Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO IN UPRAVA : Videm, Via G. Mazzini št. 10/1. Tel. 33-46 — Poštni predal (Casella postale) Videm 186. —-Poštni čekovni račun (Conto corr. post.) : Videm, št. 24/7418.
SLOVE xN CEV
NAROČNINA:
Za Italijo: polletna 300 lir — letna 500 lir — Za inozemstvo: polletna 600 lir — letna 1000 lir — Oglasi po dogovoru.
Posamezna številka 25 lir
Leto VII. — Štev. 11 (133)
UDINE, 1. - 15. JUNIJA 1956
Izhaja vsakih 15 dni
Po volitvah
Volitve v občinske in pokrajinske zasto-pe so za nami. Po naših vaseh so utihnili zvodniki, končana so šumnia zborovanja, možaki se ne zbirajo več okrog kozarca vina, da bi se prepirali in delali stave, kdo bo pri volitvah »prišel skozi!«
Prišel pa je čas obračuna. Kdor bere italijansko časopisje, bo čudoma ugotor vil, kako prav vse stranke pojejo in slavijo vsaka svojo zmago. Nobeden — takšen je vtis bralca — ni propadel, vsi so zmagali. Pustimo vsakemu svoje veselje. Saj je to kot pri kartah: tisti, ki zgubi, se tolaži, da bi partijo dobil, če bi asa Prehitro ne vrgel — in podobno.
Mi se bomo pa raje vprašali, kakšna je posledica volitev pri nas v Beneški Sloveniji, še raje se bomo iz volitev naučili kaj za prihodnost. Le pogumno poglejmo dobre in napačne strani!
Naš obračun
Med volilno borbo so naši možje in kandidati pogumno šli med ljudstvo. Skoraj v vsaki vasi so volilci poslušali z velikim zanimanjem njih besedo in nauk. Na par sto shodih, sestankih in tudi v ožjih razgovorih so se naši možje in žene poučili, kaj je njihova dolžnost ne le trenutno, ampak tudi za poznejše rodove, za boljšo bodočnost. Gospodarska vprašanja, dobra občinska uprajva, pa tudi pravice našega slovenskega prebivalstva so bila načela, ki so vodila volilce in volilke v borbo za baše pravo in dobrobit. Zato je bil prvi bamen spraviti v občinske svete, koderkoli je bilo mogoče, naše pošteno in de-biokratične može; take, ki so po svojem dosedanjem obnašanju in delu dajali zar gctovilo, da se bodo potegovali za blagor svojih vasi.
In to smo v veliki meri dosegli! Načini So pa morali biti, zaradi nujnosti razmer v katerih živimo od kraja do kraja drugačni. Zato tudi ni mogoče natančno določiti enotnega števila vseh oddanih slovenskih glasov. Pribiti in jasno povedati ba je treba eno dejstvo in to« je, da je bar tednov pred volitvami odšlo v tujino bad 2000 naših mož! Ko so dobili potna dovoljenja in pozive so pač morali oditi kruhom od doma ! Teh zgubljenih 2000 Sasov bi prav gotovo v marsikateri vasi bomagalo do zmage premnogemu našemu biožu, ki si ga je ljudstvo želelo izbrati.
smo jih izgubili pač ni krivda naših 'iudi, marveč slabih gospodarskih razmer V katerih živimo in v katerih nas pokli-cana oblastva nalašč pustijo živeti.
Kljub izgubi teh glasov so pa prišli slovanski zastopniki — z raznih list — v V®e naše vasi. V nekaterih občinah imamo ceio večino in bomo lahko volili tudi svolga župana! Tudi na to smo lahko upra-Vičeno ponosni!
Moralna zmaga
&e bolj kot številčni izidi nas pa navdaja s pogumom in z vedrim zaupanjem v bodočnost zavest, da je pri teh volitvah Modrla naša slovenska beseda glasno na Man. Na številnih sestankih so občani 5abii zahtevali in prosili govornike, naj Mb provedo svoje besede »po naše«, ker 4a tako bolje razumejo. Na zborovanjih j® odmevala tudi naša pesem ter vžigala M bodrila. Naša govorica se ni stiskala '°t včasih
italijanskih takozvanih naprednih kandidatov, češ da smo mi umetno postavili in za lase privlekli na dan »slovensko manjšinsko vprašanje« v Benečiji. O ne, obstojalo je že davno prej predno so agitirali pri nas taki možje.
Razen naše besede je pa prodrla na plani tudi zrelost in zavednost naših ljudi, čeprav še ne povsod. Dolga leta palic in batin so zlomila v marsikaterih prsih pogum in zavednost. Kdor pa je prejšnje dni le malo psihološko opazoval naše Benečane, je spoznal njih drugo plat. Zar vedli so se, da na podlagi demokratičnih postav v republiki smejo in celo morajo terjati svoje pravice. Otresli so se strahu, ki jih je vklepal kot coklja na nogah in
dvignili so ponosno glave kot polnopravni državljani, ki ne bodo več ponižno stopicali s klobukom v roki okrog gosposke.
O izdajalcih, kopitarjih in ljudskih pijavkah, ki jim je samo za stolček pa niti ne govorimo. Njim naj velja le prezir slehernega poštenega Slovenca!
Pa še tretja moralna zmaga je dobljena, ki smo jo že zgoraj omenili in to je: prisotnost v veliki večini občin tudi slovenskih svetovalcev. Na njih leži sedaj delo in odgovornost za naše občinske uprave; oni bodo ob koncu dali račun ali so izpolnili ali zlorabili zaupanje volilcev v nje! Upajmo, da bo njih račun pošten. Vsi volilci jim pa bomo pomagali.
V tej povezavi ljudstva z zastopniki, na temeljih, ki smo jih zgoraj nakazali bomo ustvarjali z združenimi močmi našo lepšo in boljšo bodočnost, sebi in zanamcem v prid in ponos!
NA POVABILO SOVJETSKE VLADE
Predsednik Federativne ljudske republike Jugoslavije Josip Broz-Tito je 31. maja opolnoči odpotoval na uradni obisk v Sovjetsko zvezo. Predsednik jugoslovanske republike, njegova soproga Jovanka Broz, podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj s soprogo, državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič s soprogo, Milajko Todorovič, Jakov Bla-ževič, Jože Vilfan in drugi člani spremstva bodo ostali v Sovjetski zvezi tri tedne na vabilo prezidija vrhovnega sovjeta in Sovjetske vlade.
Pred svojim odhodom je maršal Tito miiiiiiiiiiiiiii iiiiiniiii i ti 11 ■ iii,ii i.ii iiii.iii.il l'iMitiiinijiiirii) i.i ni limilim niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiciiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilini
Prireditev gojencev Dijaškega doma v Gorici
Poleg Goričanov so sodelovali tudi beneški Slovenci
Gojenci Dijaškega doma v Gorici so pripravili v sredo popoldne v prosvetni dvorani zaključno prireditev, katere se je udeležilo izredno veliko občinstva, med katerim so bili profesorji vseh treh srednjih šol skupno z g. ravnateljema Rožičem in Pavšičem. Prav tako so se prireditve udeležili člani odbora Dijaške Matice.
Obsežen program je bil sestavljen iz deklamacij, petja in plesov, zai zaključek pa je skupina gojencev zaigrala tudi kratko igrico.
V uvodu je Anica Grilanc prikazala naloge dijakov ter omenila, da so pogostokrat prišli navzkriž z redom v domu zaradi svoje mladostne živahne narave. Zahvalila se je vzgojiteljem za trud, ki so ga vložili, da bi bili učni uspehi čim-boljši.
Sledila je prva deklamacija Marijana Lavrenčiča in Pavla Mavrenčiča, Deklamirala sta Župančičevo Ciciban posluša očetovo uro. Božidar Petarin je deklamiral Grudnov Prihod, Jožef Jarc pa Grudnovo Slovensko zemljo.
Spored je poživil nastop dveh zborov gojencev in gojenk Dijaškega doma, ki ju vodi prof. Sever. Najprej je zbor mladoletnikov in otrok zapel Adamičevo Koroškim fantom. Vomčevo Na Gorenjskem je fletno. Kramolčevo Jaz bi rad cegajnar bil ter Tomčevi Luštno in Vigred in Od Ribnice do Rakitnice.
V drugem delu pa je pel mešani zbor FlajšmanoV Triglav, Hubadovo Prišla je miška, Hubadov Potrkan ples in goriške-ga rojaka Jožka Jakončiča pesem Mlati-či. Pesem Mlatiči je izredno krepka pesem ter posnema ropot cepcev med mlačvo. Zapeta je bila dobro in občuteno. Prof. Sever, ki je pred časom pregledoval kompozicije, ki jih je pokojnik zapustil, je pesem sklenil vnesti v program. Tako smo lahko prvič slišali skladbo našega rojaka, za katerega veliko Goričanov ni vedelo, da se je poleg svojega poklica ukvarjal tudi s komponiranjem.
Med enim in drugim nastopom pevskih zborov je Rozana Marinič deklamirala A-škerčevo Svetinjo, Lilijana Bonini Aškerčevo Slovensko legendo, Marija Lavrenčič Zupančičevo Starec misli, Sonja Per-tot Župančičevo Moje barke, Aleš Gruden pa Grudnovo Iz rabskih pesmi.
Program je povzdignil nastop akademsko - srednješolskega kluba Simon Gre-
gorčič s folklornimi plesi v narodnih nošah. Nastop je vzbudil med gledalci veliko navdušenje zaradi. izredno dobro naučenih plesov, za kar gre zasluga Olgi Gorjupovi iz Trsta.
Plesalci so zaplesali vojvodinski ples »Ej, Bože seko«, Venček narodnih plesov in za konec še tipični srbski ples Srbo.
Pri vseh plesih so nastopajoči želi velik uspeh in so morali na splošno željo ples Srbo še enkrat ponoviti.
Za konec so gojenci Jožef Jarc, Roman Tomasino, Ivan Tomazetič, Viljem Cerno, Ivan Ferletič, Ernest Devetak, Remo Černetič in Jožef Vidmar zaigrali Ribičičevo enodejanko Čudodelna srajca.
Illilllllllllllllllnillllllllllllllllilllllllilllllllllllllllllllllllllllllllll llllilllllllllllllllllllllll!lllllll!lll!l!lll!llll!lll!l!lll!llllllllllllllliiillllllllllllll:lllll!l:lil!M1IIM'ITIililll:lli:ill
Kako si pomagajmo?
v kot kakor pepelka, ampak ** je upala jasno na dan. Kdor je hodil ^ časa zborovanj po naših dolinah se je M čudil in obsojal mnenje nekaterih
"tiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiituiiiiiiiiiiiiiiuiii^iniiiiijii,mm,|,milimi,um.liiiiiiiiniiiuiiii mn mimimi inumi mi .
Nova ureditev obmejnega prometa
Jdgoslovansko - italijanska mešana ko-^ja je v Vidmu zaključila svoje četrto x^Uanje. Razgovori so trajali dva dni;
^ tekali so v medsebojnem razumevanju, j. etla so bila vsa vprašanja v pretresu, fisija se bo prihodnjič sestala v Ljub-Dr. Fabian, ki načeluje italijanski misiji, je novinarjem izjavil, da je ^Ustavljal najvažnejše vprašanje pre-j živil čez mejo. V carinskih uradih bo stavljen seznam stvari, ki se smejo širokogrudno pa bodo pregledo-. živila, namenjena bolnikom. Glede
Mute
so se sporazumeli, da bo dovoljen
prenos 3.500 din iz Jugoslavije in 7.000 iz ItaJije.
V tem zasedanju je bilo določeno, da se lahko prenese čez mejo naslednja živila; 1 kilogram kruha, pol kilograma mesa ali rib, 400 gramov mesnih izdelkov, 250 gr. masla ali sira, 1 kg in pol sadja ali zelenjave, 200 gr. slaščic ali čokolade, 50 gr. kave, 6 jajc, 1 liter vina, 2 decilitra žganja, 500 gr. testenin, riža ali ječmena.
Do sedaj je bilo izdanih na obeh področjih skupno 145.000 propustnic. V prvem tromesečju letos pa je prešlo mejo v obeh smereh približno 600 tisoč oseb.
Večkrat se bere, sliši, pa :udi na lastne oči vidimo, kako slabe sc. gospodarske razmere v Beneški Sloveniji. V severnem delu naše dežele Visi svet po večini na strmih bregovih ali pa se nahaja v prodnatih dolinah. Tudi zemljiško-posestne razmere so zelo neugodne; po večini imamo malo, skoraj bajtarsko posest in še to razkosano na dosti malih in odročnih delcev. Potemtakem se razume, da je naš njivski pridelek, nekaj fižola, krompirja, zelja, skromen; da preskromen, da bi zadostoval za vse potrebe in prehranil družine. Zato pa je veljala pri nas stara pesem: popotno palico v roke in hajdi v svet za kruhom !
Vprašajmo se ali bi se ne dalo na kakšen način odpomoči tej gospodarski bedi? O, da, prav gotovo se bi mogle razmere spremeniti., Saj je sama vlada že to resnico sprevidela, ko je naredila načrt — žal, za enkrat le načrt — za izboljšanje (bonifikacijo) naših zemljišč.
Pa to ni edina pot. So še druga, ki nas lahko pripeljejo do uspehov. Pri tem mislimo predvsem na samopoč v skupnosti. Dostikrat čuješ tarnanje, kako je slabo, če pa kaj novega svetuješ, dobiš odgovor: »Eh, kaj, tako je delal rajni oče, bom pa še jaz.« Taka obupanost v usodo nikakor ni na mestu. Le malo pomislimo.
V naših krajih j' ena kmetijskih panog, ki bi se lahko lala še lepo urediti in izrabiti. Ta je — ivinoreja. Pri nas je še precej pašnikov in planin. Dejstvo je tudi, da je včasih mukalo v hlevih več živinčet kot danes. Potem se je pa vse zanemarilo. To se mora dvigniti. Treba bi bilo v par vaseh, primerno preudarjeno kje, ustanoviti živinorejske zadruge, ki bi jih upravljali naši ljudje sami. Cim bi se te ustanovile, bi same po sebi prišle na vrsto tudi zadružne mlekarne. Teh smo pa najbolj potrebni. Seveda bi me. Mi najprej poskrbeti za strokovno podkovane ljudi s kmetijskimi in mlekarskimi šolami ali vsaj z večernimi tečaji.
Poreče ta ali oni, da saj nekaj takih zadrug in mlekaren že deluje. Res je to. a je vse premalo ali pa niso v naših ljudskih rokah. Po večini pa celo hirajo ali so slabo upravljane.
Ni dovolj samo vestno vpisovanje, koliko litrov mleka prinese ta ali druga številka dnevno v kotel, ampak je treba začeti pri temeljih. Ker se krava pri gobcu molze, je treba najprej poskrbeti za izboljšanje pašnikov, doho 'v d- iiht. za izpeljavo žičnic in kar je p -Urnega; to pa ne zmore posamezen posest. _, temveč le celokupna vas ali več vasi s'-ipaj zdru-
ženih v zadrugi. Potem pride na vrsto izboljšanje hlevov, selekcioniranje dobrih pasem in končno skrb za racionalno vnov-čenje ter za umno predelavo v mlečne izdelke.
Takih teorij smo že dostikrat slišali, kajne? Toda malo smo še slišali, da bi se kje v nedeljo popoldne, pa tudi če v oštariji, zbralo vsaj pet pametnih mož in bi sklenili: začnimo!
Koliko zaslužka bi prišlo v naše hiše, koliko ljudi bi dobilo kruha doma in ne po svetu. Star, a vedno resničen pregovor pravi: Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal. Premišljujmo malo o njem in pljunimo v roke!
dopisniku TASS izjavil, da odhaja na obisk SZ skupno s svojimi sodelavci z veseljem, ker je prepričan, da bodo imeli s sovjetskimi voditelji možnost vsestransko izmenjati misli o problemih, ki zanimajo obe državi in o problemih mednarodnega značaja.
Jugoslovanski predstavniki so prispeli V Moskvo v soboto popoldne, kjer se je več sjotisočev ljudi zbralo na poti ob železniški postaji, na kateri so maršala Tita pozdravili najvišji državni, partijski in vojaški voditelji Sovjetske zveze, med njimi Vorošilov, Bulganin, Mikojan, Hroščev, do rezidence dvorca Spiridonovke. Prebivalci Moskve so postavili na cestah transparente v srbohrvaščini in ruščini, v katerih so izrekli dobrodošlico visokemu gostu in njegovim sodelavcem.
V soboto zvečer je maršal Tito obiskal predsednika prezidija Vrhovnega sovjeta Vorošilova, s katerim se je zadržal v enournem razgovoru. Med svojim bivanjem, ki bo trajalo do 23. junija, bo predsednik jugoslovanske republike imel še več razgovorov z najvidnejšimi osebnostmi Sovjetske zveze, 19. junija pai bo imel skupaj z Hroščevom govor na stadionu Dinama v Moskvi, kjer se bodo zbrali tisoči Moskovčanov. V nedeljo so si jugoslovanski gostje ogledali tudi Leninov mavzolej, Kremelj, stalno kmetijsko razstavo v Moskvi itd. Med svojim bivanjem v prijateljski državi bo jugoslovanski ministrski predsednik obiskal tudi Leningrad, več hidrocentral, kolhozov, nekaj dni pa se bo zadržal tudi v znanem letovišču Soči ob Črnem morju.
Najuglednejši francoski, angleški in drogi časopisi so ob tej priliki objavili članke v katerih opisujejo velik pomen obisk« predsednik?. FLR J v Moskvi. Med drugim povzemajo, da bodo razgovori daljnosežnega pomena za stabilizacijo miru v svetu in da bodo odločno vplivali tudi na rešitev številnih perečih vprašanj
v Evropi.
Il II III 1111 II 111 III III I II I IM 111 IIIIMIIIIIIIIIIIIIM lllll!lll!lllllilllll!|ll!lllll!lll!l!ll I rillMlIirilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIU
DOPIS IZLETNIKA
Zapuščene gorske vasi v Prapotnem
Pred dnevi smo prejeli dopis od nekega Videmčana, ki je šel na izlet v Beneško Slovenijo in ga tu v celoti objavljamo, ker dobro opisuje razmere v slovenski vasi Oborče.
Mesec maj privablja marsikaterega meščana, ki tiči sedem ur dnevno v zatohli pisarni, v prosto naravo, da se tam naužije svežega zraka. Bil je soparen dan in zato je bil izlet še toliko bolj zaželen. Zajahal sem »lambrettm in odbrnel iz Vidma proti Čedadu. Tu mi šine v glavo misel, da bi šel v dolino Idrijce in potem na Staro goro.
Vožnja je bila do Prapotnega dokaj prijetna, a ko sem zapustil vas in se podal proti Podresi se mi je zaradi velikih kotanj na cesti začelo pošteno kolcati in sem odskakoval na sedežu kakor žoga. Zavil sem po cesti, ki vodi v Oborče, in tu se je pričela prava kalvarija. Cesta je tu namreč v tako obupnem stanju, da ni bilo mogoče voziti po njej z lahkim vozilom in zato sem moral riniti nlambretto« in si pošteno brisati znojno čelo. Kakor glave debelo kamenje pokriva cesto in tu in tam je cesta še ovirana zaradi plazov. Po dobri pol uri naporne poti sem prispel v Oborče in tu sem obstal, ker je bila pot čedalje slabša. Povprašal sem vaško otročad za gostilno in sem zavil tja.
»Buoh se usmil, kako ste pa paršli z lambretto do tle«. me je pozdravila krčmarica. Iz njenega pripovedovanja sem izvedel, da semkaj zaide malokateri človek s vrometnimi sredstvi, hodijo le pešci na Staro goro. Povedala je tudi, da je bila cesta zgrajena med prvo svetovno vojno in potem je ni nihče več popravljal.
Občinske uprave, sedanja kakor tudi prejšnje, čeravno so bile v rokah demokristjanov, niso skrbele, da bi razvile promet na romarsko božjo pot na Staro goro v tej smeri in zato je cesta propadla. »Sedaj« je nadaljevala »se bo morebit kaj spremenilo, kakor veste, so na volitvah zmagali socialdemokratje in ti bono sigurno več skrbeli tudi za naše gorske vasi.«
Vas Oborče šteje 22 hiš in ima približno 100 prebivalcev. Zemlja je zelo pusta, če ne dežuje 15 dni so vsi pridelki uničeni. Večina mož se bori za vsakdanji kruh v inozemstvu in dosti se jih je že vrnilo domov zaradi bolezni. Pas je sto odstotno slovenska, kajti semkaj se ni priselil noben tujec in zato govore še danes prav dobro slovensko narečje. Tudi otroci govore slovenski med seboj in s starši, italijanskega jezika se za silo nauče le v šoli. Trgovine nimajo nobene v vasi in zato so primorani hoditi nakupovat vsakdanje življenjske potrebščine v Podresko, kjer je mala trgovinica ali pa v Prapot-no, ki je oddaljeno dve uri hoda. Najbolj živo se mi je pa vtisnila v spomin šola. Če ne bi videl napisa, sploh ne bi vedel, da je to šolsko poslopje. Za šolo v Obor-či služi mala raztrgana bajta, brez dimnika, oziroma dimnik je napeljan skozi okno in privezan z vrvico.
Kjerkoli sem se ustavil, povsod so ljudje tarnali o zapuščenosti gorskih slovenskih vasi. Vsi pa upajo, da se bo sedaj vse smremenV'', saj sc dali glasove iakim ljudem od katerih pričakujejo, dà bodo dobri upravniki in da jih ne bodo prezirali.
\
SV. LENART
KAPLJICA V MORJE
V preteklosti smo na obširno pisali o veliki gospodarski krizi, ki je nastala zaradi podrtja tovarne cementa v Sv. Lenartu. Sprva smo upali, da bodo oblasti na številne prošnje in proteste poskrbele tem brezposelnim delavcem kakšno drugo zaposlitev, da si bodo mogli zaslužiti vsakdanji kruh, a zvedeli smo, da je te dni videmska prefektura odgovorila z 200.000 lirami. Ko bodo razdelili to vsoto med številne brezposelne, bo seveda prišlo na vsakega brezposelnega zelo malo — kapljica v morje — nikjer se ne bo nič poznalo. Ljudje se prav gotovo ne bodo zadovoljili s tistimi parimi lirami — hočejo dela, da bodo mogli živeti.
GRMEK
GRADNJA POKOPALIŠČA V LESI
Pred dnevi so pričeli graditi v Lesi novo pokopališče. To delo je bilo zelo potrebno, kajti sedaj nosijo pokopavat mrliče v Hlodič, ki je po precej oddaljen od vasi. Pokopališče v Hlodiču je postalo pa tudi pretesno in zato so morali vedno prekopavati še neiztrohnjene grobove, kar seveda ne odgovarjal higijenskim predpisom.
Za gradnjo tega pokopališča so ustanovili delovni center, ki bo zaposlil nekaj domačih brezposelnih. Predvidevajo, da bodo celotni stroški znašali približno 3 milijone lir.
PAZITE NA OTROKE!
V poletnem času puste starši dostikrat svoje male otroke doma, ko gredo na polje. Če so brez nadzorstva pride lahko do hudih nesreč, kajti otroci so otroci, ne vedo kaj je prav in kaj ne.
Pred dnevi se je hudo poparil z vrelo vodo šestletni Ruk Viktor iz Grmeka in se bo moral zdraviti najmanj mesec dni. Nesreča pride, ko jo najmanj pričakujete, zato pazite na svoje otroke.
m
w//i/£y
H
V
n
,«> 1«! «
Novoizvoljeni občinski svetovalci
Prinašamo seznam novoizvoljenih občinskih svetovalcev v čisto slovenskih vaseh Beneške Slovenije
OBČINA DREKA
Tomazetič Evgen iz Klobučarjev; Cici-goj Humbert iz Dolenje Dreke; Cuodar Lenart iz Cuodra; Cicigoj Jožef iz Laz; Jurman Jožef iz Prapotnice; Krajnik Jožef iz Ocnega Brda; Namor Jožef iz Krasa; Trinko Jožef iz Trinka; Tomazetič Ivan iz Obenij; Cuodar Alojz iz Pačuha; Zufferli Paskval iz Dolenje Dreke; Trinko Anton iz Obenij ; Floreančič Damian iz Obrank; Cicigoj Jožef iz Laz; Trušnjak Ivan iz Trušnjega.
OBČINA GRMEK Pavletič Anton iz Zverinca; Klodič Jožef iz Hlodiča; Zufferli Ivan iz Seucà; Kanalac Darilo iz Platea; Luscak Jožef iz Grmeka; Feletič Anton iz Hlodiča; Garjup Jožef iz Grmeka ; Floreančič Raf-fael iz Sevcà; Gus Peter iz Hlodiča; Vogrič Emil iz Grmeka; Vogrič Ivan iz Topolovega; Vogrič Rihard iz Topolovega; Preda n Izidor iz Gorenjega Brda ; Zdrav-lič Ernest iz Hlodiča; Dreosti Jožef iz Topolovega.
OBČINA PODBONESEC Dorboló Avguštin iz špinjona; Tardar rossa Emilio iz Ofjana; Puller Alojz iz
» 111 i.i i ii i n m 1111 mn mn n i immillimi m ii milim m i niii ii iiii m iii mm in in m ni iii m um
Zmaga socialdemokratov o občini Prapotno
V občini Sv. Lenart je KD zmagala somo s 35 glasov razlike
V občini Prapotno, ki meji na goriško pokrajino in na Jugoslovanska Brda, je leva opozicija, ki je nastopila pod znakom PSDI (Italijanska socialdemokratska stranka), premagala listo krščanske demokracije. Novi občinski svet bo sestavljen iz 11 socialističnih svetovalcev in 4 demokristjanov.
Uspeli socialdemokratov v občini Prapotno je izredno velikega pomena, ker je s tem prenehal monopol, ki ga je imela krščanska demokracija nad občinskimi upravami v vsej Beneški Sloveniji. Uspeh v Prapotnem je toliko pomembnejši, ker si je enotna socialistična lista postavila med drugim za cilj narodno pomiritev, ki je tako velike važnosti za obmejne kraje, kjer je ljudem dveh narodnosti usojeno skupno živeti.
V občini Sv. Lenart pa ie KD dobila 518 glasov, skupna leva opozicija s klasom za volilni znak pa 483 glasov. V tej občini je torej KD zmagala samo s 35 glasovi razlike.
PODBONESEC
CESTA ZAPOTOK - KALA
Na zadnjem zasedanju občinskega sveta so sklenili, da bodo ustanovili delovni center, ki bo dogradil del ceste med Za-potokom in K alo. Ta del ceste je dolg 350 metrov in stroški za to gradnjo bodo znašali 2 milijona in pol lir.
SV. PETER SLOVENOV
SLABA CESTA V PETJAHU
Promet, ki se vrši skozi našo vas je vsak dan večji. Ugotovili so, da vozi zadnje čase več kot 30 težkih tovornih avtomobilov dnevno in zaradi tega se je cesta ponekod zelo znižala, ker nima prave podlage. Ni
dolgo od tega, da je razpokal zid nekega dvorišča in je nevarno, da se popolnoma poruši.
Treba je, da občinska uprava takoj poskrbi za popravilo ceste, kajti ta je postala sedaj, ko je odprt mali obmejni promet, mednarodnega pomena.
ASFALTIRANJE CESTE V A2LI
Občinska uprava je poskrbela, da bodo v kratkem času asfaltirali del ceste, ki gre skozi Ažlo in veže dolino Aborne, Er-beča in Kozice. Delo je prevzelo gradbeno podjetje SACA. Ob tej priliki bodo zgradili tudi odtočne kanale, ki so tudi zelo potrebni. Za to delo je država nakazala občini pol milijona lir prispevka,
PROMETNE NESREČE
Preteklo nedeljo se je ponesrečil z motorjem Cernoia Bruno iz Koste, ko se je peljal domov od volitev. Nesreča se je dogodila v Klenjah. Motorist se je precej udaril po obrazu in po rokah.
Tudi špekonja Romualdo se je ponesrečil, ko se je vračal iz volišča, špekonja je invalid in zato ga je peljal volit nek njegov prijatelj z motorjem. Ker se invalid ni dobro držal je izgubil ravnovesje in odletel na tla. Pri padcu je dobil več ran, ki pa na srečo niso hude.
Na dan volitev je prišlo v Nadiški dolini še do tretje nesreče, kjer sta se precej poškodovala Zabriezak Fazio iz Tar-čete in 73 letni Masetti Angel. Zabriezak se je peljal s svojim motorjem iz Čedada proti Tarčeti, v Šenčurju pa mu je nenadoma starček prečkal cesto in tako ni mogel preprečiti nezgode. Najbolj se je udaril stari mož, ker si je zlomil nogo in se bo moral zdraviti v čedadski bolnici 40 dni.
Gorica brani svoie pravice
goriško gospodarstvo. Letališče se ne uporablja več v civilne namene; obstoji namen, da se proga Trst - Trbiž spelje neposredno od Zagraja proti Vidmu,
Dne 22. maja je bilo v Gorici od 15. do 19. ure splošna stavka v znak protesta proti namenu ministra pravosodja Mora, da bi sodišči (preturi) v Grade-žu in Tržiču odcepil od goriškega tribunala ter jih priključil k tržaškemu. Goričani so videli v tem prvo potezo, da bi se goriška pokrajina razcepila in njeni kosi priključili Trstu oziroma Vidmu. V Gorici so takoj ustanovili agitacijski odbor, ki mu je stopil na čelo socialni demokrat odvetnik dr. Devetag. Proti nameravanemu ukrepu je vstala tudi odvetniška zbornica. Na trgu Ginnastica je na velikem zborovanju spregovoril dr. Devetag in odločno protestiral proti nameravanemu razkosanju goriške pokrajine. Že tako hočejo z raznimi drugimi ukrepi oslabiti
tako da bi ostala Gorica mrtev kot; železniška uprava noče odpreti železniške zveze med Gorico in Solkanom. Gospodarska kriza bi se tako v Gorici še zaostrila. Prosvetni minister je poskušal preprečiti stavko z izjavo, da hoče s svojim zakonskim predlogom samo obnoviti nekdanje področje tržaškega prizivnega sodišča. Od drugih vzporednih vprašanjih pa bi po ministrovem mnenju lahko razpravljali pozneje. Goričani predobro vedo, da je Tržič, kjer je sedež velikih ladjedelnic in drugih industrijskih podjetij, važen vir dohodkov; prav tako Gradež kot znano letovišče lahko mnogo prispeva h gorlškim financam.
Bjač; Špekonja Roman iz Tarčeta; Guso-la Bruno iz Cicigol; Birtič Gino iz Pod-bonesca; Blazutič Dino iz Podbonesca; špekonja Jožef iz špehonj ; Domeniš Marko iz Gorenjega Ronca; Sturam Ignacij iz Gorenjega Ronca; Zorza Valentin iz Gorenjega Mrsina; Juretič Guido iz Gorenjega Mrsina; Cenčič Bazilij iz črnega vrha; Cenčič Marcello iz Črnega vrhai; Gujon Natale iz Kal; Kvala (Qualla) Elio iz Gorenje vasi; Birtič Ivan iz Dolenjega Ronca; Domeniš Jožef iz Dolenjega Ronca; Dorboló Alojz iz Tarčetai; Floram Mario iz Ofjana.
OBČINA SREDNJE Simončič Anton iz Preserja; Bordon Ivan iz Dolenjega Trbilja; Hvalica Franc iz Sredenj; Černetič Anton iz Černetičev; Postregna Ivan iz Podsrednjega; Florjančič Ivan iz Gorenjega Trbilja,; Dugero Jožef iz Dug; Drekonja Jožef iz Gnidovce; Florjančič Ivan iz Oblice; Vogrič Ivan iz Oblice; Bukovac Anton iz Pod-gore; Dugaro Jožef iz Gorenjega Trbilja; Krizetič Mario iz Vrha; Hvalica Mario iz Sredenj; Jerončič Modesto iz Prešerja.
OBČINA SOVODNJE Vogrič Ivan iz Sovodenj; Pagon Ivan iz Sovodenj ; Blazutič Marcello iz Sovodenj; Petričič Jožef iz Trčmuna; Bern jak Peter iz čeplatišč; Trinko Jožef iz čepla-tišč; Mašera Gino iz Mašer; Podorješčak Marcello iz Matajurja; Kudrič Pio iz Matajurja; Zuanella Mario iz Matajurja; Polavščak Brunone iz čeplatišč; Loščak Jožef iz Mašer; Trinko Matija iz čeple-tišč; Dus Bazilij iz Mašer; čendau Avguštin iz Mašer.
OBČINA SV. LENART Adami Ruggero iz Gorenjega Mrsina; Makorič Pio iz Sv. Lenarta; Durjavič Alojz iz Sv. Lenarta; Salamant Alojz iz Dolenjega; Rukin iz Hrastovja; Fanti Gi-sberto iz Gorenje Mjerse; Terliker Ermenegildo iz Jajnika; Oviscak Peter iz Po-štaka; Rutar Edvard iz Jesie; Bledič Franc iz Jesenjà; Hvalica Alojz iz Kravarja; Chiuch Valentin iz Utane; Tomazetič Jožef iz Grobje; Bernardino Anton iz Dolenje Mjerse; Kravanja Jožef iz Kraverja.
OBČINA REZIJA Piellich Marcellino; Quaglia Odorik; Letič Enzo; Chinese Alojz; Micelli Anton; Chinese Ivan; Di Lenardo Ivan; Ma-dotto Virgilio; Di Lenardo Anton; Ma-dotto Galdino; Naida Peter; Cossatti Ivan; Madotto Renato; Pugnetti Alojz; Di Battista Peter; Negro Jožef; Di Lenardo Alojz; elemente Anton, Tosoni Felicito, Coppetti Rihard.
OBČINA TIPANA
Kos Valentin iz Tipane; Cuffolo Angel iz Platišč; Curir Jožef iz Viskorše; De-bellis Ivan iz Debeležev; Facchini Jožef iz Tipane ; Filipič Alojz iz Viskorše ; Filipič Natale iz Prosnida; Miscoria Jožef iz Prosnida; Noacco Viktor iz Tipane; Sedola Alojz iz Platišč; Simič Lenart iz Prosnida; Tomasino Elio iz Krnahte; Bombardir Benjamin iz Prosnida; Melissa Raffaele iz Prosnida; Miscoria Evgen iz Prosnida.
OBČINA PRAPOTNO Napoli Alfonso iz Podarskij ; Kovačev-ščak Jožef iz Brda; Žnidarčič Bruno iz Kovačeviče; Magnan Angel iz Kladreč; Lesica Anton iz Oborč ; Medveš Armando iz Cale; Petruša Rino iz Ibane; Marinič Silvio iz Prapotnega; Marinič Lucijan iz Prapotnega ; Sant Livio iz Kraoreta ; Rieppi Anton iz Prapotnega; Petruša Alojz iz Prapotnega; Niemiz Ivan iz Ibane; Breščak Anton iz Bordona; Cosson Lino iz Košonov.
SREDNJE
NOV GROB V TUJINI
Zvedeli smo, da je pred nedavnim umrl v daljnji Ameriki v Chicagu Qualizza Jožef, star nad 70 let, ki je šel tja na delo pred kakimi 40 leti. Mož je vse svoje življenje posvetil trdemu delu in je upal, da bo prišel uživat svoja stara leta domov v Srednje. Ta želja se mu pa ni izpolnila, zaprl je svoje trudne oči daleč v tujini
brez svojcev. Sorodnikom pokojnega Qualizza izrekamo naše sožalje.
TiPANA
NESREČA PRI DELU
Medtem ko e tlačil seno, se je 40 letni Sedola žvan iz Platišč zelo močno udaril v roko z nekim železnim kaveljnom,
Zdraviti se bo moral 15 dni, če ne nastopijo komplikacije.
'lilHII'llljlllllllllllllllilil.M 11IIII II I 1,1111 llllill III I I I I I Ululili lllilil IIII lil 111 lllllll II IIIIIII lil II I l i l lil M11.111II
FOJDA
TELEFON V ČENEBOLI
Pretekli teden so napeljali javni telefon v čenebolo, ki je bila še brez njega. Telefonsko kabino so nastanili v prostorih CRAL, da bo vsem vedno pri rokah.
Avtobusni vozni red Videm -Čedad - Stara gora
Za poletni čas so postavili nov avtobusni vozni red za progo Videm - Čedad -Stara gora, ki je sledeči;
Ob delavnikih: odhod iz Vidma (Piazza Venerio) 8,40; iz Remanzacca (glavni trg) 8,50; iz Čedada (pred stolno cerkvijo) 9; iz Carrarie 9,05; prihod na Staro goro 9,30. Odhod iz Stare gore ob 16. in prihod v Videm ob 16,45.
Ob nedeljah in praznikih: odhod iz Vidma 6,05 in 8,05; iz Remanzacca 6,15 in 8,15; iz Čedada 6,25 in 8,25; iz Carrarie 6,30 in 8,30; prihod na Staro goro ob 7. in 9. Odhod iz Stare gore ob 8,15 in 12,05, prihod v Videm ob 8. in 12,50.
Odhod iz Čedada proti Stari gori ob 7,30 in 10,25; iz Carrarie ob 7,35 in 10,30; prihod na Staro goro ob 8. in 11. Odhod iz Stare gore ob 9,30 in 13,40; prihod v čedad ob 9,55 in 14,05.
Upravne pokrajinske volitve v Beneški Sloveniji v Številkah
(Podatke Jezikovno mešanih občin Tavorjana, Fojda,
Ahten, Neme in Gorjani bomo objavili prihodnjič)
DREKA
Sekcija 1.	Trušnje, Ocne Brdo, Kras............... 2
»	2.	Laze, Gorenja in Dolenja Dreka,
Trinko, Cuodar ....................... l
»	3.	Kraj, Klobučarji, Prapotnica, Sto-
blank, Zavrt ......................... 5
»	4.	Obenije, Obranki, Mališče, Pačuh,
Peternel ............................. 3
BRDO
Sekcija 1.	Brdo, Sedlišče ........................19
»	2.	Zavrh ................................. 8
»	3.	Ter . . /..............................58
»	4.	Njivica, Muzac, Podbrdo................44
GRMEK
Sekcija 1.	Arbida, Kostne, Lombaj, Podlak, Pod-
kostne, Rukin, Slavopik, Sevce.
Zverinac, Skala ......................25
»	2.	Gorenje in Dolenje Brdo, Gorenji in
Dolenji Grmek, Hlodič, Kanalac,
Lese, Platac in Topolovo ...	17
PODBONESEC
Sekcija 1.	Tarčet, Laze, Landar................... 2
»	2.	Arbeč, Kal, Podvršič, Zapotok ...	—
»	3.	Podbonesec, Brišče, Gorenji in Dolenji Ronac ................................... 7
»	4.	črni vrh ....................... 3
»	5.	Gorenji in Dolenji Mrsin ....	2
PRAPOTNO
Sekcija 1.	Prapotno, Ibana, Pojane, Kraoret.
Bodigoj ..............................17
»	2.	Cala, Stara Gora, Teje, Salamant,
Srednje .............................. 4
»	3.	Podrskije, Oborče, Kodromac, Bordoni .......................................... 4
REZIJA
Sekcija 1.	Ravenca, Sv. Jurij ....................36
»	2.	Osojani, Njiva, Liščeea ...............42
»	3.	Stolbica, Korita ...................... 2
»	4.	UČeja .................................13
SOVODNJE
Sekcija 1.	Sovodnje, Mašera, Gabrovca ...	2
»	2.	Strmica, Matajur ...................... 1
»	3.	Ceplatišče, Mašera, Trčmun ...	5
SREDNJE
Sekcija 1.	Srednje, Prešerje, Černetič, Vrh,
Dolenji Trbil, Podsrednje ....	25
»	2.	Gorenji Trbil, Gnidovca, Polica, Du-
ge, Oblica, Ravne.....................62
SV. LENART
Sekcija 1.	Gorenja Mjersa, Sv. Lenart, Utana,
Jajnik, Jesenjé, Pičič .....	27
»	2.	Skrutovo, Dolenja Mjersa, Pikon,
Čemur, Hlasta, Grobja, Ošnje . .	33
»	3.	Kozica, Dolenje,, Cemica, Cišnje,
Puoštak, Hrastovje ......	35
»	4.	Kravar, Podkravar, Ušivica, Jesica .	9
SV. PETER
Sekcija 1.	Sv. Peter, Saržsnta....................39
»	2.	Dolenji Barnas, Klenjé ................17
»	3.	Gorenji Barnas, Podbarnas, Kuosta	5
»	4.	Ažla ............................ 10
»	5.	Petjah, Lipa, Mečana................... 4
TIPANA
Sekcija 1.	Tipana ................................ 6
»	2.	Viskorša ......................... 2
»	3.	Platišče ......................... 5
)>	4.	Prosnid ...............................33
»	5.	Kmahta, Debeleži ...................... 2
»	6'.	Brezje ...............................  2
K.P.I. P.S.I.	P.S.D.I.	w A a	D.C.	i z a
—	10	23	68	4
1	4	33	102	2
1	4	14	105	5
—	1	86	58	—
8	43	24	120	10
7	17	4	161	2
16	36	39	67	9
16	31	45	165	17
16	9	40	194	10
52	23	21	254	10
21	45	23	313	48
10	6	27	307	49
1	11	16	264	98
9	4	28	121	76
6	3	79	116	17
51	165	6	234	15
14	54	1	130	17
1	66	1	180	17
43	34	6	302		
20	25	1	297	—
18	16	6	237	—
4	8	1	128	
34	77	17	89	12
4	33	24	155	8
21	82	5	255	3
2	18	35	150	32
—	9	36	232	n
29	19	83	181	15
64	38	64	142	15
13	26	53	96	8
3	15	15	127	3
70	51	24	263	72
94	72	18	134	22
59	44	3	102	12
65	77	36	123	18
14	29	8	116	28
23	9	16	222	2
24	12	20	183	3
3	2	17	115	9
52	15	14	148	6
19	3	5	92	4
40	6	13	55	2
Redčenje pregostih plodov
Nekatere sadne sorte, kakor n. pr. ananasova reneta, zlata parraena, baumano-va reneta in dr. se v rodnem letu in ugodnem vremenu preoblože s plodovi. Zara-di prevelike preobremenjenosti drevja zastanejo plodovi kljub lastnemu trebljenju v rasti in ustreznem razvoju, da pridelamo dosti manj vrednega drobiža. Preobilni zarod pa ne zaostaja samo v razvoju, ampak ovira tudi drevje v rasti, da prehitro ostari in prezgodaj propade. Povzroča tudi neredno rodnost.
Da bo sadno drevje ostalo dolgo časa v moči in redno rodilo ter sproti nabirajo rezervne sovi za bodoče leto, je potrebno poleg drugih kulturnih ukrepov tudi redčenje plodov.
Pravi čas redčenja začne v juniju, takoj po končanem prirodnem trebljenju. Pri visokem starejšem drevju je to delo težko, v nekaterih primerih skoraj nemogoče, pri mladem nizkem poldebelnem je to mogoče in uspešno.
Najprej odstranimo kržljave in pokvarjene ter nepravilno oblikovane ali kakorkoli poškodovane plodove. Nadaljnje redčenje uravnavamo tudi po sortah in rasti drevja. Drevju v polni rasti pustimo več nastavka kakor ostarelemu, ki popušča v rasti. Z redčenjem spravimo plodove v sklad z listjem. Amerikanci trdijo, da potrebuje debelo jabolko za popolno rast in dozorelost 30 do 50 listov, če je ta zahteva ustrezna ali je prevelika, ne bomo razpravljali, gotovo pa je, kar nas uči izkušnja, da rodi bogato olistano drevje zdravo in bolje razvito sadje, kakor drevje s slabim in redkim listjem.
Mnogim sadjarjem se zdi škoda plodov, dela in stroškov za redčenje. Ti so slabi računarji, ker ne preudarijo, da je bolje odstraniti spomladi slab in pregost zarod in obirati jeseni lepo in zdravo sadje, kakor neugleden in malovreden drobiž.
£
E
I
0
I
Kaj bomo belali
V SADOVNJAKU okopljite pri mladem sadnem drevju kolobarje in jih tudi pognojite, da bo lepše rasilo. V suši morate drevje zalivati. Pregledujte cepljence in prerežite vezivo, da se ne zaje v lub. Trebite tudi poganjke z divjakov in s precepljenih vej. Bujno rastoče mladike privezujte, da jih ne odlomi veter. Odstranjujte roparje s korenjač, vej in debel ter s korenin.
NA VRTU je polno dela, predvsem ple-tev, okopavanje in osipavanje. Izpraznjene grede takoj prelehajte in zopet sejte solato, rdečo peso, redkev itd. Sadite že lahko nizki fižol in grah. Koncem tega meseca sejte endivijo. Setve pokrijte s kakšno cunjo, da bodo hitreje in lepše kalile. Paradižnike privezujte h kolom in odstranjujte zalistnike. Da jih obvarjete pred peronosporo, jih škropite z i% bakreno - apneno brozgo ali z bakrenim apnom.
Zelo važno je zalivanje. Zalivati morate dobro, da prodre voda do korenin, ker slabo zalivanje ne koristi dosti. Po vsakem zalivanju ali močnejšem dežju zemljo okopljite ali prerahljajte z rahljačem. Rodovitnost kumar povečate, če poščip-ljete vršičke nad petim listom.
NA POLJU okopavajte in prisipljete krompir. Pri tem delu morate biti zelo
Zeleno obrezovanje vinskih trt
Mnogi vinogradniki imajo navado pri čiščenju zelenih trt odstraniti zgornje dele poganjkov, tudi onih, ki nosijo zarod, in sicer pri tretjem ali četrtem listu nad tem. Ali je to koristno?
Vemo, da je vsaka rastlina in tako tudi vinska trta, mala tvornica zase, le da je delovanje še bolj zamotano. Rastlina črpa iz zraka različne pline, predvsem ogljikov dvokis in s pomočjo zelenila v listih spreminja — v zvezi s snovmi, ki jih vsesa s koreninama! — v škrobovine
Novak R. - TIRANA - Sporočamo Vam, da morate predložiti k prošnji tudi rojstni list. Lahko ga pošljete naravnost na tozadevni urad. Isto velja tudi za Vašega sovaščana T. M.
Kramar Mario - NADISKA DOLINA -Trenutno ni matico omenjene knjige, ker je izposojena. Oglasite se čez 14 dni.
Lavrenčič Ana - ČEDAD - Vaše pismo smo prejeli in se bomo zanimali za Vašo zadevo. Sporočite nam kdaj je bila prošnja vložena.
in druge sestavine. Te potujejo potem po rastlini in se ustavijo tam, kjer so potrebne in koristne; pri trti je to v različnih delih lesa, posebej pa še v zarodu, iz katerega se razvije grozdje.
Kako pa se bodo razvile škrobovine in druge snovi, če trta nima dovolj listov? Vsaka snov pa najraje potuje navzdol, v smeri težnosti, proti zemlji. Torej bodo škrobovine priromale najlažje k zarodu in k grozdju iz zgornjih delov poganjka, ki nosi zarod. Ravno tako jasno je potem, da teh delov poganjka ne smemo odstraniti, dokler nismo grozdja potrgali ali vsaj dokler ni potemnel oziroma olesenel grozdov pecelj.
Glede obrezovanja in čiščenja vinskih trt v največjem njihovem razvoju mora veljati načelo, da je bolje opustiti sploh vsako čiščenje in obrezovanje, nego delati to v preobili meri.
Ko čistimo zelene trte, odstranimo predvsem poganjke — pijavke na starem lesu, na steblih in deblih. Ce je homati-ja prevelika med ostalimi poganjki, odstranimo neplodne poganjke, kjer sta iz istega očesa pognala dva, ostale poganjke pa pustimo pri miru. Posebni poskusi v zadnjih letih so dokazali, da krajšanje rodnih poganjkov škoduje količini in kakovosti grozdja.
11.
ANTON
INGOLIČ
»Nikakih sestankov!« je dejal Groth, ko se je začela odpravljati. »Zadevo ima sodišče v rokah in — konec !«
»Obljubila sva, zato pojdem,« se je Grothova uprla.
Vendar ni prišla samo zaradi obljube. Prišla je tudi zato, ker je na tihem upala, da bo mater prepričala, da je za otroka bolje, če ga pusti pri njej. Toda brž ko jo je zagledala, je začutila, da bi bila vsaka beseda zaman, zato je zdaj nemo strmela v slike, ki so tudi v njej zbujale spomine na pretekla leta, na leta, ki so bila tudi zanjo težka, a bi bila še težja, če jih ne bi bila ozarjala njena ljubezen do Kurta in njegova do nje.
Ana je držala v rokah zadnje tri slike.
»Kakšen korenjak!« je govorila skozi solze. »Lovrenc je obljubil, da ga bo prvo nedeljo vzel s seboj na lov. Ne bo mu dolgčas na Slemenu, še manj v steni-čah t«
»Gospa,« se je oglasila Grothova, ko je
previdni, kajti v rahli zemlji ne smete krompirja okopavati preveč na visoko. Pri tem okopavanju se namreč preveč dvigne zemlja in se za,to poveča izhlapevanje zemlje. V tem primeru je boljše njivo večkrat opleti in prerahljati, kakor pa da bi zemljo obračali, če se pokaže na krompirju strupena rosa (peronospo-ra), ga morate škropiti kakor trto.
NA TRAVNIKU je košnja pred vrati.
Kosite takrat, ko večina trav in detelj še ni odcvetela. Trave so sočne in prebavljive do cvetja, potem pa izgubijo na redilni vrednosti, četudi je krme nekaj več. Takoj po košnji lahko polivate travnike z gnojnico.
V KLETI je zadnji čas za pretakanje vina. Toplota vinu škodi, zato držite klet dobro zaprto, snažno in večkrat zažgite malo žvepla v njej. Sodi naj bodo vedno polni, zato zalivajte vsak teden z dobrim, čistim in zdravim vinom. Tudi prazne sode večkrat zadimite s trački ali kolački na azbestu.
■ Illl!lllil:lilll!lllll!l!l!lllll>lllll!l!lil!l!l!l!l!lll!lllllll!l!lllll!li|l|!i:il|l|il!ll|!|i|l|l|l|]|l|[|l|t|!|!|!|i|||l|!|!|||||||||||||||!|||||||)|||!|!l||l|!|!||||||!|||||||||||||j|||||||j|||i|||||||||i|||!||
Pazite na vino v poletnem
času
Poletni čas je zelo nevaren za vina, posebno za mlada vina. Poletje je doba, ko se razvijajo vse bolezni, ki jih povzročajo mikrobi. Pogosti so slučaji, da je imelo vino pri zadnjem pretakanju vse znake zdravja, a da je vino pozneje zavrelo ali se drugače bistveno izpremenilo, to pa čim je nastala v kleti višja toplota.
Ce je ta pojav zelo pogost v vasi kleti, je še bolj pogost pri potrošnikih in gostilnah, kjer imajo navadno take kleti, ki ne zaslužijo tega imena, če se tu vino pokvari, ne bodo lastniki kleti nikdar priznali, da se je vino pokvarilo radi njihove nevednosti ali slabe kleti, temveč bodo dolžili prodajalca, da jim je prodal slabo vino. Tako lahko pride pošten prodajalec na slab glas, na slab glas pa pride tudi njegov prvovrstni pridelek.
V tem času se razvijejo predvsem tri vrste bolezni:
1. KAN, katerega razvijajo neke vrste glivice, če vinska posoda ni polna,. Zato morate držati vinsko posodo v tem času vedno polno! Ce ni polna naj bo vinska plast vedno pokrita s tanko plastjo vaze-linovega olja. še boljša pa je točilna veha, ki filtrira in razkuži zrak, ki gre v sod, če odtočite vino. Isti zrak je poleg tega nasičen z vinsko in žvepleno kislino, ki ohranjujeta vino vedno zdravo.
2. CIK je druga vinska bolezen, ki se rada razvije v tem času. Vino lahko obvarujete pred cikom enako kot pred kanom.
3. ZAVRELICA pa je najhujša bolezen, ki se rada razvije v poletni vročini. Najhujša je ta bolezen zato, ker vino popolnoma pokvari in ni več ne za napravo kisa in ne za žganje. Razvije se v vinu, ki je bilo dolgo na drožju ali pa v sodih z debelo, staro grampo. Zato pa je treba paziti, da leži vino na čistem, to je brez lege, brez drožja in pa v posodah brez grampe.
Potrebno je, da daste vsem vinom, ki niso na pipi, v poletnih mesecih vsaki
mesec po eno kocko »enososine« na hektoliter. Kocko zdrobite v prah, raztopite v nekoliko vina in zlijte v sod.
V hladnih kleteh ni take nevarnosti za vino kot v toplih.
Tržaški lesni trg
Trgovina z lesom je na italijanskem trgu nekoliko oživela. Počasi se ustvarja ozračje, ki je značilno za to sezono, ko operatorji kupujejo blago za svoje zaloge, ki so v zimskem času pošle. Kljub temu je ritem pogajanj počasnejši kakor običajno v tem času. Po mnenju trgovcev je tega krivo splošno pomanjkanje denarja. Cene avstrijskemu lesu so čvrste, ker je Zahodna Nemčija zopet navezala svoje stare stike z avstrijskim trgom, s katerega je bila precej časa odsotna. Avstrijci so se tudi bali, da bo obnovitev živahnej-šil stikov med Nemčijo in Jugoslavijo po ureditvi vprašanja nemških dolgov škodovala izvozu avstrijskega lesa v Nemčijo. Avstrija računa na konkurenco jugoslovanskega lesa na nemškem trgu.
Nekaj nasvetov
PRI STEPANJU BELJAKOV lahko pomnožite količino snega, če na vsak beljak dodaste žlico vode. Sneg pa bo hitreje trd, če dodaste nekoliko soli, kapljico limonovega soka ali proti koncu stepanja sladkor.
DROBNJAK je zelo bogat na vitaminih, zato ga dodajajte čimveč juham, mesnim omakam, raznim namazom itd. Naravnajte ga po stebelcih in tenko zrežite. Dodajte ga: kot zelen peteršilj tik pred serviranjem.
POR je tudi zelo bogat na vitaminih, zato ga uporabljajte čimveč. Belo stebelce lahko nadomesti čebulo.
ZA POMLADITEV LAS je zelo dobro sredstvo rumenjak. Dobro ga utrite v lasišče in čez nekaj časa splaknite z mlačno vodo. Splahujte tako dolgo, da bo voda čista.
ČOKOLADNI VENČKI. 14 dkg surovega masla dobro umešamo s trdim snegom enega beljaka in dodamo 3,5 dkg ?mehčane čokolade. Na deski dobro obdelamo, nato zvaljamo, izrežemo majhne venčke in pečemo na pomazani pločevini.
LASJE BODO HITRO UREJENI, če lasišče dobro zmasirate z drobno kuhinjsko soljo in potem temeljito skrtačite, najprej z grobo, potem pa z bolj mehko krtačo. Lasje bodo lepi in svetli, kot bi si jih oprali.
Da kokoši ne bodo jedle jajc
Gospodinje se dostikrat jezijo nad kokošmi, ker jedo jajca. V največ primerih je vzrok v tem, ker gospodinje dajejo kokošim sveže jajčne lupine. To je treba na vsak način opustiti. Dajte kokošim samo suhe in zdrobljene jajčne lupine. Seveda pa se kljub temu lahko zgodi, da se slučajno jajce pohodi ali pa da ima tanko lupinico in da začnejo kokoši na tak način jesti jajca.
Ce zveste za grešnico, ki to dela, ji dajte za odvado porcelanasto jajce v gnezdo, Se bolje pa je, če jajce izdolbete in ga napolnite s kakšno grenko maso in luknjico potem zamažite z gipsom. Ce kljune kokoš v takšno jajce, izgubi sama od sebe poželenje nad to navado.
Kako se rabi trokar?
V telih mesecih dostikrat živino zaradi nepazljivosti napenja. Ce ni mogoče imeti takoj pri rokah živinozdravnika, naj živinorejec pokliče kakšnega vaškega živinorejca, ki se dobro razume na take stvari, če pa tudi tega ni, naj si pomaga sam s trokarjem, ki ne bi smel manjkati v nobeni hiši, kjer goje živino.
Trokar je malo bodalce, ki je v posebni nožnici. Ta je odprta na obeh koncih in bodalce sega skozi nožnico,
Trokar rabimo takole: Na levi živalski lakotnici — približno sredi med zadnjim rebrom in kolkom — odstranimo dlako za približno en desetlirski novec. Z levo držimo trokar (z nožnico vred) narahlo na koži, nakar z desnico udarimo po trokar-jevemu ročaju, da se celi trokar do ročaja zarije v kožo. Takoj na to vlečemo bodalce iz nožnice, ki ostane na svojem mestu. Popolnoma ne smemo izvleči bodalca iz nožnice, ker bi v tem slučaju nabrani plini — ki povzročajo napenjanje — prehitro uhajali in bi to bilo za žival škodljivo. Ce je napenjanje prenehalo, pustimo trokar kljub temu še kake pol ure v lakotnici, nato pa ga izvlečemo z nožnico vred in rano razkužimo z jodovo tinkturo.
Razumljivo je, da mora biti trokar vedno čist in razkužen, na noben način ne sme biti rjast. Najbolje pa je preprečiti napenjanje, kar se pravi: ne krmiti rosne ali ugrete krme.
DEČEK
Z DVEMA
IMENOMA
Ana odložila poslednjo sliko, »ali imate kakšno sliko iz njegovih prvih let?«
Ana je vzela iz torbice dve močno obledeli sliki m ju molče ponudila Grothovi.
»Ej, ej!« je le-ta vzkliknila presenečeno. »Kako prijazen, kako ljubezniv debe-lušček! Takšnega otroka mati res ne more pozabiti.« Ovlažile so se ji oči. »Ne more ga pozabiti ne ta, ki ga je rodila, in ne ta, ki je iz otroka vzgojila dečka!«
»Ali res niste vedeli, da njegova mati še živi?« je vprašal dr. Mravljak, ko sta obmolknili obe materi.
»Povedala seni vam; do zadnjega sem bila prepričana, da je Kurt popolna, sirota.«
»Ali si zdaj, ko vidite, kako je v resnici z njim,« je dr. Mravljak usmeril pogovor k cilju, »ko veste, da otrok še hrani spomin na dom in mater, ko ste lahko prepričani, da se mu bo prej ali slej zbudila želja, da bi videl svojo mater in svoj rojstni kraj, še morete prisvajati otroka,
ki ni vaš?« Dr. Mravljak je pomolčal za trenutek in nadaljeval odločneje. »Sodišče bo moralo razsoditi pravično, moralo bo razveljaviti prvo sodbo. Vendar bi bilo lepše, bolj pošteno in človeško, če bi sami, še pred procesom, izročili otroka materi, njegovi pravi materi.«
Ana, ki je vedela, o čem je govoril dr. Mravljak, je dvignila oči h Grothovi. V njenih očeh je bilo trdno prepričanje, da je pravica na njeni strani, i bilo je upanje, da bo žena, ki je toliko let. tako lepo skrbela za njenega otroka, storila, kar bi storila tudi ona, kar bi storila vsaka prar va mati na njenem mestu.
Grothova je od časa do časa dvignila pogled k Ani. Njeni pogledi so govorili o stiski, o boju s samo seboj.
Kar se je poročila, si je želela otroka, a ni ga dobila. Fritz, s katerim se je po-. ročila, preden ga je dodobra spoznala, je bil že tedaj hladen človek. Sicer pa je kmalu po poroki odšel v vojsko, od koder ji je pisal samo o svojih vojaških uspehih in odlikovanjih. Ona pa si je želela toplega doma in tihe sreče. Zato se je tako oklenila otroka, ki ji ga je Fritz pripeljal. Kmalu potem je zavihrala fronta preko njih. In kaj je sledilo? Izgon iz domačega kraja, skrb za vsakdanji kruh, tavanje iz kraja v kraj. Kurt ji je bil edina uteha v tistih strašnih časih. Zadnji dve leti so se njihove prilike sicer
uredile, v hiši je dovolj denarja in ga bo čedalje več, a prisrčnosti, topline, ljubezni bi ne bilo, če ne bi imela Kurta. In zdaj naj ga da? Ne, ne!
Toda, se je takoj oglasilo v njej, ali ni bolje, da ga da prostovoljno, kakor da ji ga vzamejo, čeprav Groth še vedno trdi, da se to ne bo zgodilo? Ni bolje, da živi s Kurtovo materjo v prijateljstvu, in na ta način tudi s Kurtom? Ni to lepše, bolj človeško?
»Ne gre samo za vas,« je govoril dr. Mravljak, »ne gre samo za otrokovo pravo mater. Gre tudi za to, da se popravi vsaj ena izmed številnih krivic, ki so bile storjene našemu narodu. Vi osebno niste ničesar krivi, bili ste ves čas celo prepričani, da ste opravljali dobro delo, ker ste sprejeli siroto in skrbeli zanj kot za svojega otroka, kriv pa je vaš mož. Bil je med tistimi, ki so ujeli in ubili moža tele žene, bil je med tistimi, ki so tole ženo poslali v najhujše taborišče, bil je tisti, ki je živi materi vzel otroka in si ga prilastil. Ce se zdaj izgovarja, češ da je mislil, da je mati umrla v taborišču, je to samo dokaz, da je bil prepričan, da se od tam, kamor jo je poslal, ne bo vrnila. Tudi pred vami je kriv, ker vam ni povedal resnice. Vendar zdaj, ko je tudi vam resnica znana, ste Krni tudi vi, če m- boste popravili krivice, ki jo je storil vaš mož.« Dr. Mravljak je za trenutek obmolknil,
nato pa vprašal z glasom, ki je terjal odgovor: »Ali še morete nadalje zadrževati pri sebi otroka, ki ni vaš?«
Grothova je z zbeganim pogledom preletela sliki pred seboj in slike pred Ano, dvignila oči, a iz njenih ust ni prišla beseda.
»Ne bom mu branila, da bi vam pisal,« je preko dr. Mravljaka povedala Ana, »da bi vi pisali njemu, da bi ga kdaj obiskali.... Mnogo dobrega ste mu storili....«
»Ce je tako,« je Grothova izpregovorila, kakor da si trga vsako besedo posebej iz srca, »pa ga vzemite!«
Ana je planila pokonci. »Kje je? Kje ga imate?«
»Ni ga doma, ni ga v Heimdorfu. Lahko pa ga pokličem po telefonu. Seveda se moram prej pogovoriti z možem ; on je otroka prinesel, on ga je posvojil. Razložila mu bom, da res nima smisla, da...«
V njene besede so udarili odsekani koraki.
»Fritz!« je kriknila pridušeno.
Dr. Mravljak in Ana sta se ozrla.
Res, sem od vrat je stopal z vojaškim korakom zavaljen, v obraz zaripel človek. Dr. Mravljak ga je že poznal, Ana pa je uganila, kdo je. Kakor jo je bil pogled na Grothovo razorožil, tako je pogled na Giotha zbudil v njej r.e same vso zadržano bolečino, marveč tudi ves srd, ki se je kopičil v njej leta in leta. Stisnila je
PREŽIHOV VORANC:
MIRA MIHELIČ:
Solbike,
Deklica IIPcmlae
Na koncu našega polja je bila grda, temačna globača, ki so ji rekli Pekel. Bregovi so bili porastli z zanikrnim grmovjem. Pekel je bil tako pust in neprijazen, da se je človeku, ki je stopil vanj, nehote stisnilo srce. Jaz sem se tega kra-ia bal.
Nekega sobotnega večera, ko sta oče in mati sedela na hišnem pragu in strmela v jasno, dišečo vigredno noč, je mati . zdihnila :
»Oh, kako bi rada imela solzice, pa jih nikjer več ni.«
»Za solzice pa je letos že pozno, če jih v Peklu ni, jih nikjer več ni,« je odgovoril oče čez nekaj časa.
Ob besedi Pekel me je spet streslo in komaj sem čakal, da smo vstali, zakleni-i hišo in šli spat. Ponoči mi je neprestano silil ta strašni kraj pred oči.
Prihodnje jutro sem se zbudil zelo zgodaj. Vsako jutro so me morali buditi in metati iz postelje. Tisto jutro pa sem vstal sam. Oče in mati sta še spala. Bila je nedelja.
Čudna sila me je dvignila z mesta in ■ačel sem leteti čez polje proti Peklu. Dospel sem na rob Pekla in se zgrozil ored mračno jamo, videti pa je nisem hotel. Z zaprtimi očmi sem se spustil črez . rob na dno Pekla.
Našel sem cele šope dehtečih solzic. Začel sem jih hlastno trgati. Pri tem se nisem upal ozreti nikamor drugam. S
polnim naročjem solzic sem se zagnal iz Pekla in v eni sapi bežal proti domu, kamor sem prihlačal prav v trenutku, ko je mati stopila na hišni prag.
Ta trenutek je daljno sonce poslalo svoj prvi sončni žarek na dvorišče. Po njem se je razlila prelepa svetloba. Sredi
te svetlobe je stala mati, prečudno lepa in ožarjena.
»Mati, mati... solzice !«
Materin obraz je pokril blažen smehljaj. Presrečna je iztegnila roke za solzicami in jih nesla k licu.
»Kaj pa ti je, pobič, da se jočeš...?«
Moje oči so bile polne težkih solz zaradi premaganega strahu. Mati je spoznala mojo veliko žrtev ter me je rahlo pobožala po laseh.
čarovnica Ježi — baba in starka Zima sta se greli ob črepinji z ognjem, ki jo grbasta Zima nosi zmerom s seboj. Nad snežno odejo so krakali krokarji, tuljenje severnega vetra pa spremljali v zboru volkovi. Toda na vsem lepem se je Sever srečal v zraku z Jugom, spopadla sta se in tako hudo stepla, da se je vse treslo. Jug je zmagal in topel dih je zaplaval nad gozdom in poljano. Starka Zima je zajokala; njene solze so bile topeči se
sneg. Sever, ki prebiva daleč proti polno- piščalkami, vilinčki so se prevračali po
mn i m 1111111111 r11 HUMI i II umih i mil um I ii i mi n 111 m mimimi..nun	■	m	11 immiimii
IVAN MINATTI:
Sinek zida
Zida, zida hiše sinek, hišice lesene.
Kocke so sa temelje, deščice sa stene.
Zdaj pa domek še za nas sine bo postavil.
Dimnik, tla in kar je vmes, vse je še pripravil.
Meril ni, računal nič.
Saj bi, pa ne zna še. —
Nič zato! Prav taka bo, hiša, kot so vaše.
To je soba.'Očka tu bo za mizo pisal.
Tule zraven bo pa on vlak in konja risal.
V sobi poleg, mamica bo samo zibala.
Mala sestrica bo tu v miru lahko spala.
Tudi on bo tukaj spal v svoji posteljici — zdaj vso noč ga ščegeta dedek z brki v lici.
Vzidal bo še okenca, vrata, peč za zimo.
Ko še streho bo pokril, se pa preselimo.
Glej jo, glej jo, hišico!
Saj je kakor prava — dasi vegasta je res malce in majava.
Prava reč! — No, dimnik pač bi popravil malo ...
Jojmene!... Od hišice ni prav nič ostalo.
Vsepovprek so se razsule kocke in deščice ...
O. ti dimnik! — žalost sinku je zmračila lice:
Očka, ko doslej, brez doma naj okrog se klati?
Ko doslej ne neha mama na skrivaj jokati?
O! Ne bo, ne, v košku punčka v novi sobi spala.
Njega vso noč huda brka še bosta šgečkala.
či, je prišumel še enkrat nad gozd in potegnil za kite svojo mater Zimo, da jo reši pred odjugo. Odnesel jo je tja, kamor nikdar sonce ne posije, v večni sneg in led.
Tako je Ježi-baba ostala sama sredi gozda z volkovi, krokarji in služabnikom Raraškom, možičkom z dolgo sivo brado, ki zna delati vihar. Mahala je z čarobno palico, da bi spet vse zmrznilo, in: Rarar šek je spustil iz svojega soda snežene vetrove. Toda južni veter je z vsemi opravil in kmalu ni bilo na zemlji ne ene krpe snega, ne ene ledene skorje več. Premagana Ježi-baba je odšepala skozi gozd s svojim spremstvom, da bi se umaknila pod zemljo. Lesni škratci, ki se gugljejo na vejah, pa so metali storže vanjo in se ji posmehovali. Ptice in živali, ki so se doslej previdno skrivale, so pohitele na sonce, ki je toplo sijalo. »Prihaja, prihaja!« so vznemirjeno cvrčale ptice.
Južpi veter je na Turškem doma, Tam ima lepo zidan grad iz samega zlata in srebra. Ima pa tudi lepo mlado hčerko, ki jo prinese s seboj v naše kraje, ko se začneta tajati led in sneg. Zdajci so zvončki potrkali z glavicami po stropu nad seboj, predrli zemljo in zacingljali v vetru: »Bim, bim, je že tu!«
Res je Jug postavil hčerko Pomlad na jaso sredi gozda in nato spet odšumel v nebo. Stala je tam v cvetlični obleki in zeleni lasje so ji valovili v vetru, da je log ozelenel in so trobentice pozlatile trato. Mali travni palčki so zatrobili vanje: »Trara! Naša kraljica je prišla.«
Ko so to slišale živali in ptice, so jo prišle pozdravit. Z njimi je Pomlad krenila po gozdu in koder je hodila, so se razcvetale cvetice in se prebujali metulji in žuželke. Drobne gozdne vile so ji sledile na čmrljih, mušicah in čebelah, palč-
zraku v novih oblekah iz mačic. Tudi otroci v vasi so jo slišali, se prijeli za roke in ji stekli naproti. Najlepšega dečka so ovili z vejami, ki so medtem ozelenele. Hoteli so jo prositi, naj zapleše z njim. Toda spotoma je Rarašek, ki je prežal izza cvetočega grma, podstavil dečku nogo, da se je prevrnil, in ga nato potegnil skozi duplino votlega drevesa po ozkem temnem rovu globoko pod zemljo.
Ko je Ježi-baba zasadila svoje dolge ostre nohte v trepetajočega dečka, je zmagoslavno zakrakala: »Le veselite se tam zgoraj ! Naposled vedno zmagam jaz!« Te besede so prišle kakor leden dih iz podzemlja in toliko da strupena slana ni pomorila cvetja. Medtem so otroci pridrveli k deklici Pomladi in jokaje povedali, kaj se je zgodilo z njihovim tovarišem. že je hotela Ježi-baba pokončati dečka, da bi njegova smrt zastrupila svetlo pomlad, ko se je deklica z belo roko dotaknila starega drevesa nad čarov-ničnim brlogom. Razklalo se je s strahovitim treskom tja do korenin in sredi velike razpoke, ki je razgalila Ježi-babo in njene hudobne služabnike, so prestrašeni otroci zagledali dečka, kako se je poslednji trenutek izvil iz njenega smrtonosnega objema, Deklica Pomlad mu je dalai roko in ga potegnila k sebi v cvetoči svet, čarovnica pa je med glasnim tuljenjem izginila še globlje v notranjost zemlje.
Ko se je deček zavrtel z deklico Pomladjo v veselem plesu, je vse cvetje, tudi tisto, ki doslej še ni odprlo popkov, z nepopisno bogato preprogo pokrilo zemljo in okrasilo veje dreves in grmov. »Ne bojte se črne čarovnice in njene sestre Zime,« je vzklikinla Pomlad. »Spet in spet se vrnem in ju preženem, kadarkoli bosta zavladali na zemlji.« In otroci so ji verjeli.
ki so naznanjali njen prihod z bobni in
llllllllllllllllliliMilllllllllllllllllllllll 1111 '1111111111111111111111111 ll l llllM I IIIIIIIIIIIII I III IMIIIMIIIIIIll'l l l l l lllll l lll 111111:1 lllllllllllllllllllllltlllll! Milinimi I !
ILI N D ra
Kos zelo rad zoblje grozdje.
Ko so obrezovali trte, so ga prosili, naj pride pomagat.
»Ne utegnem; pravkar si pletem gnezdo!« je odgovoril in zažvižgal.
Treba je bilo okopati vinograd; zaprosili so kosa za pomoč.
»Ne morem, nesem jajčka,« se je izgovoril.
Prišel je čas škropljenja trte in poklicali so kosa na pomoč.
»Uh, pravkar valim in ne utegnem,« je dejal.
Poklicali so ga tudi tedaj, ko so vezali
trt j e.
»Kako bi, saj moram- mladiče pitati.«
Približal se je čas, ko je treba vinograd opleti.
»Ne morem, ne utegnem,« se je otepal kos. »Kosiči so še majčkeni. Ce jih zapustim, mi poginejo od lakote.«
Grozdje je dozorelo. Povabili so kosa na trgatev.
»Oh, zdaj pa, zdaj ! In tudi družino pripeljem s seboj!«
Odgovorni urednik: Tedoldi Vojmir Tiska : Tiskarna L. Lucchesi - Gorica
pesti in čakala nanj s pogledom, polnim ogorčenja in sovraštva. Ni še bil pri mizi, ko ga je prepoznala. To je vendar tisti esesovee, ki je, ko so jih spodili iz hi
Groth je zviška ošinil....
še, stal sredi dvori*ča in jih fotografiral I Ta zver je torej kriva, da Simon ne živi več, da zverina ji je torej vzela otroka,
pri tej zverini še vedno živi njen Janko....
Od ogorčenja ni jasno videla in čula, kaj se je dogajalo okoli nje.
Groth je zviška ošinil dr. Mravljaka in Ano ter rezko zaklical svoji ženi: »Ali ti nisem rekel, da nimava s to žensko o čem razpravljati?«
»Mislim, Fritz....« je začela Grothova.
»Gospod Groth,« je spregovoril Mravljak odločno, »z gospo smo se že domenili. Privolila je, da mati vzame otroka.«
»Ona nima kaj privoliti!« ga je Groth rezko zavrnil. »Prvič je odločilo sodišče, naj odloči še drugič!« O krenil se je k ženi. »Pojdiva!«
»Vendar, Fritz « se je Grothova obotavljala,
»Jutri bo razprava., tam se bomo pogovorili!« Prijel je ženo za komolec in jo potegnil za seboj. »Pojdi!«
Ana se je oprijela mizne plošče in se brez moči spustila na stol.
»Dobro, pa naj odloči sodišče!« je dr. Mravljak vrgel za Grothom in stopil k Ani. »Pogum, tovarišica Ana! Na sodišču bo boj sicer težak, a končna zmaga bo vaša, bo naša!«
Ana je brez misli, brez upanja obsedela na stolu.
Medtem je Groth odpeljal ženo v avto. Vso pot do Heimdorfa sta molčala.
»Otroka ne dam!« je spregovoril ostro,
ko sta prišla v stanovanje.
Grothova ga je pomilovalno pogledala.
»Morala ga bova d iti, če bo sodišče prvo sodbo razveljavi' >. In po vsej priliki jo bo!«
Groth ja udaril s pestjo po mizi.
»Sodišče lahko odloči tako ali drugače, Kurt bo ostal v Nemčiji!«
»Kaj nameravaš?«
»Kurt bo ostal pri nas, ker je naš, ker se piše Groth, poleg mene zadnji Groth. Veš, da nimam več nobenega od svojih. Bi at Adolf je padel na ruski fronti, njegove tri sinove so ubile anglo-amerikan-ske borbe, brat Lei pol d je z edinim sinom ostal v Jugoslaviji, ubili so go, partizani, stric He.irik pa je umrl v blaznici. Ali naj naše ime zamre? Ne! Ko se vrnemo v Amsfeld, bo Kurt Groth prevzel naše imetje, se oženil z zavedno Nemko in ohranil naše ime!«
Vse to je Grothova že vedela. A doslej se ji ti Grothovi razlogi niso zdeli tako prazni in ničevi kot ta trenutek.
»A če ne bo hotel ostati pri nas?« je vprašala s poudarkom.
»Ne bo hotel?« je Groth ženo zavrnil posmehljivo. »Do zdaj si ga vzgajala ti, zato je tak mehki’? ;a.n j-č, deklica in ne fant ! Ti sama d prdmeh a za današnji čas in za naloge, ki čakajo "ts narod. Vidi se, da se v tebi pretaka ne j češke, slovanske krvi. čeprav je Kurt Slovan
po očetu in materi, bi po šestih letih trde, nemške vzgoje moral biti drugačen, kakor je.« Groth se je ustavil sredi sobe in nadaljeval z glasom esesovskega ofi-
Groth je stopil k šeni in jo zgrabil za roko.
eiria. »k današnjim dnem jemljem njegovo vzgojo v svoje roke. Ko bi ga bil že doslej jaz vzgajal, bi bil drugačen. Sme-
jal bi se revščini svoje rojstne hiše in zaostalosti svoje dežele, ponosen bi bil na to, da je pozabil svoj materni jezik, jezik nepomembnega narodiča, ponosen, da zna nemški, da je Nemec. Tudi za mater se ne bi zmenil. Noben spomin ga ne bi vezal nanjo. Ničesar ne bi bilo treba skrivati pred njim.« Oddahnil se je, se sprehodil po sobi in nadaljeval z lokavim nar smehom. »Vendar še ni prepozno, še vedš-no je drevesce, ki raste, kakor hoče sadjar. Videla boš, kako bo raslo v mojih rokah!«
Grothova je med moževim govorjenjem gledala skozi okno na dvorišče, kajti pri svojem možu je najbolj mrzila naduto oholost in brezsrčnost. Zdaj se je okrenila k njemu.
»Bojim se, da...« je začela.
»Ničesar se ti ni treba bati,« je Groth segel v njene besede. »Najprej ga bom dal za leto ali dve v zavod, da mu izbijejo iz glave neumnosti, ki so ga zbegale zadnji čas.«
»Ne, tega ne boš storil!« se je uprla Grothova. »Ne poznaš fanta, s tem ga boš dokončno odvrnil od sebe in tudi od mene ! Če tako misliš, je bolje, da ga čim-prej vrneva materi!«
Groth je stopil k ženi in jo zgrabil za roko.
(Nadaljevanje sledi)