All Slovene physicians in the greater Cleveland area.
Društvo KRISTUSA KRAUA št. 226
Duhovni vodja: Rev. Jože Božnar Predsednik: Joseph F. Rigler, tel. 943-2306
Podpreds.: Mary Wolf-Noggy Tajnik: Frank Šega, 2918 Emerald Lakes Blvd., Willoughby Hills, OH 44092, tel. 944-0020 Blagajničarka: Eva Verderber, tel. 481-1172
Zapisnikarica: Mary Šemen Nadzorni odbor: Ivan Rigler, Louis Ferlinc, Anthony Rigler
Športni referent: Raymond Zak, tel. 526-3344
Direktor za mladinske aktivnosti: Judy Ryan
Zastopnica za Klub v SND: Angela Lube
Zastopnik za SND: Joseph F. Rigler
Vratar: Antonia Šega
Seje se vrše na drugo nedeljo v mesecu od februarja do decembra ob 1 2. uri. V januarju in decembru je začetek seje ob 2. uri. Vse seje se vršijo v Slovenskem narodnem domu, 641 7 St. Clair Ave. Pobiranje asesmenta je pol ure pred sejo in takoj po seji.
KSKJ vam nudi mnogovrstno in najnovejše, moderno zavarovanje in to pod najbolj ugodnimi pogoji. Za podrobnosti se z zaupanjem lahko obrnite na tajnika društva.
Slovenska Ženska Zveza
Slovenian Women’s Union
PODRUŽNICA št. 10 Duhovni vodja: Rev. Victor Tomc Predsednica: Jean Planisek Podpreds.: Elsie Watson Zapisnikarica: Ann Stefančič, 900 Rudyard Rd., Cleveland, OH 44110, tel. 531-7635 Taj.-blag.: Rosemary Susel Nadzornici: Marie Gombach, Helen Suhy
Scholarship: Caroline Stefančič Sunshine Comm.: Faye Moro in Joyce LaNassi
Zgodovinarka: Atm Stefančič Sgt.-at-Arms: Alice Struna Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu ob 1. uri pop. v Slovenskem Domu na Holmes Ave. in sicer v sledečih mesecih: Januar, marec, maj, junij, september, november in december.
PODRUŽNICA št. 14
Duh. vodja: Rev. Francis Paik Predsednica: Martha Koren Podpreds.: Mary Stražišar Taj.-blag.: Donna Tomc, 2100 Apple Dr., Euclid, OH 44143 Zapisnikarica: Addie Humphreys Nadzornice: Vera Bajec, Antoinette Zabukovec, Frances Plut Poročevalka: Alice Kuhar Zastopnice za SDD na Recher Ave.: Anna Cekada, Celeste Frollo, Donna Tomc
Zastopnici za Klub društev: Celeste Frollo, Lucille Korencic Seje se vrše vsak prvi torek v mesecu ob 7.30 zvečer v SDD na Recher Ave.
PODRUŽNICA št. 25 Duhovni vodja:	Rev. Joseph
Božnar
Preds.: Josephine Mohorčič Taj.-blag.: Cirila Kermavner, 6610 Bliss Ave., Cleveland, OH 44103, tel. 881-4798 Zapisnikarica: Marie Telic Nadzornici: Mary Turk, Frances Kotnik
Seje se vrše vsak drugi torek v mesecu, ob 1.30 pop. v društveni sobi avditorija pri Sv. Vidu. Asesment se pobira pol ure pred sejo, ter tudi 25. dan v mesecih januarja, aprila, julija in oktobra, od 5.30 do 7. zvečer, prav tako v društveni sobi pri Sv. Vidu. Ako pride 25. dan na soboto, se pobira en dan prej, ako pride 25. dan na nedeljo, se pa pobira en dan pozneje.
Poročajte o društvenih in osebnih novicah v Ameriški Domovini!
PODRUŽNICA št. 41
Duh. vodja: Rev. Victor Tomc Predsednica: Justine Girod Podpreds.: Rose Pujzdar Taj.-blag.: Justine Prhne, 1833 Kapel Dr., Euclid, OH 44117, tel. 261-8914
Zapisnikarica: Cecelia Wolf Nadzornici: Rose Pujzdar, Justine Girod
Poročevalki: Cecelia Wolf, Justine Girod
PODRUŽNICA št. 47 Duhovni vodja: Rev. Anthony Rebol
Predsednica: Mary Mundson Podpreds.: Olga Dorchak Taj.-blag.: Mary Taucher, 15604 Shirley Ave., Maple Hts., OH 44137, tel. 663-6957 Zapisnikarica: Jennie Praznik Nadzornici: Anna Harsh, Elsie Lovrenčič
Zastopnici za vse SND: Jennie Gerk in Mary Taucher Seje: Druga nedelja v mesecih marca in septembra, ob 1. pop. V mesecih maja in decembra pa na prvi nedelji, ob 1. pop., v Slovenskem domu, 5050 Stanley Ave., Maple Hts., Ohio.
BRANCH No. 50 President: Ann J. Terček Vice-pres.: Dorothyann Winter Secy.-treas.: Irene S. Jagodnik, 6786 Metro Park Dr., Cleveland, OH 44143, tel. 442-0647 Rec. Secy.: Ann Winter Auditors: Anne Ryavec, Frances Marolt
Sentinel: Stella Baum Reporter: Vera Šebenik Meetings are held every 3rd Tuesday of the month except July, August and December, at 7:30 p.m. at the Euclid Public Library, 681 E. 222 St. Guests welcome.
Ameriška Dobrodelna Zveza
American Mutual Life Association
Društvo SV ANE št. 4 Predsednica: Antoinette Malnar Podpreds.: Ann Zak Tajnica: Marie Orazem, 20673 Lake Shore Blvd., Euclid, OH 44123, tel. 486-2735 Blagajničarka: Josephine Orazem Ambrosic
Zapisnikarica: Frances Novak Nadzornice:	Frances
Kotn'k, Frances Macerol Mladinske aktivnosti: Nettie Malnar
Poročevalka: Frances Kotnik Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob 1. uri pop. v društveni sobi pri Sv. Vidu na E. 62. cesti in Glass Ave. Za preglede novih članov pristojni vsi slovenski zdravniki
Društvo NAPREDNI SLOVENCI št. 5
Predsednik: Frank Stefe; podpreds.: John Nestor; taj.-blag.: Frances Stefe, 1482 Dille Rd., Euclid, OH 44117, tel. 531-6109; zapisnikar: Harold Telich; nadzorniki: Mark S. Telich, John Nestor, Edward Pečjak; mladinski koordinator: Mark S. Telich. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu marcu, juniju, oktobru in decembru na domu tajnice, 1482 Dille Rd., ob 10. dop. Za preglede novih članov vsi zdravniki, priznani od ADZ.
Društvo SLOVENSKI DOM št. 6
President: Joseph G. Petrič Vice President: Marie Hosta Secretary: Syl$l$‘Banko, 17301 East Park Dr., Clevejand, OH 44119 tel. 481-7554 9V
Treasurer: VirgJDIHKotnik Rec. Secy.: Ann^Qgcelic Auditors: Jean Fabian, Caroline Lokar, Louise Fab¥cv '
Youth Coordma^pri Joseph G. Petrič •Medical Spec h
Meetings: Second Tuesday of the month, 7:30 p.m., at the Slovenian Society Home, Recher Ave., Euclid, Ohio
Examfhir Dr. Anthony
Društvo NOVI DOM št. 7 Predsednik: Anton Švigelj Podpreds.: Anton Škerl Tajnik-blagajnik: Franc Kovačič, 1072 E. 74 St., Cleveland, OH 44103, tel. 431-7472 Zapis.: Jennie Antloga Nadzorniki: Jože Gabrič, Gabriel Mazi, Ana Mihelich Zdravnik: Vsak po zakonu priznani zdravnik v Ohiu Seje: Prva nedelja v mesecu, ob JKj. dop., na domu tajnika.
Društvo KKjkS’it. t Preds.: Vida Zate Podpreds.: Marjr Price Tajnik: Anton M. Lavrisha, 18975 Villaview Rd., Cleveland, OH 44119 Blag.: Sophie MSfdth Zapis.: Jennie Kaj^el Nadzorniki: Jod iFdrra, Pauline Skrabec, Mary Kojtpl _
Miad. odbor: Joseph Skrabec Seje: Drugi četrf&k v mesecu ob
7.	zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Društvo CLEVELAND št. 9 Preds.: Albert Amlgoni Podpreds.: Stanley Ziherl Tajnik: Andrew Champa, 1874 E. 225 St., Euclid, OH 44117, tel. 481-6437
Blagajnik: Robert Menart Zapisnikar: Ronald Zarnlck Nadzorniki: Frank Ahlin, Mary Champa, Tim Dybxinaki Koordinator mladinskih aktivnosti: Albert Amlgoni Zdravniki: Vsi slovenski zdravniki
Seje: Vsaka prva nedelja v mesecu v uradu ADZ, 19424 S. Waterloo Rd., ob 10. uri dop.
L. :	'•	.•
Društvo DANICA it. 11
President: Louise Graham Vice-Pres.: Julie Žak Secretary: MimP'Yurk, 23790 Effingham Blvd., Euclid, OH 44117 Treasurer: Mimi 'Dick Rec. Secy.: Mary Hrovat Auditors: Josepmnfe Trunk, Ann Bell	lini*
Medical Examiner: Or. A. Spech Meetings: Second Tuesday of the month, 2 p.m., AMLA Home Office, 19424 S. Waterloo Rd.
Društvo RIBNICA št. 12 Preds.: Louis M. Šilc Podpreds.: John Cendol Taj.-blag.: Carole A. Czeck, 988 Talmadge Rd., Wickliffe, OH 44092 tel. 944-7965
Zapisnikarica: Frances Tavzel Nadzorniki: Frances Tavzel, John Cendol, Louis M. Šilc
Seje v 1986 bodo ob 2. pop. 27. aprila, 20. julije, 19. oktobra in 14. decembra, oatdomu preds., 3041 7 Oakdale Rd., Willowick, 0. 44094 Konvenčna delegata: Carole Czeck in Lčljiš Šilc Zastopniki: Klub društev - John Cendol; Slov. nar. dom. • John Cen-
(Dalje na str. 8)
Imenik slovenskih društev
Slovene Organization Roster
______
(Nadaljevanje s str. 7)
dol, Frances Tavzel; SDD, Recher Ave. - Frances Modic, Frank Plut, Louis Šilc; Slov. dom za ostarele -Louis Šilc, Frances Modic, Frank Plut; Slov. čitalnica: F. Tavzel
Društvo COLLINWOODSKE SLOVENKE št. 22 Preds.: Stefle Koncilja; pod-preds.: Tina Collins; taj.-blag.: Frank Koncilja, 1354 Clearaire Rd., Cleveland, OH 44110; tel. 481-6955 zapis.: Stephanie Dagg; nadzornice: Tina Collins, Joyce Segulin, Milile Novak; zdravnik: vsi slovenski zdravniki; seje: seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 6. uri zv. v spodnji društveni sobi Slov. doma na Holmes Ave.
Društvo KRALJICA MIRU št. 24 Preds.: Agnes Žagar; podpreds.: Ann Perko; tajnica: Alice Arko, 3562 E. 80. St., Cleveland, OH 44105, tel. 341—7540; blag.: Agnes Žagar; zapis.: Mary Prosen; nadzornice: Dolores Hrovat, Mary Prosen, Mary Sever. Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1.30 pop. v Slov. nar. domu na E. 80. St.
Društvo SV. CECILIJA št. 37 Preds.: Nettie Zarnick; podpreds.: Anna Šilc, taj.-blag.: Jean McNeill, 6808 Bonna Ave., Cleveland, OH 44103; zapis.: Marie Bond; nadzornici: Frances Slepic, Anna Ribic; zdravnik: vsi slovenski Seje so vsaki prvi torek v mesecu ob 1.30 pop. v šoli sv. Vida.
Društvo MARTHA WASHINGTON št. 38
President: Terry Hočevar Vice-President: Rose Zalneratis Secy.-Treas.: Bertha Richter, 19171 Lake Shore Blvd., 692-1793 Rec. Secretary: Carol Lesiak Auditors: Frances Primosch, Josephine Cimperman, Jane Royce
Youth Coordinator: Joanne For-dyce.
Meetings: Third Tuesday in Jan., April, June, Nov. (Additional meetings as scheduled.)
Oltarna društva Altar Societies
OLTARNO DRUŠTVO fare Sv. Vida
Duhovni vodja: Rev. Joseph Božnar; častna preds.: Mary Marinko; preds.: Amalija Košnik, podpreds.: Frances Novak; taj.-blag.: Kristina Rihter, 990 E. 63 St., tel. 391-6545; zapisnikarica v slovenščini: Gabriela Kuhel; zapisnikarica v angleščini: Mary Turk; roditeljica: Ivanka Pretnar; nadzornici: Frances Kotnik In Ann Brinovec.
Vsak četrtek ob 6.30 zvečer ima društvo uro molitve, vsako prvo nedeljo skupno sv. obhajilo pri osmi sv. maši, ob 1.30 popoldne pa seja v društveni sobi farne dvorane pri Sv. Vidu.
OLTARNO DRUŠTVO fare Marije Vnebovzete Duhovni vodja: Rev. Victor Tomc; predsednica: Pavla Adamič; podpredsednica: Maria Ribič; tajnica in blagajničarka: Rose Bavec, 18228 Marcella Rd., tel. 531-6167; zapisnikarica: Ivanka Kete; nadzornice: Tončka Urankar, Mary Podlogar, Amelia Gad. Skupno sv. obhajilo vsako prvo nedeljo v mesecu pri 8. sv. maši. Isti dan popoldne ob 1.30 uri molitvena ura, po blagoslovu pa seja v cerkveni dvorani.
Društvo Najsv. Imena Holy Name Society
DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA
Duh. vodja: Rev. Jože Božnar Predsednik: Charles Winter Podpredsednik: Emil Goršek Vice President (Eng.): John Hočevar
Tajnik: Joe Hočevar, 1172 Addison Rd., Cleveland, OH 44103 Zapisnikar: Joseph Cimperman Blagajnik: Anton Oblak Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri 8. sv. maši.
Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani.
HOLY NAME SOCIETY of S«. Mary Parish
Spiritual Director: Rev. Victor N. Tome
President: Frank Zernic Vice-Pres.: Mike Pozun Slov. Vice-Pres.: Rudy Knez Secretary: Dennis Sušnik Treasurer: Art Eberman, 16301 Sanford Ave., Cleveland, OH 44110, tel. 531-7184 Sick and Vigil Chmn.: Frank Sluga
Program Chairman: Frank Zgonc
Corres. Sec.: Louis Jesek Marshall: Ed Lah Social Apostolate: Ed Kocin Retreat Chmn.: Joseph Sajovic
Catholic Order of Foresters
BARAGA COURT No. 1317 Spiritual Director: Rev. Joseph Boznar
Chief Ranger: Rudolph A. Massera
Vice Chief Ranger: Charles F. Kikel
Past Chief Ranger John J. Hočevar
Recording Secretary: Alphonse A. Germ
Financial Secretary: Anthony J. Urbas, 1226 Norwood Rd., tel. 881-1031
Treasurer: John J. Hočevar Trustees: Albert Marolt, Dr. Anthony F. Spech, Joseph C. Saver Youth Director: Angelo M. Vogrig
Visitor of Sick: Joseph C. Saver
Field Representative - Frank J. Prijatelj, 845-4440 Meetings held the 3rd Friday of each month, Social Room, St. Vitus Auditorium, at 8.00 p.m.
ST. MARY’S COURT No. 1640 Spiritual Director: Rev. Victor N. Tome
Chief Ranger: Alan Spilar Vice-Chief Ranger: Virginia Tre-pal
Past Chief Ranger: Hank Skra-bez
Recording Sec.: Joseph Sterle Financial Sec.: John Spilar, 715 E. 159 St., 681-2119 Treasurer: Dorothy Urankar Youth Director: Jennie Jesek Trustees: Gerri White, Harold Whi*£, Kathy Spilar Sentinel: Hank Skrabez Field Representative: Frank J. Prijatelj, tel. 845-4440 Meetings are held every third Sunday in St. Mary Study Club Room.
Slovenski narodni domovi
Slovenian National Homes
FEDERATION OF SLOVENIAN NATIONAL HOMES President: Charles Ipavec 1st Vice-Pres.: Joseph Petrie Jr. 2nd Vice-Pres.: Tom Meljac Secretary-Treasurer: Bill Jansa, 20251 Ball Ave., Euclid, OH 44123 — tel. 481-0124
Corresponding Sec.: Pauline Steple
Recording Sec.: Robert Kastelic Executive Sec.: Frank Mahnič Auditors: Steve Shlmitz, Dan Pavšek, Sr., Stephie Pultz Historian: Ella Samanlch Legal Counsel: Charles Ipavec
SLOVENSKI NARODNI DOM 6409 St. Clair Avenue President: Edward Kenik Vice-Pres.: June Price Secretary: John N. Perencevic Treasurer: Josephine A. Stwan Recording Secretary: Julia Pirc Legal Advisor: Charles Ipavec Auditing Committee:
Ann Marie Zak, Antonia Zagar, Ann Opeka, Sophia Opeka House Committee:
Edward Bradach, Mary Batis, John E. Leonard, Frank Stefe, Anthony J. Tomse, John Vatovec, Thomas Slak, Daniel Shimrak, Don Mausser.
Ways and Means Committee:
Anton J. Petkovšek, Frances Tavčar.
Alternates: Irene Nosse, James Novak.
Meetings every second Tuesday of the month in the room adjacent to the SNH office, 7:30 p.m.
Office hours: 11 a.m. to 3 p.m. Tel. 361-5115
SLOVENIAN HOME 15810 Holmes Ave.
President: Daniel L. Pavšek Vice Pres.: Roy Sankovič Rec. Secy.: Charlotte Ferra Fin. Secy.: Frank Ferra Treasurer: Ray Sterle Auditors: Ray Sterle, Mary Podlogar, Chuck Femec House Comm.: John Jacksoh, John Hozian, John Kolavich Club Room Mgr.: John and Alba Plutt
Federation Reps.: John Habat, Roy Sankovič, Dan Pavšek Other Directors: Jane Hozian, Al Marn, Jim Krann, Frank Podlogar, John Habat.
Meetings for Directors every fourth Monday of the month at 7:30 p.m.
SLOVENIAN WORKMEN’S HOME 15335 Waterloo Road President: Anthony Sturm 1st Vice-Pres.: Steve Shimlts 2nd Vice-Pres.: Mary Dolšak Secretary: Millie Bradač Treasurer: Frank Bittenc Rec. & Corr. Sec.: Cecelia Wolf Legal Advisor: John Prince
Auditors: Frank Bittenc, Cecelia Wolf, Steve Shimits, Luka Mejak; alternate Helen Sturm House Comm.: Tony Silc, Frank Koss, Helen Sturm, John Vicic, Ernest Tibjash, Stanley Grk, Frank Slejko, Luka Mejak, Frank Sadar; alternate Catherine Vicic Reps, to Fed. of Slov. Natl. Homes: S. Shimits, Mary Dolšak, Frank Koss; alternate Millie Bradač Office hours: Mon., Wed., and Fri. 7 do 9 p.m. or by appointment. Phone 481-5378 or 481-0047.
SLOVENIAN SOCIETY HOME 20713 Recher Avenue, Euclid, OH
President: Max Kobal Vice-Pres.: George Carson Secretary: Elmer Nachtigal Treasurer: William Frank Rec. Sec.: Rose Mary Toth Auditing Comm.: Al Novinc (Ch.), Walter Frank, John Hrovat House Comm.: Joseph Petrie (Ch.), Edward Koren, Ed Novak Membership: Rudy Lokar, Josephine Trunk, Bill Jansa Director: William Strah
DOM ZAPADNIH SLOVENCEV 6818 Denison Ave., Cleveland, OH Predsednik: Joseph Klinec Podpredsednik: Ken Ivančič Blagajnik: Joseph Pultz Zapisnikar: Edward Stepic Finančna tajnica: Pauline Stepic Nadzorniki: Stephanie Pultz, Theresa Stefanik, Elaine Saxby Seje vsak tretji petek v mesecu ob pol 8. ure zvečer.
SLOVENSKI NARODNI DOM 5050 Stanley Ave., Maple Hts. Predsednik: Robert Kastelic Podpreds.: Frank Urbančič Tajnik: Tom Meljac, 5704 South Blvd., Maple Hts., OH 44137, tel. 663-5111
blagajničarka: Millie Lipnos Zapisnikarica: Marjorie Church Nadzorniki: Frank Urbančič, Anton Kaplan
Odborniki: Louis Champa, Al Lipnos, Anthony Zupančič, Louis Fer-folia, Lud Hrovat, Martin Planišek, Joe Glivar, William Ponikvar, Anton Kaplan, Bob Hribchak Seje vsak četrti torek v mesecu ob 7:30 zvečer, v SND, 5050 Stanley Ave., Maple Hts., OH; tel. 662-9731
Upravni odbor korporacije ' BARAGOV DOM, 6304 St. Clalr Ave Predsednik: Stanko Vidmar Podpreds.: Vinko Rožman Tajnik: Jože Melaher Blagajnik: Anton Oblak Gospodar: Frank Tominc Social Club: Janez Žakelj Nadzorni odbor: France Šega, Lojze Bajc, Jernej Slak Odborniki: Anton Meglič, Franc Kamin, Anica Kurbus, Feliks Kur-bus, Anton Lavriša, Ferdo Sečnik, Maks Eršte, Janez Košir, Jože Dov-jak
in tudi zastopniki organizacij, ki prostore uporabljajo.
Dom ima prostore za razne prireditve: partije, pogrebščine in ohceti. V domu je Slovenska pisarna In knjižnica. Telefonska št.: 881-9617
SLOVENSKA PRISTAVA, Inc.
Duhovni vodja: č.g. Viktor Tomc Predsednik: Dr. Mate Roesmann L podpreds.: Branko Leben II. podpreds.: Maks Jerič Taj.: Stane Mrva, 3014 Rockefeller, Will. Hills 44094 tel 943-1442 Blagajničarka: Marija Leben Zapisnikar: Vitko Sleme Nadzorni odbor: Inž. Franček Gorenšek, John Hočevar, Peter Osenar
Razsodišče: Inž. Ivan Berlec, Frank Kovačič, Frank Urankar Slovenska šola sv. Vida: Ivan Zakrajšek
Slovenska šola Marije Vnebovzete: Gabriel Mazi, Jože Tomc
S.N.P.J. FARM, Heath Road Ladies Auxiliary
President: Mary Dolšak Vice-Pres.: Wilma Tibjash Recording Sec.: Jennie Kapel Financial Sec.: Vida Zak, 1865 Sagamore Dr., Euclid, OH 44117, Tel. 481-6247
Auditors: Betty Rotar, Rose Mary Toth, Karen Alich
Upokojenski klubi Pensioner’s Clubs
FEDERATION OF AMERICAN SLOVENIAN PENSIONERS CLUBS President: John Taucher Vice-Pres.: Frank Cesen, Jr. Secretary: Mae Fabec Treasurer: Joe Ferra Rec. Sec.: Louis Jartz Auditors: Tony Mrak, Henry Kersman, Frank Fabec Meetings every three months a* alternate Slovenian homes, at ^ o’clock, the months of March, June, September and December.
KLUB SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za St. Clairsko okrožje
Predsednica: Margaret Kaus
I.	podpreds.: John škrabec
II.	podpreds.: Frances Kotnik Tajnik-blagajnik: Stanley Frank,
5919 Prosser Ave., Cleveland, 0., 44103, tel. 391-9761 Zapisnikar: Anton Žakelj Nadzorni odbor: Jewel Karpin-ski, Hattie Gorgan, Nettie Malnar Odbor za potovanja: Margaret Kaus
Sestanki se vrše vsak tretji četrtek v mesecu ob 1.30 p.m. v spodnji dvorani Slov. nar. doma na St. Clairju.
SLOVENIAN PENSIONERS CLU® of Euclid, Ohio President: Frank Cesen 1st Vice-Pres.: John Kausek 2nd Vice-Pres.: Ann Mrak Rec. Sec.: Helen Levstick Fin. Sec.: Ray Bradač Treasurer: Emma Cesen Auditors: Mae Fabec, Caroline Lokar, Josephine Trunk Meetings are held on the firsI Wednesday of every month, beginning at 1 o’clock, at the Slovenian Society Home on Recher Ave-
CLUB OF RETIRED SLOVENES OF HOLMES AVENUE President: Joe Ferra Vice-Pres.: Gus Petelinkar Sec.-Treas.: Mary Lavrich, 960 232 St., Euclid, OH 44123, Tel-732-7529
Rec. Secy.: Mary Okicki Auditors: Christine Bolden, War Gornik, Ann Grzybowski
Sunshine Ch.: Mary Volcansek
Sgt.-at-arms: Alice Struna Reporter: Joseph Gornick Federation Reps.: Joseph	’
Frank Fabec, Mae Fabec, Go Petelinkar, Henry Kersman; at 0 nate: Emily Kersman	.
Meetings are held every 0 Wednesday of the month at 1 P- g at the Slovenian Home on Hold10 Ave.
Ali je tudi Vaše društvo zastopano v našem Imeniku druifevT^^
AMERIŠKA DOMOVINA druži Slovence po vsem svetu!