Št. 23. V Ljubljani, dne 3. maja 1912. GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA. Uredništvo upravništvo Kopitarjeva ulica štev. 6. NaroCnina znaša: celoletna . . K £•-poluletna . . „ 2-— četrtletna . . „ 1'— Posamezna št. „ 0*10 Leto VII. Boj liberalcem in njih rdečim zaveznikom. Ljubljana, 29. aprila 1912. Naši bravci se spominjate še uvodnika v zadnji številki »Naše Moči«. Proti načrtom liberalcev je sklenilo ljubljansko tobačno delavstvo, da danes na občnem zboru svojega Podpornega društva, najstarejše organizacije avstrijskega tobačnega delavstva, najodločnejše protestira. Mislili smo prvotno zborovati na galeriji »Ljudskega doma«, a občnega zbora se je udeležilo toliko zavednih tobačnih delavk in delavcev, da smo bili prisiljeni zborovati v tisti veliki dvorani »Ljudskega doma«, ki je že enkrat pred leti zbrala slovensko krščansko delavstvo, takrat, ko je šlo za to, da se potegnemo za svoje tovariše, ki so bili odpuščeni na dopust. Protest delavstva proti liberalnim načrtom. Predsednik tovariš Čatar izvaja: Danes teden je ustanovitelj naše organizacije poslanec dr. Krek govoril o načrtih liberalcev, ki delajo v državnem zboru na to, da naj bi država prepustila, to se pravi, prodala tobačne tvornice zasebnim bogatašem, opustila sploh tobačni monopol in se zadovoljila, da bi naložila na tobak visok davek, kakor je to izvedeno v Nemčiji, kakor je n. pr. pri nas uveden davek na žganje, sladkor, meso, vino itd. Mi smo vedno delali na to, da naj država ne le obdrži svoja podjetja in železnice, marveč da naj podržavi rudnike in osobito premogokope. Liberalci pa delajo na to, da naj bi država prepustila zasebnim bogatašem svoje monopole, najbolj jim pa seveda diši tobak in pa tudi tiste železnice, ki so dobičkonosne. Delavska obsodba kapitalističnih nakan. Govornik predlaga sledeči protest: »Tobačno delavstvo protestira proti kapitalistični nakani, ki se bori proti državnim podjetjem in seveda tudi proti vsakemu podržav-ljenju. Iz razprav narodnogospodarskega odseka o zakonskem načrtu za podržavljenje pre-mogokopov smo delavci in delavke tobačno tvornice zvedeli, da je neki nemškoliberalni poslanec hvalil razmere na Nemškem glede na proizvajanje in prodajo tobačnih izdelkov, češ, da so gospodarsko mnogo boljši, nego pri nas. Na smrt obsojeni kralj. (Zgodovinska povest.) (Dalje.) »Ker jih iščejo le po mestih in med plemiči, milostljivi gospod.« »Tvoj sin«, zakliče kralj, »ima več pameti, kolikor bi jo človek v njegovi starosti pričakoval ... A rad bi tebe, moj gostitelj, videl kot velikega sodnika, ker imaš gotovo lastnosti, ki jih taka služba zahteva.« »galite se, gospod. A če bi mi Božja previdnost izročila tako visoko mesto, bi me nobeni oziri ne ovirali in ne prestrašili izpolniti svoje dolžnosti. Če bi zločin ne mogel preprečiti, bi storil neškodljivega zločinca in naj bi bil tudi knez ali kralj sam.« »Toda so stvari«, po kratkem molku preki-he tišino kralj, »ki jih ljudstvo smatra za zločine, kor vidi le posledice, ne pa tudi vzrokov Političnih odredb, ki jih morajo izvajati tisti, ki vladajo.« »To priznam«, odgovori Pasqual. »Zato bi Pa tudi nikdar ne zahteval, da naj se kralj zagovarja, zakaj da je ukazal zapreti svojo ženo, zakaj da je ukazal usmrtiti velikega mojstra reda sv. Jakoba in zaradi njegove ljubezni s V takih trditvah se vidi smer kapitalističnega liberalstva, ki bi rado, ko bi moglo, takoj izročilo vsa državna podjetja, seveda med temi tudi tobačne tovarne, zasebnemu kapitalu v ogromno škodo delavcev in konsumentov. Shod izjavlja, da se bodo člani Podpornega društva z vsemi silami borili proti temu, obenem pa delovali na to, da bodo tobačne tovarne in sploh vsa državna podjetja svoje dolžnosti proti delavstvu izvrševala.« (Živahno odobravanje in ploskanje.) Protest delavk proti liberalstvu in socialni demokraciji. Delavka Terezija Bučar govori tako-le: Kakor kaže govor liberalca Gtintherja, se nam bližajo časi, ko bo bolj kot kdaj potrebno, da smo delavci in delavke res organizirani. Delavstvo mora zato pazno zasledovati vsak korak, ki ga napravijo delavski nasprotniki in njih stranko. Le tako preprečimo škodljive in pogubonosne posledice liberalnih protidelav-skih načrtov. Socialni demokratje ne zaslužijo imena delavska stranka. Socialni demokratje bi radi zatajili, kar je govoril Gunther. To je lepa delavska stranka, ki tako zastopa delavske koristi! Socialna demokracija ne zasluži več imena delavske stranke, ampak imenuje naj se stranka kapitalistov in j udov. Tisti, ki so zasledovali poročila o zadnjih državnozborskih volitvah v Nemčiji, tisti, ki zasledujejo poročila o sedanjih dunajskih občinskih volitvah, mi morajo pritrditi! Povsod korakajo socialni demokrati roko v roki z liberalnimi judovskimi milijonarji in svobodomisleci nasproti krščanskim socialcem. Socialna demokracija rabi delavstvo edino le še za to, da dela št.afažo njih voditeljem in da jih plačuje. Naš sklep bodi: Nasprotne liste pročl Niti ficka podpore več socialni demokraciji in liberalcem! (Živahno pritrjevanje in ploskanje.) Podpirajo pa se nasprotniki tudi s tem, da Padillo. To so predpravice vladarja, ki mora za to odgovarjati le Bogu. Govorim le o zločinih, ki se zgode z orožjem v roki; o umorih, ki vsako noč s krvjo škrope ulice v Sevilli, medtem ko kralju prepuščam njegove predpravice.« »Milostljiva gospoda sta trudna«, reče Ju-anna, ki je nezadovoljno poslušala, kar je govoril njen mož, ker hi bila Juanna rajši spala, kakor pa poslušala njegovo besedičenje. »Imaš prav, žena, a če sem vprašan, moram odgovoriti, kaj da mislim.« »Vsega še gotovo nisi povedal, kar si mislil«, je odgovoril Pedro. »Zagotavljam, da bova današnji razgovor še nadaljevala.« »Gospod«, odgovori Pasqual, »vi ste se s to obljubo obvezali, da mojo ubogo kočo še obiščete.« »Svojo obljubo hočem z radostjo držati, če je tvoja postelja tako dobra, kakor je bila tvoja večerja in tvoje vino. Lahko noč!« »Bog Vas čuvaj in Vašega tovariša.« Komaj sta bila Pascpial in njegova žena sama, ga je karala, kar ga je mogla.« »Pasqual, danes si govoril zelo peprevidno. Kdo ti jamči, da kar si govoril, ne izve kralj. Ali ni neodpustljiva neumnost, da o visokih gospodih tako govoriš, kakor si govoril? Kaj tebe skrbi, če se v Sevilli ponoči pobijajo in kradejo. se nasprotni listi kupujejo, čitajo in razširjajo. Ve matere in gospodinje! V prvi vrsti veljaj Vam ta-le poziv: Nasprotne liste iz svoje hiše, pa mlado »Jutro« in še mlajši »Dan«, ali pa rdeča »Zarja« in kakorkoli naj se že imenujejo! (Živahno pritrjevanje in ploskanje.) Zahvaljuje se končno poslancu dr. Kreku, ki je delavstvo obvestil o načrtih, ki jih kujejo proti delavstvu delavski ljubeznjivi prijatelji liberalci. (Živahno pritrjevanje in ploskanje.) Govor dr. Kreka. Nato govori poslanec dr. Krek. Iz njegovega govora posnemamo: Tiste besede, ki sem jih danes teden govoril na občnem zboru Avstrijske kršč. tobačne delavske zveze, skupina Ljubljana, so napravile veliko šuma med Vami. Zadnjič sem povedal, da koliko je med vami napredovala misel jasnosti, kako se vse treznejše presoja in kako da je med Vami napredovala zavednost. Pri občnem zboru Zveze sem čisto jasno povedal, kakšne načelne misli imajo liberalci. Po-vdarjam pa, da liberalci, kolikor jih je, nekaj časa, in trajal bo ta čas dolgo, niso sposobni, da to, kar bi radi izvedli, tudi izpeljejo. Njih načrte odkrivajo vedna zabavljanja proti železnicam in proti vsem državnim podjetjem. Radi bi državna podjetja pograbili, a te moči liberalci še'nimajo. Ali je nemogoče, da bi država ne opustila svojih podjetij? Gradila je pred leti veliko železnic in jih je imela sama, a prodala jih je potem čisto poceni bogatašem. Liberalci, brezvestni kapitalisti, bi radi videli, da bi država ne imela ne enega kilometra železnic, pač pa da bi jim gospodarili bogataši, država naj bi jih pa bogato podpirala. Kar vejja za železnice, velja seveda tudi za ostaJa državna podjetja. Take so razmere. Tega načela, da ne imej država nobenega podjetja, liberalci ne opuste, kakor ne more opustiti mačka, da lovi miši in kakor lovski pes ne izpusti sledi, če je zasledil zajca, prej, da ga vlovi. Nemogoče je, da bi brezvesten kapitalizem ne sledil, kje da zasledi kak plen. Ta banda, ki se bogati iz ljudskih žuljev, živi in je vojska proti njej strašno težavna. Skrbi za svoje krave in za svoje polje, ne pa za stvari, ki jih ne umevaš!« »A žena«, je rekel ubogi Pasqual, ko je prišel do besede, »ali nisem resnice govoril?« »Resnico, seveda! . . . Neprevidno si postopal, ker nisi krotil svojega jezika. Resnico si povedal človeku, ki je mogočnejši, kakor si ti, in to je tvoja napaka. Ti sodiš, da zadošča pravično postopati, plačevati svoje dolgove, hoditi k maši, odkriti se vsakemu in da smeš vse povedati, kar misliš. Motiš se! Bog daj, da se še ne boš kesal.« »Kar mi naloži Bog, bom nosil,« je rekel Pa-squal in poljubil ženo. Kakor vsi močni značaji, je bil zelo krotak. Ker je znal, da bi se z ženo zaman prepiral, se je prisrčno poslovil od nje in šel spat. Dobra Juanna je pa še sama s seboj godrnjala in se nanj jezila, ko je pospravljala. A ker jo njen sin Ma-nuel ni poslušal, marveč se ji je smejal, je kmalu šla tudi ona počivat. Manuel se je vsedel za mizo, jedel, kar je ostajo in pil le vodo. Nato je na tla pred sobo, kjer sta spala ptujca, pogrnil medvedovo kožo, se vlegel na njo in zaspal. Drugo jutro sta se gosta poslovila. Kralj je, seveda še vedno nepoznan, Pasquala zagotovil, da bo kmalu čul o njem. (Dalje prih.) Ko smo se posvetovali v narodnogospodarskem odseku o rudokopih, je neki liberalec rekel: »Tam se da kaj zaslužiti« in je govoril o tem, kar sem zadnjič že govoril in hotel s tem povedati, da imamo celo vrsto liberalnih poslancev, ki se bore za to, da bi država opustila svoja podjetja. Takih, ki so za to, da se opusti monopol na sol, je pa več. Kaj bi sledilo, če bi se monopol na sol opustil? Koliko teh solnih jam bi opustili in bi delavci ostali na cesti brez kruha, če bi se monopol na sol opustil! Kdor me je zadnjič hotel razumeti, me je razumel. Hribovec mora paziti na gori na vsak kamen, če hoče, da ne ponesreči. Najmanjši kamenček lahko na gori izproži snežen plaz. Zato moramo paziti, kaj da mislijo delavski nasprotniki. Če bo ljudstvo skupaj držalo, je gotovo, da liberalci svojih sebičnih naklepov ne bodo izvedli. Mj zastopamo stališče: Vse kar ljudstvo potrebuje, se mora proizvajati in razpečavati pod najstrožjim nadzorstvom države. Socialni demokratje pa pravijo, vse naj se podržavi, na drugi strani pa sami volijo tiste liberalce, ki državi niti državnih podjetij ne privoščijo. Ali ne delajo socialni demokrati, kadar volijo liberalca, ravno tako, kakor da bi postavil kozla za vrtnarja? S tistimi, ki mi na besedo ne verjamejo, se jaz ne razgovarjanl. Toda to, da hočejo ti ljudje več vedeti, kakor jaz, ki sem odgovarjal Giin-therju, je preneumno. Verjetno je, da o tisti seji narodnogospodarskega odseka, v kateri je govoril Giinther, »Arbeiter-Zeitung« ni poročala. Socialni demokrat, če govori v odseku pet minut, ima potem »Arbeiter-Zeitung« objavljene cele plahte, govorov drugih poslancev ne objavlja. Naši slovenski liberalci nimajo v tem odseku nobenega zastopnika. Take so te reči. Giintherju je odgovarjal le dr. Krek. To stoji pribito. Ko je severnočeški poslanec govoril in hvalil, kako da je glede na tobak v Nemčiji vse boljše, sem takoj izprevidel, kam da pes taco moli in mu zato tudi odgovarjal. Minuli teden sem zopet govoril o tem vprašanju. Prijatelji! Mene je ta razgovor v odseku veliko naučil! Dobil sem nauk, da se moramo skrbno varovati tistega večnega zabavljanja proti državnim podjetjem. To zabavljanje je voda na mlin tistim, ki bi se radi polastili državnih podjetij. Zato si bom tudi jaz vsako zabavljanje dobro ogledal. Zabavljanje proti državnim podjetjem je že tako daleč prišlo, da so celo krščanski socialci po tem zabavljanju okuženi. To zabavljanje ni nikaka šala in tudi ne odgovarja resnici, ker zasebni kapital veliko manj skrbi za delavstvo, kakor država. Zasledujte to reč, a prosim, da delajte previdno. Taka misel deluje kakor kuga med ljudmi. To je liberalna misel. Širijo jo, da bi ložje v kalnem ribarili. Tisti pa, ki misli, da se to zgodi že jutri, naj se gre solit, tisti pa, kdor misli, da bi to mogoče ne bilo, je pa še večja šema. Nevarnost je tukaj, zasebni kapital preži, da bi pograbil državna podjetja. Liberalna misel nasprotuje, da bi imela država svoja podjetja, imeti bi jih smeli po liberalnih načelih le zasebni bogataši. Mi moramo vedeti, da je imela včasih država sama vse rudnike. In danes? Le še nekaj malega! Delavec potrebuje veliko izobrazbe, da se ne bo dal razburiti. Izobrazba se pa ne dobi v auskohu, se ne dobi samo, da je kdo hud, delavec se izobrazi le, če se udeležuje shodov, bere časopise, poučne knjige. Prav je, da društva lepo uspevajo, a člani se morajo tudi izobraževati. Socialni kurzi so delavstvu jako potrebni. Potrebno je, da čita delavstvo časopisje, potrebno, da delavstvo razumeva razloček med vprašanjem: ali imej podjetja država ali zasebni kapital. Liberalstva se moramo varovati, ker libe-ralstvo otvarja nas vse. Zelo težko mi je bilo že večkrat srce zaradi starostnega zavarovanja. Odpor proti starostnemu zavarovanju je samo zato tak, ker živimo v liberalnem duhu. Neza-upljivost, to je liberalen duh. Iztrebiti moramo iz naših ljudi liberalen duh, da bodo zopet eden drugemu zaupali. Mislim, da ste me razumeli. Nevarnosti, da bi država podjetja prepustila zasebnikom, zdaj ni, a pot je odprta, moč kapitala raste, socialna demokracija je pa tako neumna, na gre za kapitaliste po kostanj v žrjavico. Po burno odobravanem dr. Krekovem govoru je bila sprejeta uvodoma navedena protestna resolucija. Beli nagelj zmagal! Ko so združeni judovski bogataši-liberalci in njihovi ponižni kužki soc. demokrati lani meseca junija pri državnozborskih volitvah porazili dunajske krščanske socialce, je ves Izrael, tisti, ki delavce zatira in ki jih v soc. demokra-škem taboru vodi za nos, naravnost blaznil radosti. Milijonar, tovarnar in ubogi zapeljani soc. demokraški delavec sta bratsko nastopila skupno proti krščanskim socialcem. In svet je mislil, na Dunaju ne bo več zmagala krščansko socialna stranka. Jud je že v svojih časopisih napovedoval, češ da bo vzel krščanskim socialcem rotovž. Soc. demokraški voditelji so pa podpiliavali in hujskali delavstvo, kar so mogli. Pravo vstajo so lani povzročili rdečkarji na Dunaju. Celo v ljudski zbornici so pokali streli, ki jih je po tej gonji nahujskani mladi Dalmatinec izstrelil. Mazači judovskih dunajskih časopisov so bluvali ogenj in žveplo na krščanske socialce. Kar je bljuval jud v svojih listih, namenjenih milijonarjem, to je prežvekaval drugi jud v rdečih časopisih. Za liberalnimi in soc. demokraškimi dunajskimi j udi so seveda ponižno pobirali tudi stopinjce tisti neobrezani liberalni in soc. demokraški ljudje, ki pri nas maše liberalne in soc. demokraške časopise. A dunajskim judovskim liberalcem in soc. demokratom, zvezanim v divjem zakonu proti kršč. socialcem, ni čisto nič pomagalo, ker je hotel Etbin Kristan s svojo »Zarjo« premagati dunajske krščanske socialce. Judovski liberalci in socialni demokratje so bili pri občinskih volitvah tako tepeni, da teh bunk ne bodo najbrže nikdar več preboleli. V sredo, ko to pišemo, ie bila bitka na Dunaju razven v I. razredu, kjer pa gre zgolj za pet občinskih svetnikov, že odločena. Izgubili so jo judovski liberalci in njih ponižni psički judovski soc. demokrati. Pred letošnjimi dunajskimi občinskimi volitvami je štel dunajski občinski svet 138 krščansko socialnih občinskih svetnikov, danes jih je pa že izvoljenih 125. Vse laži judom niso pomagale. Dunaj je ostal krščansko socialena. Tisti, ki so mislili, da z Luegerjem pade krščansko socialna stranka, so se kruto varali. Mislili so, da so lani položili krščansko socialno misel v grob, a zmagovito je krščansko socialna misel vstala iz groba. Ljudje umiramo, padamo, ideje, misli pa ostanejo. Veselo obvestilo, da je krščansko socialna misel na Dunaju zopet zmagala, mora vžgati novega ognja slovenskim krščanskim socialcem, h katerim smo se vedno ponosno prištevali. Živela stranka belega nagelj na. Nočemo pretiravati, -“efdi^na tisoče priznanj, ki smo jih dosedaj prejeli od bogatih in revnih, starih in mladih v ozir na Fellerjev fluid z. v. z. „Elsafluid“. Dr. Jožef Estmeister, zdravnik v Wildenau, Aspach, Insko okrožje, Tirolsko, piše n. pr., da služi Fellerjev fluid izvrstno zoper najrazličnejše bolezni, ki so dandanes na dnevnem redu. Neki drugi zdravnik, dr. med. Kittel, Praga, Kr. vinogradi, piše, da že leta in leta uporablja Fellerjev fluid z izvrstnim uspehom. To ni le reklama! Popolnoma resnično je, da vpliva to sredstvo prav blagodejno na različne bolečine. 12 steklenic na poizkušnjo se dobi za 5 K franko pri lekarnarju E. V. Feller v Stubici, 204 (Hrvatsko). Tobačno delavstvo. V ponedeljek, dne 29. aprila leta 1912, je imelo naše Podporno društvo svoj reden občen zbor. Naše Podporno društvo je imelo že veliko sijajnih zborovanj, a občen zbor ni bil še nobeden tako močno obiskan, kakor današnji. Delavstvo je prihitelo na občen zbor, da protestira proti liberalstvu in čuje poročilo o delovanju Podpornega društva. Vodil je shod predsednik Alojzij Čatar. Na uvodnem mestu Citate govore predsednika Čatarja, delavke Terezije Bučar in poslanca dr. Kreka glede na liberalne naklepe proti delavstvu po državnih podjetjih. Ko se je protestna razprava končala, je pričel zbor reševati ostali dnevni red. Poročilo tajništva. Poroča tajnica Marija Andlovič. Po zadnjem občnem zboru, dne 5. aprila 1911, je poslovalo naše društvo takole: Sej je imel odbor 18, in sicer 5./IV., 9./V., 22.IV., 26./V., 6./VI., 19./VI., 5./VII., 17./VII., 28./VII., 6./lX„ 1S>./XI., 7./XII., 29./XII. leta 1911., ,8./I., 23./I., 5./IV., 16./IV. in 23./IV. leta 1912. Sklepalo se je v 44 slučajih. Glede na društvena zborovanja mi je poročati, tla je dne 11. julija protestiralo naše društvo na shodu v Ljudskem domu (Poročal poslanec dr. Krek.) proti načrtom zastopnikov industrije glede na delav. starostno zavarovanje, dne 3. januarja 1912, je pa poročal poslanec Gostinčar o razmerah tobačnega delavstva. Hvala lepa obema gospodoma poslancema. Nadalje smo priredili lepo uspelo romanje na Sv. Višarje dne 5. in 6. avgusta. Romarje, GOO oseb je vodil prečastiti g. P. Teodor Tavčar, za-kar mu izrekamo prisrčno zahvalo. Naša predpustna veselica je bila prav dobro obiskana. Zaupnih sestankov smo priredili več, pri katerih smo se razgovarjali o delavskih zadevah. Izmed važnejših akcij delavstvu v korist, smo letos izročili pristojnim oblastem spomenico, ljudski zbornici pa peticijo, da naj pospeši uvrstitev ljubljanske tobačne tvornice v II. krajevni razred, 12. krajno stopnjo. Naglašam da bodi prej ko slej naša glavna zahteva: v II. krajni razred ter v 12. krajno stopnjo ljubljansko tobačno tvornico! Predlagam še tole zahvalo: Slavnemu vodstvu Slovensko-hrvaškega kluba na Dunaju. Občni zbor Podpornega društva se zahvaljuje za dosedanji nastop poslancev slavnega kluba za koristi ljubljanskega krščansko socialnega tobačnega delavstva in prosi, da naj slavni klub še nadalje nastopa za koristi ljubljanskega tobačnega delavstva. Glavna zahteva našega delavstva je zdaj, da se izvede lanski sklep ljudske zbornice, po katerem naj bi ljubljanska tobačna tvornica uvrstila v II. krajni razred, 12. krajno stopnjo. Prosimo slavni klub, naj tozadevno ne miruje prej, dokler vlada, odnosno finančno ministrstvo ne izvede tega sklepa. 01) tej priliki se tudi imenoma zahvalimo državnim poslancem gg. Jožefu Gostinčarju, dr. Antonu Korošcu in dr. Janezu Kreku, ki so v minulem letu tako v postavodajalni zbornici kakor tudi na shodih naše organizacije nastopali za naše pravice in koristi. Končno priporočam tele tvrdke, ki so ob naši predpustni veselici izkazale dejansko svojo naklonjenost našemu društvu: Česnik Janko. — I. C. Mayer. — Souvan. — Kostevc Ivan. — Petkosig Jožef. Hirschmann. — Miklauc Rudolf. — Bernatovič. — Mejač. Žibert. — Lukič. — Naggy. — Kenda. — Čuden. — Krapež Milko. — Černe Ludovik. — Bohinc. — Lcustig. — Čižmar. — Fran Petrič, zastopnik puntigamskega piva. — Reich. — Marčan. — Lovše. — Novak Anton. Zajc Franc, Zg. šiška. — Plankar Josip. — Egger. Prosim blagovolite moje poročilo vzeti na znanje. (Se zgodi.) Blagajniško poročilo. Po poročilu tajnice odobri zbor poročilo glavnega blagajnika tov. Jos. Ogriča, blagajniško poročilo za leto 1912. Absolutorij sta predlagala tov. Golobič in Ana Češnovar. Poročilo blagajništva objavimo v bodoči številki. Izprememba pravil. Tajnica Andlovič predlaga izpremembo pravil, kar se po pojasnilu urednika »Naše Mo-či<; soglasno sprejme. Izpremembe pravil bodo omogočile našemu Podpornemu Društvu širši delokrog, natančnejše bomo zato o tej točki poročali, ko oblast izpremembo pravil odobri. Volitev odbora in nadzorstva. Odbor se je volil in po občnem zboru sestavil takole: predsednik: Alojzij Čatar; podpredsednica 'Ivanka Kosec; podpredsednik Anton Novak, tajnica Marija Andlovič, nje namestnica Ivanka Simončič; glavni blagajnik Jožef Ogrič; blagajnica ženskega oddelka Karolina Rotter; blagajnik moškega oddelka Valentin Sever. Ostali odborniki in odbornice so: Matija Bele, Nežika Fabjan, Ivanka Prek, Marija Rojc, Ivan Vtrhovec, Franc Vidmar, Ivanka Vodnik, Ivan Založnik. V nadzorstvo je občni zbor odposlal: delavca Matija Golobič in Martin Zlemberger in delavki Franjo Potokar in Marijo Škrjanc. POSLANEC DR. KREK O NALOGAH PODPORNEGA DRUŠTVA. podporno društvo je bilo tisto društvo, ki je pričelo prvo v Avstriji sekati led na strokovnem ledenem polju tobačnega delavstva. Sekati ga je pričelo na takrat edino zdravi podlagi, da morajo biti glede na strokovna vprašanja vsi delavci edini. Razdora med delavstvom nismo pričeli mi, ampak prišel je z druge strani. Podporno društvo je imelo začetkoma predsednike soc. demokrate. Soc. demokrat je bil takrat tako pameten, da ie hodil tudi na Božja pota z nami. Vsak je nekoliko odnehal in šlo je ne delavstvu v škodo. Potem so pa z Dunaja pričeli vrtati in soc. demokrati so šli proč pa se zase združili. Podporno društvo je pa ostalo. Soc. demokrati morajo zdaj prispevati za stranko in so strankarska organizacija. Naše Podporno društvo ni strankarsko. Mi smo ostali stari in naše Podporno društvo nima nič s stranko opraviti. Ne mi, soc. demokrati so se ločili od nas in razrušili tako delavsko slogo. Če bi hoteli postati soc. demokrati pametni, bi bila delavska moč večja. Mi smo pričeli z društvom za vse tobačno delavstvo, ne za stranko. Tam so se pa začeli družiti v strankarsko strokovno soc. demokraško zvezo. Umevno je, da ko so se soc. demokratje ločili, so ostali Podpornemu društvu zvesti naši strankarji. Druga stvar, ki jo hočem omeniti, je vesela. Pri zadnjih dunajskih občinskih volitvah so du- Vaše zdrauje dosežete! Vaša slabost in bolečine izginejo. Vaše oči, živci, mišice, kite se ojačijo. Vaše spanje postane zdravo. Vaša dobropočutnost se zopet vrne, ako vporabljate pristni Fellerjev fluid z znamko „Elsafluid“. Dvanajstorica za poskušnjo 5 K franko. Izdeluje le lekarnar E. V. Feller v Stubici, Elsatrg 264 (Hrvatsko). najski kršč. socialci nekaj lepega naredili. Predsednika Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze, ki je močna tudi v Ljubljani, tovariša Frančiška Ullreicha, je krščansko socialna stranka kandidirala v Ottakringu. Delavski tajnik je bil kandidat v III. razredu, tam, kjer je bilo več upanja, da zmaga, kakor v IV. razredu. Ullreich je z neznatno manjšino propadel, propadel pa le vsled trme nekaterih krščanskih socialcev, ki so ostali doma. Iz tega sledi, da je treba delavcem tudi stika z drugimi stanovi, (la potrebujejo politične zveze. Podporno društvo ni strankarsko. Potrebno je pa, da je zvezano s politiki stranke. Na Dunaju nekateri branjevci v svoji trmi niso volili delavskega tajnika. Pri nas je pa politična zavednost večja. Mi smo naše ljudi pri nas tako daleč spravili, da so bogati notranjski kmetje, med katerimi je tudi takih, ki lahko vprašajo, koliko da stane Ljubljana, volili delavca Gostinčarja v državni zbor. Naprej pred Dunajčani so naši ljudje glede na pojmovanje, spoštovanje in važnost delavske organizacije. Ta duh se je pri nas srečno pov-spel. Koliko se imajo danes zahvaliti vsi avstrijski tobačni delavci notranjskim kmetom, ker je njih poslanec prvi glede na tobačen monopol v Avstriji. Ko sem bil zadnjič na Dunaju na shodu Avstrijske krščanske tobačne delavske zvezo, sem govoril s Poljakom, s Čehom, z Italijanom in Nemcem. Vsak je poznal Gostinčarja. Vsi tisti, za katere se je potegoval Gostinčar, naj se zahvalijo idrijskim kmetom, ki so ga odposlali v državni zbor. Ta slika nam kaže, da en sam stan ničesar sam kot tak ne more doseči in da je navezan tudi na druge stanove. Po tej poti hodimo do zmage. Soc. demokrati ne hodijo po tej poti. Oni kriče, mi smo vse, drugi pa nič. Dasi Vaše društvo ni zvezano s stranko, pa obstaja med njim in stranko velika duševna zveza. Glave pokonci! Glavno je, da vsak sodeluje pri društvu. Vaše oči ne smejo gledati le tvornice, marveč segati mora Vaš pogled dle! Vsi tisti, ki bolje gledate, glejte, da boste zmivali drugim oči, da ostane tobačno delavstvo zdravo, sveže in pametno. (Živahno odobravanje in ploskanje.) Predsednik Čatar nato zaključi sijajno obiskani občni zbor. Po občnem zboru Podpornega društva je imela svoje letno zborovanje skupina Jugoslovanske Strokovne Zveze tobačna tvornica. Zbor je vodil predsednik skupine Čatar, poročili bla-gajnice Ivanke Kosec in tajnice Marije Rojc sta se vzeli na znanje, se izvolil odbor, nakar je predsednik Čatar zaključil občni zbor. XXX Iledni občni zbori naših organizacij delavstva ljubljanske tobačne tvornice so končani. Pokazalo se je, kako živo da se zanima delavstvo za svoja strokovna društva, ki so ga tako gmotno, kakor tudi dušno in družabno visoko dvignila. Naše letošnje delo bodi posvečeno izpopolnitvi naše strokovne organizacije. Tobačni, delavci! Tobačne delavke! Pred vsem bodi naše geslo: Kdor ni član Podpornega društva in Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze, ta ni naš. Vsi za enega, eden za vse delujmo, da se število članov in članic naših strokovnih organizacij pomnoži. Delu čast! Železničar. železničarji pozor! Priporočamo osobito državnim železničarjem, da čitajo pazljivo današnji uvodnik, kor gre tudi za njih koristi in da o tej zadevi tudi po svojih shodih razpravljajo. Vsem zunanjim članom Prometne zveze včlanjenim pri skupini Ljubljana, se naznanja, naj se vse denarne pošiljatve naslovijo na blagajnika tovariša Martin Novak, Dovozna cesta št. 2 v Ljubljani; vsa pisma tikajoče se organizacije pa na tovariša Alojzija Wisiak, Resljeva cesta 27, Ljubljana. Pozor. Redni mesečni sestanek skupine Ljubljana za mesec majnik se vrši zvečer, v soboto dne 11. t. m. ob 8. uri v Rokodelskem domu. Opozarjamo zlasti člane južnoželezničarje, da ne bodo zopet z njihovo odsotnostjo pokazali kako malo jim je mar za boljšo bodočnost, katere doseči je sedaj brez dobre organizacije in zavednih članov nemogoče. Odbor ni vsegamo-goč, da bi videl in znal vse težnje posameznikov, pridi torej vsak sam vsaj na sestanek, ter povej odločno in jasno, kar ti je na srcu. Ako bo mogoče preskrbi odbor kakega poročevalca. Za odpravo 2iurne službe na južnem kolodvoru v Ljubljani je vložila skupina Prometne zveze potom' centralo na Dunaju prošnjo pri prometnem ravnateljstvu. Gospod ravnatelj Nessler je obljubil, da se bo na zahteve kolikor mogoče oziral in priznal, da je popolnoma opravičena. Le čudno se nam zdi, da delavstvo in uslužbenci sploh še vedno nočejo sprevideti, kje se zanje res kaj dela in še vedno slepo drvijo za tisto rdečo gardo, ki okoli vsakega prvega iz-najde kako novo vabo, da z njo navdušuje svoje revne sodruge k »skupdržanju«. Pravi namen takih burk so le sVitle kronice, katerih seveda obersociji pri vladajoči draginji vedno več rabijo. Da ni treba obljub spolnovati, za to pa so druge organizacije tu, da delajo in da se vedno lahko na nje zgovarja. In če se še prav rovtarsko zavpije nad takim »misliti nezmožnimi« so-drugi, to drži; pr moj’ ver’! Članom Prometne zveze bohinjske proge se naznanja, da je shod krščansko mislečih železničarjev, ki bi imel biti dne 5. maja v Podbrdu preložen na negotovi čas, ker je g. državni poslanec Josip Gostinčar zadržan. Shod se vrši eno prihodnjih nedelj, kdaj poroča »Naša Moč«. Ali smo delavci res braz vseh pravic? V novembru so se vršile v Tržiču po novem volilnem redu volitve za trško občino. Ker je Tržič eden izmed najvažnejših obrtnih krajev na Kranjskem, kjer je blizu dve tisoč delavcev in delavk, zato je S. L. S. kandidirala v tretjem razredu tudi delavce in sicer predilniškega mojstra Schweigerja, ki je obenem tudi posestnik in načelnik Jugoslovanske strokovne skupine in kovača Vidica in delovodjo v Rihard Maleje- vi strojarni Dečmana. Vsi trije so bili izvoljeni z ogromnimi večinami nad rdečkarji. Schvvei-ger je dobil 4-01 glas, Vidic 37o, Dečman 273. Prva dva so volili tudi Nemci. Ker so Slovenci zmagali v vseh treh razredih, so vložili Nemci proti volitvam rekurz. Celih pet mesecev je vlada premišljevala, kako bi svojim ljubljencem pomagala. In prišla je do cilja. Razveljavila je prvi razred in izbacnila iz tretjega dva zastopnika delavcev Vidica in Dečmana, ker slučajno nista posestnika. Poklicala; je mesto teh dveh v odbor zdravnika dr. Havlino in rdečkarskega gostilničarja Kavčiča. Vlada je razveljavila delavske mandate zato, ker sta po mnenju slavno-iste Vidic in Dečman smatrati kot posla oziroma dninarja, kar pa ne odgovarja resnici. Vidic jo že dolgo vrsto let kovač v kovačnici g. Globočnika. Služba se mu more odpovedati nad 1 leto; Dečman je istotako dolgo vrsto let delovodja v strojarni A. Mally. Njiju službi sta vse kaj drugega nego poselski oziroma dninarski. Somišljeniki S. L. S. se bodo pritožili na upravno sodišče. Dolžnost deželnih poslancev pa je § 10 tako jasno povedati, da ne bo mogla vlada blizu. Ako obvelja to razveljavljenje potem sploh delavec ne bo mogel biti voljen v občinski odbor. Tega namena pa S. L. S. ni imela, saj je ravno zato napravila nov volilni red, da so tudi delavskim slojem odprta vrata v občinske za-stope. Tržiško delavstvo je ogorčeno nad tem sklepom vlade, ki je dvema zaslužnima možema odvzela pravico zastopati delavce v občini, le nekateri rdečkarji se tega vesele. To pa ni čudno, saj so ti ljudje podrepniki vsakega kapitalista. Najbolj se veseli razveljavljenja nek pro-pali rdeči kandidat Snoj po imenu. Kandidirala ga je zadnjič tovarniška stranka, ker se je rotil, da ni soc. demokrat. Seilfij pač ne bo mogel več tega tajiti, ker je stopil celo v organizacijo Vzajemnosti. Sicer pa tudi njegovo neprestano zabavljanje čez »farje« in krščansko socialno delavstvo priča, da je imenovani Snoj ali mladi Manžula pristen soc. demokrat. Tega moža si bomo o priliki še natančneje ogledali ter mu potegnili njegovo krinko z obraza. Mi delavci pa pravimo: Ljubši nam je odkrit soc. demokrat nego šviga švaga čez dva praga. Največje slavje. Največje slavje življenja je brez dvoma dobro zdravje. Zdrav organizem, čilo telesno stanje in veselje do življenja so dragoceni zakladi, ki jih je treba varovati za vsako ceno. Nič ne pospešuje ta veliki namen bolj kakor Nutrigen, to idealno pripravljeno krepilno sredstvo, ki oživlja kri, kosti, živčevje in odpornost. Tudi zdrav človek potrebuje Nutrigen, bolnik se pa naravnost pregreši, ako ne poskusi z Nutrigen-om oživiti svojo upadajočo energijo in ginevajoče veselje do življenja. Podjetje Nutrigen, Budapešta, Elisabethring 16, odd. 188, pošlje na željo vsakemu zastonj poskušnjo in navodilno knjigo o Nutrigen-u. Ne pozabite, da je treba delati na vso moč za Vaše glasilo „Našo moč“. Cim več naročnikov, tem večji vpliv bo imelo Vaše glasilo. 9 q Splošna priljubljenost t i preizkušenega : Francko-vega: kavinega pridatka* pripisati je njegovi nedosežni izdatnosti v jedru, okusu in barvi. * s kavinim mlinčkom « « « st n z zdravili. So bolezni, ki so nastale vsled pomanjkljivega prehranjevanja, zato je enako važno za zdrave in bolne, da najbolj pazijo na pravilno prehranjevanje. Kateri so pravi principi življenje in zdravje dajajočega prehranjevanja, vedo žal samo nekateri, zato se zgodi, da mnogo ljudi pred časom zgubi svojo moč in odpornost. Svetovnoznano redilno sredstvo Nutrigen (zakonito zavarovano), ki se zaradi svoje sestave po pravici imenuje kralj redilnih sredstev, je po znanstvenih principih pripravljeno, kar svedočijo potrjene kemične analize. Spoznajte izredne prednosti tega redilnega sredstva. Nutrigen dobi vsakdo zastonj. Zahtevajte, sklicevaje se na ta list, škatljico Nutrigena zastonj in poštnine prosto ter zahtevajte tudi knjigo z navodilom, v kateri so popisana glavna pravila pravilnega prehranjevanja. Dosedaj se je porabilo v Avstro-Ogrski 250.000 škatljic, kar dokazuje brez dvoma nedosežno dobroto in veliko priljubljenost tega redilnega sredstva. Podjetje Nutrigen, Budapešta, Elisabeihring 16, Odd. 188. najsigirnejsa »rila za štedenje! jS Denarni promet 1.1910. čez 87 milijonov K. Lastna glavnica ■ K 608.996*84. ■ reoistr. zadruga i neomenjene zaveze Miklošičeva cesta6 pritličje v lastni hiši nasproti hotela,Union* za franc, cerkvijo prejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1 ure pop. ter jih w. |/ 0/ brez obrestuje /7 /jj kakega po “r /*• odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih 100 kron čistih 4a50 na leto. Hranilne knjižice se sprejemajo hot notov denar, ne da hi se njih obrestovanie kaj prekinilo. Za nalananie po pošti so poštno-hranilničnB položnice na razpolago. Fran Povše, komercijalni svetnik, vodja, graščak, drž. in dež. posl. predsednik; Josip šiška, stolni kanonik, podpred.; Odborniki: Anton Belec, posest., podj. in trg. v Št. Vidu n. Lj.; Dr. Josip Dermastia; Anton Kobi, pos. in trg., Breg pri Borovn.; Karol Kauschegg, velepos. v Ljubljani; Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani; Ivan Kregar, svetnik trg. in obrt. zbor. in hišni posest, v Ljubljani; Fran Leskovic, hišni posest, in blag. „Ljudske posojil."; Ivan Pollak ml., tov.; Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani; Gregor Šlibar, župnik v Rudniku. )> {( ■RH mm m č&alni/tč ** c&m&ri/co "Materi telijo -dujbnu^ po crm' in -*x*rteal/itHrpotovali ruy'sv obrnejo cSmon^c/fnzete&Ca v 'JčblodvorsAe ulice20. 'Xšakoars&uj&>ty usnik* i> Izdajatelj in odgovorni urednik Mihael MoSkerc. Tisk Katoliške Tiskarne.