MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNK Uredništvo in oprnvei Maribor, Aleksandrova cesta it.ta , Telefon 3440In 2456 tahaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 18. uri , velja maseSno prejeman v upravi ali po pošti 10 Oln, dostavljen na dom 13 Oln , Oglasi po ceniku , Oglase sprejema tudi oglasni oddelek Jutra” v Llubllanl / PoStnl Čekovni račun St. 11.400 99 JUTRA 99 Nevarnost fažizma za Evropo in svet MISLI K JUTRIŠNJIM VOLITVAM V NEMČIJI. Izbruh madžarskega sovraštva V mednarodnem tisku se v zadnjem času veliko piše o nemškem fašizmu in skuša se raztolmačiti njegov odnos do italijanskega. Osvetljuje se ta odnos z raznih strani. Postavlja se vprašanje Ju-žive Tirolske in zatrjuje, da se je Hitler odrekel tej nemški pokrajini. Omenjajo se tudi škandali iz teh odnošajev in nedavno je afera z italijanskimi lirami, katere naj bi bil Hitler prejel od Mussolinija, bila celo predmet razprave pred sodiščem v Monakovem. Medtem izgle-da, da je najjasneje orisal odnos hitleriz-jna do italijanskega fašizma prvi Hitler* iev pomočnik G obe Is. Gobels je bil koncem lanskega leta v Rimu in ob tej Priložnosti je rekel poročevalcu lista »Lavoro Fascista« tudi sledeče: »Če govorim danes z italijanskim fašistom, se bolje in lažje sporazumem z njim kakor z Nemcem, ki ni narodni socialist«. Go-f,|S’ ^ Se že večkrat dokazal svojo brutalno iskrenost, je šel tu tudi preko krvnega sorodstva in narodnega imena in je dejal; »Mi ne delamo vprašanja iz narodnega imena, za nas ta romantika ni važna, važna je vsebina, substanca!« Substanca je torej za Gobelsa politična ideologija in on precizira: »Pot, po kateri je šla Italija, bodo morale prej ali siej prehoditi tudi ostale evropske države. Metode te poti bodo lahko različne, substanca bo pa povsod ista: fašizem. Naravno, država, ki bo prej prišla na cilj in v kateri bo prej dozorela nova realnost, bo imela tudi prvenstvo v Evropi. Hvala fašizmu, Italija je prišla prva na cilj in sedaj je vrsta na Nemčiji. Italija in Nemčija bosta torej imeli pravico do primata v po fašizmu obnovljeni Evropi.« Mussolini je sicer večkrat naglasil, da fašizem ni izvozno blago, toda v razvoju nemškega fašizma vidi tudi svojo nioč. Vzpon ali padanje fašizma v Nemčiji je najvidnejše merilo moči italijanskega fašizma in njegove usode. Z druge strani pa tudi Hitler ne bi bil prav gotovo nikoli prišel do onih uspehov, do katerih je dejansko prišel, če njegov po-kret ne bi bil imel moralne baze v fašistični Italiji. Psihološki afinitet, determiniran z analognimi instinkti nasilja, per-sekucije, brutalosti, imperialističnih teženj itd. veže nedvomno vse fašizme v enoto, in pravilno je zapisal Trocki v svoji nedavni kritiki socialne demokrate, kateri očita inercijo, ki je omogočila razvoj fašizma v Italiji, da bi nazadova-n’e ali celo polom Hlttlerjevega fašizma pomenil tudi začetek propadanja in po loma Mussolinijevega fašizma. Da damo Trockemu prav, se nam je treba o-zreti samo na sedanjo zunanjepolitično osamljenost Italije, o kateri smo pred nekaj dnevi govorili na tem mestu. Če se torej s te strani premotriva odnos ita-lijanskega do nemškega fašizma in na. robe, se' mora neizbežno opaziti tudi ve-čja nevarnost, ki preti Evropi s te strani, kakor če bi šlo le za neki trenutni dogovor, za odrekanje Južne Tirolske in efemerni denarni odškodnini. Fašizem se namreč manifestira s tem kot mednarodni pojav in nevarnost je uprav v njegovi homogenosti. Ni morda niti res, kar se zatrjuje, da sta Hitler in Mussolini sklenila pisan sporazum, toda med njima je tesna vez, ki je močnejša kakor vsi papirnati pakti. Nemški in italijanski fašizem sta kot internacionalni pojav ne ločljiva enota. Vsi oni, ki so v skrbeh za bodočnost Evrope in se žele upreti fašistični nevarnosti, ki sedaj ne. preti več le od italijanske, temveč tudi oc nemške strani in od strani narodov, ki se jima pridružujejo, se bodo morali zato čimprej organizirati na isti bazi. Rešitev je mogoča samo v zvezi vseh naprednih in zdravih elementov na svetu in v poli tiki mednarodne sinteze. Francija, An g ija in ostale države se bodo morale tesno združiti, ker to je imperativ časa. Po Lozani se je dogodilo nekaj,* kar riam daje upanje, da se bo kmalu ustanovil soliden blok držav, ki bodo zadosti močne, da se bodo lahko postavile po robu napadom združenega fašizma. Fran cija je že od nekdaj najplastičnejši in u-prav zgodovinski izraz antiteze med fašizmom in demokracijo. Angleško-fran-coski pakt zaupanja — tudi če se mu se danji Berlin pridruži — je Anglijo odve del sumljivo daleč od Nemčije. Manjše države se okoli tega pakta že združujejo in organizirajo. Vrsta je tudi na Ameriki, a morala bo nehati presojati evropske probleme skozi očala senatorja Boraha in podpirati italijanski in nemški fašizem z enostranskimi iti lažnimi formami razorožtve. Morala se bo zavedati, da je fašizem prav tako nevaren tudi njej, če ne že sedaj pa vsaj v bodoče. Usodo samega fašizma bodo, pa v veliki meri odločile tudi jutrišnje volitve v Nemčiji in posledice, ki jih bodo jjovzročlle. Zato je jutrišnja nedelja usodne važnosti ne le za Nemčijo, temveč tudi za vso Evropo in ves svet. Pred vladno krizo v Bolgariji MlJSANov IN MALINOV HOČETA IZ LOČITI POLJEDELCE IN LIBERALCE ODLOČITEV NEIZBEŽNA. ,, . . ’ 30- julija. Položaj v narodnem .abinetu Mušanovega postaja edno bolj napet, Dasi so poljedelci najmočnejša skupjna v|atjne koalicije, se njihova moč ne more nikjer uveljaviti, er nastopajo meščanske stranke proti njun preveč solidarno. Nič boljše se tudi ne godi liberalcem. Vladni organi razpuščajo samovoljno občinske odbore, v katerih so poljedelci in liberalci v večini. Poljedelski protesti ne pomagajo nič. Po vsem tem se pričakuje, da bo Mu-šanov že v kratkem demisioniral in po demisijj izločil Iz vlade poljedelce in liberalce. Najbrže bi pa bil v tem primeru izročen mandat za sestavo nove vlade sedanjemu predsedniku sobranja Mali-novu, ki bi pritegnil tudi demokratičeskl zgovor. V zvezi s tem se voditelji posameznih parlamentarnih klubov že več dni posvetujejo in razpravljajo o nadalj-ni taktiki. Poljedelci in liberalci bi v opoziciji vodili srdito borbo proti vladi in sicer tako glede notranje kakor tudi zunanje politike. Odločitev se vsekakor ne bo več dala dolgo odlašati. HITLER SE BOJI ATENTATA. MONAKOVO, 30. julija. »Volkischer Beobachter«, glasilo narodnih socialistov, priporoča svojim pripadnikom, naj pri sprejemih ne mečejo Hitlerju cvetja. Iz tega se da sklepati, da se narodni socialisti boje atentata. Revolucionarna zarota na Kubi. LE HAVANA, 30. julija. Policija je izsledila novo revolucionarno zaroto in aretirala zarotnike, ki so pripravljali a-tentat na predsednika Machadoa. BESNE DEMONSTRACIJE PROTI IN ROMUNIJI V BUDIMPEŠTI. — POZORNOST BUDIMPEŠTA, 30. julija. Včeraj so se ob odhodu italijanskih avant-gvardistov iz Budimpešte razvile nečuvene demonstracije proti Jugoslaviji. Italijani so se odpeljali z vlakom, ki odhaja z osrednjega kolodvora zvečer ob 20.30. Ob tej priliki se je razvil po mestu ogromen sprevod, katerega so gledale ob straneh velikanske ljudske množice. Po mestu je bilo postavljenih 20 radiomikrofonov, ki so prenašali poslovilne govore. Madžarsko 0i mrežje radia je bilo zaradi tega zvezano z italijanskim. Prireditelji so mobilizirali vse budimpeštanske godbe, da so tako povečali svojo ogromno manifestacijo. Na raznih krajih mesta so nastopali številni govorniki in tolmači so prevajali njihove govore tudi v Italijanščino, da so jih lahko slišali in razumeli po vsej Italiji. Vsi govorniki so srdito napadali trianonsko mirovno pogodbo in zahtevali, da se razveljavi in revidira. JUGOSLAVIJI, ČEŠKOSLOVAŠKI DOGODKI, KI BODO VZBUDILI VSEGA SVETA. Med nepopisnim navdušenjem ogromnih množic so obljubili italijanski govorniki, da bo Italija vrnila Madžarski Slovaško, Bačko, Baranjo, Banat in Sedmograško, med tem ko so morali Madžari priseči Italiji, da ji bodo pomagali pri za-vojevanju Dalmacije. Višek so. pa dosegle demonstracije na vzhodnem kolodvoru, kjer so govorniki bruhali ogenj in žveplo na sosede Madžarske Jugoslavijo, Češkoslovaško in Romunijo. Tudi ko so se italijanski avantgvardisti že odpeljali proti Sv. Gotthardu in preko Avstrije proti Italiji, so se manifestacije in demonstracije po budlm-peštanskih ulicah še nadaljevtle. Takega izbruha sovraštva Budimpešta menda še ni doživela ko včeraj, in dogodki bodo bolno odjeknili v svetu, ki si pravkar prizadeva utrditi mir in prijateljstvo med narodi. Dan pred nemškimi volitvami OGROMNE PRIPRAVE VSEH STRANK. MOBILIZACIJA IN KONCENTRACIJA HITLERJEVIH ČET. BR UNINGOV GOVOR V BERLINU. BERLIN, 30. julija. Priprave vseh strank za jutrišnje volitve so ogromne. Posebno narodni socialisti koncentrirajo povsod svoje čete. Mobilizirali so vse Člane napadalnih oddelkov in ukinili vse dopuste. Najbolj koncentrirajo svoje sile v Berlinu in okolici. Kaj nameravajo s to koncentracijo, ni povsem jasno. Vrhovni poveljnik čet je izjavil vladi, da se je mobilizacija in koncentracija izvršila samo radi samoobrambe in se ne bodo nikjer kršili veljavni predpisi, za vsakega podrejenega častnika ali moža pa seveda ne more odgovarjati. O izidu volitev se mnogo ugiba, a splošno se so- di, da ne bo nobena skupina dosegla absolutne večine. BERLIN, 30. julija. Včeraj je v berlinskem Sportpalastu govoril bivši kance-lar dr. B r ii n 1 n g in dejal med drugim, da bo desnica morala odobriti lozanski dogovor. Nihče ji ne bo dovolil, da bi zvalila odgovornost na druge. Nadalje je dejal, da bo trajalo še dolgo, preden se bodo umirile notranje strasti nemške države. Centrumu ni sedaj do sodelovanja v vladi, pazil pa bo budno, da se bo spoštovala ustava in preprečila diktatura. Nove važne konference NAPOVED ČEŠKOSLOVAŠKEGA ZUNANJEGA MINISTRA DR. EDVARDA BENEŠA. PRAGA, 30. julija. Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš je obrazložil včeraj svoje stališče glede rezultatov lozanske in ženevske konference. »Lozanski sporazum«, je dejal, »pomeni prav toliko kolikor francosko-angleški gentlemanski pakt. Oba bosta povzročila boljše odnošaje z Nemčijo, Italijo In drugimi državami obnavljajoče se Evrope. Posebna konferenca, ki bo sklicana meseca oktobra, bo pa rešila še vprašanje reparacij Madžarske, Bolgarije, Grčije, Jugoslavije, Poljske, Romunije in Češko slovaške. Ob koncu letošnjega leta bodo tudi pogajanja evropskih držav z Ameriko o ureditvi medzavezniških vojnih dolgov. Meseca septembra pa se bodo v Ženevi reševala naposled tudi vprašanja gospodarske obnovitve srednje Evrope.« Nato je dr. Beneš govoril o splošnem svetovnem političnem položaju, ki se je po njegovem mnenju izboljšal. Prihod prometnega ministra BEOGRAD, 30. julija. Prometni minister dr. Lazar Radi v o jevlč je odpotoval danes zjutraj v Slovenijo. Udeležil se bo velikih manifestacijskih političnih shodov v Logatcu in Žireh. SKLICANJE NARODNE SKUPŠČINE. BEOGRAD, 30. julija. V petek 5. avg. se bo sestala narodna skupščina h kratkemu poletnemu zasedanju. Istega dne popoldne bo imel plenarno sejo tudi poslanski klub JRKD. Gorgulov prosi za pomilostitev PARIZ, 30. julija. Dr. Pavel Gorgulov, morilec državnega predsednika Doumer-ja je danes podpisal prošnjo za pomilostitev. Svojemu zagovorniku, je dejal, da si je premislil zato, da bi še dočakal roj-sto svojega sina. Kakor se sedaj dozna-va, so porotniki vprašanje njegove krivde potrdili soglasno, vprašanje premišljenega ali nepremišljenega postopanja z enajstimi proti enemu, vprašanje olajšil-nlh okolnostl pa z 10 proti dvema glaso-vrnita. Mariborski »VEČERNIK« rJuira TV M'a r 16 o r m dne 30."VIT/1932* Zaključek šolskega leta na državni nižji gozdarski šoli Šolo je absolvlralo v preteklem šolskem letu 13 gojencev. — Dobri uspehi. Legitimacije za »Mariborski teden" Legitimacije za »Mariborski teden*, oziroma za znižano vožnjo po železnici, se dobe pri »Putniku«, pri vseh njegovih podružnicah in v večjih denarnih zavodih. Legitimacijo razpošilja pisarna »Mariborskega tedna« tudi posameznikom priporočeno proti nakazilu zneska 35 Din. Lep jubilej. Ustanovitelj in šet zdravnikov tukajšnjega Prostovoljnega reševalnega društva g. dr. Josip Urbaczek obhaja v ponedeljek 1. avgusta 60 leto, odkar je nepretrgoma član društva. Vkljub visoki starosti je jubilant telesno in duševno krepak in čil ter še vsak dan obišče rešilno postajo. Zasluženemu gospodu je včeraj med drugimi odlikovanci izročil mestni župan visoko odlikovanje red sv. Save IV. stopnje. Zaključek šolskega leta na banovinski vinarski šoli. Danes dopoldne je bilo slovesno zaključeno šolsko leto na tukajšnji banovinski vinarski šoli. Slovesnosti so se udeležili zastopniki gospodarskih korporacij, oba okrajna glavarja, gg. dr. Ipavic in Makar, načelnik kmetijskega oddelka g. inž. Zidanšek kot zastopnik banske uprave, narodni poslanec ravnatelj g. Krejči, senator g. dr. Ploj in ves profesorski zbor z ravnateljem g. Priolom na čelu. O uspehih šolskega leta bomo poročali v prihodnji številki. Premestitev. Te dni je bil premeščen učitelj g. Ciril Mohorkoz deške osnovne šole v Studencih v Hoče. Na njegovo mesto pride ženska učna moč. Ker se je g. Mohorko živahno udejstvoval v društvenem življenju in je vodil vi Studencih sijajen mladinski zbor, sta krajevni šolski odbor in Sokol odposlala proti nenadni premestitvi na merodajna mesta dobro utemeljen protest. 3 žemlje za 1 dinar. Nova pekarna nabavljalne zadruge državnih nameščencev v Mariboru prodaja svojim članom pecivo po konkurenčnih cenah. 3 žemlje za 1 Din je vsekakor konkurenca, ki resno vznemirja o-stale mariborske pekarne. Pravijo, da bodo reagirale. Morda bodo žemlje tamkaj še cenejše. Tudi v Mariboru primanjkuje bencina. Radi stavke bencinskega trusta, ki je hotel zvišati cene bencinu, so po nekaterih mestih zaprli bencinske črpalke. Bencina je jelo priman jkovati tudi v Mariboru, Upamo, da bo to sporno vprašanje radi uvoza bencina kmalu ugodno rešeno. Spored večernega in jutrišnjega koncerta Na današnjem večernem in jutrišnjem dopoldanskem koncertu v mestnem par-bo bo igrala vojaška godba. Spored večernega koncerta: Lehar: Triumfalna koncertna koračnica; Bellini: ouvertura k operi »Norma«; Smetana: fantazija iz opere »Libuša«; Mahi: bojna glasbena slika; Fetras: potpuri »Koroške pesmi in plesi«; Morena: two-step »Indiana«. — Program jutrišnjega koncerta: Svoboda: češkoslovaški marš; Valase: ouvertira k operi »Maritama«; Masanet: fantazija iz opere »Manon«; Ertl: potpuri momen-talnih glasbenih slik; Dvofak: »Slavonski ples«, Brodil: Glasbena slika »Povratek vojske z Banjice«. Oba koncerta dirigira kapelnik Josip Svoboda. Nočna lekarniška služba. Prihodnji teden ima nočno lekarniško službo Alhanežejeva lekarna »Pri sv. Antonu« v Frankopanov! ulici. Gasilno In reševalno društvo. Od jutri do prihodnje nedelje je v pripravljenosti 3. četa. Četnik Henrik Egger. V primeru požara in nesreče kličite tel. št. 22—24 ali 23-36. Slomškova nedelja. Lavantinski škofijski ordinarijat je izdelal načrt za Slomškovo nedeljo, ki se bo proslavila po vseh župnijah lavantinske škofije v letošnjem septembru. Na Slomškovo nedeljo se bo slovesno proslavila 701etnica smrti velikega škofa Slomška, ki mu štajerski Slovenci mnogo dolgujemo. V dobi splošne gospodarske krize, ki je našo lesno industrijo še posebej zajela, v času, ko je začasno skoraj utihnila pesem sekir po naših gozdovih, ki so precejšnjemu delu našega prebivalstva vir dohodkov, se je preudarnim gospodarstvenikom posrečilo doseči, da se je lansko leto osnovala in otvorila v Mariboru državna nižja gozdarska šola. Precej je bilo borb in težkoč, preden se je uresničila njihova misel in preden so bili realizirani vsi načrti. Kolike koristi je ta šola, se bo pa pokazalo šele v bližnji bodočnosti. Namen državne nižje gozdarske šole, je izobraževati teoretično in praktično mlade kmečke fante, bodoče naše gospodarje na deželi, v gozdarski stroki, da morejo pravilno nadzirati in umno voditi gozdno gospodarstvo na svojih in tujih srednjih in malih kmetskih posestvih. Mladi fantje pa se izobražujejo teoretično in praktično tudi za državno pomožno gozdno tehnično službo. Državna nižja gozdarska šola v Mariboru je edina v naši državi in se deli v enoletno in dveletno šolo. Prvo šolsko leto se je pričelo v januarju 1. 1931. in je trajalo do 31. julija. V oktobru lanskega leta pa se je šola razširila in se je poleg enoletne otvorila tudi dveletna. V enoletno šola je bilo v lanskem letu spreje- Klopni vrh se pripravlja, da dostojno sprejme izletnike, ki bodo v nedeljo 7. avgusta prihiteli z vseh strani, da se udeležijo jubileja lOletnice koče na Klopnem vrhu. Na sporedu je: ob 10. uri planinska maša na prostem, pozdravni govor, nato planinsko rajanje. K obilni udeležbi vabi mariborska podružnica SPD. Ceneno meso. V torek 2. avgusta od 7 ure naprej se bo prodalo na stojnici za oporečeno meso pri mestni klavnici 200 kg govejega mesa po 3 Din, in sicer na osebo do 2 kg. Sejem za prašiče. Na mariborskih sejmih za prašiče ni v zadnjem času več živahne in dobre kupčije. Slabo so obiskani, pa tudi prašičev •ne pripeljejo okoličani mnogo. Na zadnji sejem 29. t. m. so pripeljali 169 prošičev. Prodanih je bilo le 89 rilcev. Cene: mladi prašiči 5 do 6 tednov stari 65—100, 7 do 9 tednov 150—200, 3 do 4 mesece stari 250—300, 5 do 7 mesecev 350—400,8 do 10 mesecev 460—500 in leto stari 600 —700; kilogram žive teže 6.501—7.50, mrtve pa 9—10 Din. Licitacija najdenih predmetov. Na glavnem kolodvoru v železniškem uradu za najdene predmete bo dražba 2., 3. in 4. avgusta od 9. do 12. ure dopoldne. Zdražbanih bo 60 moških in ženskih dežnikov, 40 palic, več parov čevljev in galoš, razno žensko perilo, več moških in ženskih klobukov ter športnih čepic, več parov moških in ženskih rokavic, več knjig, posoda in več drugih predmetov, ki so jih potniki pozabili v železniških vozovih ali na postajah. Kmetijske razstave. V letošnjem letu bodo v naši banovini tri večje kmetijske razstave, in sicer v Murski Soboti, Krškem in v Kranju. Odborom za prireditev razstave je ministrstvo za kmetijstvo prispevalo znesek 10.000 Din za vsako razstavo. Mariborska sekcija Automobllskega kluba opozarja svoje člane že danes, da bo članski izlet v Logarjevo dolino v nedeljo, dne 11. septembra, v primeru slabega vremena pa v nedeljo, dne 18. septembra. Vsak udeleženec, ki prispe v Logarjevo dolino do 11. ure dopoldne, dobi spominsko plaketo. V teku so vse priprave, da bo izlet čim lepše uspel. Razširjeno falsko omrežje. Te dni je pričela elektrarna Fala dobavljati električni tok mestni občini Čakovec. Zgrajena je bila transformatorska postaja in pred kratkim so zagorele po čakovskih ulicah svetle električne žarnice. 40 let je dobivala čakovska mestna občina tok od domače elektrarne. Stroški instalacije so preračunani na okroglo 2 milijona dinarjev. tih 6 gojencev, v prvi razred dveletne šole je bilo sprejetih 12 gojencev, 13 pa jih je prestopilo iz enoletne šole v drugi razred dveletne šole. Šola je združena z internatom. Vsi gojenci stanujejo in se hranijo v internatu. Preteklo šolsko leto se je zaključilo 16. julija. Sklepni izpiti so bili v času od 20. do 25. julija. Pretekli torek so bila gojencem razdeljena izpričevala končnih izpitov. Ob tej priliki je imel upravitelj šole g. ing. Z i e r n f e 1 d poslovilni nagovor. Slovesnega zaključka se je udeležil tudi višji gozdarski svetnik Karel Tavčar kot predsednik izpitne komisije in zastopnik banske uprave. Uspehi preteklega šolskega leta so v splošnem prav dobri. Na enoletni šoli sta z odličnim uspehom napravila sklepni izpit dva gojenca, dva s prav dobrim in dva z dobrim uspehom. Na dveletni šoli je en gojenec napravil izpit z odličnim, 4 gojenci s prav dobrim in 8 gojencev z dobrim uspehom. Vsi gojenci prvega razreda so razred izdelali in so spošobni za vstop v drugi razred dveletne šole. Državna nižja gozdarska šola bo izdala tudi svoje izvestje za preteklo šolsko leto. Danes se bodo zaprla vrata šole in fantje se poslovijo, eni za vedno, drugi pa za kratek čas počitnic. PISARNA »MARIBORSKEGA TEDNA«. Pisarna »Mariborskega tedna« Je od 1. avgusta napre] v novi palači Banovinske hranilnice v Gosposki ulici. Uradne ure so od 7. ure nepretrgoma ves dan do 19. ure. Pisarna ima telefonsko štev. 28—00. Zadružništvo v Sloveniji. Ob koncu preteklega leta smo imeli v Sloveniji 1487 zadrug, od katerih je bilo 825 kreditnih in 662 nekreditnih. V mariborskem in celjskem trgovskem okolišu je bilo 970 zadrug, in sicer 18 mlekarskih, 47 živinorejskih, 7 kmetijsko-strojnih, 33 zadružnih elektraren, 13 vinarskih zadrug, 27 zadrug agrarne zajednice, 9 vodovodnih, 15 kmetijskih, 59 pašniških, 66 nabavljalnih, 28 stavbnih, 39 obrtnih in 21 drugih. »Kupujte domače blago!« Pod tem geslom bo otvorjenn letošnja prireditev »Ljubljana v jeseni«. Razstava, ki bo imela poseben industrijski in o-brtni oddelek, bo v času od 3. do 10. septembra. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu je začel 1. julija 1.1. izdajati svoj »Bulle-tin d’informations economiques«, ki bo od 1. avgusta 1.1. dalje izhajal tudi v nemškem jeziku. Dostavljal se bo vsem tuje-zemskim važnejšim listom, strokovnemu časopisju, gospodarskim ustanovam in gospodarstvom. V tem »Bulletinu«, ki bo imel posebno rubriko o ponudbi našega blaga, bodo brezplačno uvrščene tudi ponudbe naših izvoznikov, a interesenti, ki se bodo jayili, bodo dovedeni v zvezo z dotičnim ponudnikom. Priporočamo našim podjetnikom, da to rubriko kar največ izkoristijo in se v tej zadevi obračajo naravnost na omenjeni zavod. Umetno barvane testenine. Državno tožilstvo je prejelo prijavo, da nekatere tvrdke, ki izdelujejo testenine, svoje proizvode umetno barvajo ter jih nato v reklami označijo kot jajčne testenine. Kakor izvemo, bo državno tožilstvo uvedlo proti nekaterim tovarnam preiskavo. Pretep »Pri Roži«. V gostilni »Pri roži« je včeraj popoldne nekdo tako hudo obdelal z železno palico 31 letnega delavca Josipa Neubauerja, da so ga morali z rešilnim avtom prepeljati v tukajšnjo bolnišnico. NANOS. Jutri ob 16. uri bo na Pobrežjn v dvorani g. Renčlja velika primorska veselica društva »Nanos«. Vabljeni vsi! Legatov trgovski tečaj, novi učni programi brezplačno, znatno znižana šolnina. Maribor, Slovenska uli- ca 7, dijaški internat. _____________________ Športne srajce v vseh barvah in izdelavah, po želji v vsaki obliki od Din 48.-naprej. I. Babič. Maribor. Pri zapeki, motnjah pri prebavi, gore-čici v želodcu, krvnih navalih, glavobolu, splošni slabosti vzemite zjutraj na tešče kozarec »Franz Josefove« grenčice. Po izkušnjah, nabranih na klinikah za notranje bolezni, je »Franz Josefova« grenčica izredno dobrodelno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« veda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Moško perilo po meri pri 1. Babič, Maribor. Trgovec z ukradenim krompirjem. Kmetje v okolici Sv. Marjete na Dravskem polju so v zadnjem času večkrat opažali, da so izkopali neznanci na njihovih njivah večje količine krompirja. Niso pa kljub tečkratnem čakanju mogli zasačiti drznega ljubitelja tujih poljskih pridelkov. Te dni se je pa končno posrečilo agilnemu orožništvu iz Rač zalotiti pri nočnem izkopavanju krompirja posestnika Franca M. iz Tranič na Dravskem polju. Izkopal ga je že več sto kg, hoteč ga peljati drugi dan na mariborski trg. Svoj posel je izvrševal že delj časa ter bil tudi redno vsak dan na mariborskem tr-du kot trgovec s krompirjem. Svoje dejanje priznava, zadnjo besedo bo pa izreklo sodišče. Dva vloma. Prebivalstvo mariborske okolice je po*' stalo zadnje čase deležno čestih vlomov in tatvin. Tako so neznani storilci pred dnevi okoli poldneva vlomili skozi svisli v stanovanjsko hišo posestnika Franca Kobaleta v Radizelu. Njihov plen je bfl dokaj obilen, ker so poleg 700 Din gotovine odnesli tudi več različnega perila, obleke, hranilnih knjižic, zlatnine in drugega. Domači so se med tem časom mudili na komaj nekaj korakov oddaljeni njivi, kar so neznanci dobro izrabili ter nemoteno odnesli svoj plen. Na enak način so nedavno vlomili tudi pri posestniku Ivancu Draškoviču Dvagonji vasi na Drav. polju ter odnesel iz zaklenjene o-mare nad 3.000 Din. Tudi ta vlom je bil izvršen po dnevi za časa odsotnosti domačinov, ki so v usodnem trenutku spravljali žito. Storilcem je orožništvo že na sledu. Lamplončke in druge okraske lastnega izdelka, primerne za »Maribor* ski teden«, dobite v veliki izbiri najcenejše pri V. Weixlu. Popravljam vse moško perilo po jako nizki ceni. I. Babič. Maribor. Fizikalno zdravljenje Tekom zadnjih 30 let je nastaia nova zdravniška veda — fizikalno zdravljenje Glavne njene panoge so zdravljenje s i svetlobnimi žarki (fototerapija), zdravljenje z vodo (hydrotherapija), zdravljenje s toploto (termotherapija), zdravlje* nje z različnimi vrstami električnega toka kakor faradizacija, galvanizacija, dia-theramija in darsonvalizacija (Elektro-therapija), zdravljenje z gimnastiko in masažo. Najobičajnejše indikacije za zdravljenje so Tazna obolenja sklepov (reumatizmi), protin (giht), živčne bolezni: neurastenija, histerija, ischias, neu-ralgije, vnetje živcev, obolenja mozga n. pr. multipla skleroza, otroška ohromelost; srčne bolezni, bolezni oži ja, jeter, ledvic, mehurja, prostate, vnetje prsne mrene in črevesna obolenja s sla- j: | bim delovanjem črevesne muskulature. ; Jako uspešno zdravijo slabokrvnost, skrofulozo, angleško bolezen in nekatera obolenja kože. Fizikalno zdravljenje je posebno tam na mestu, kjer so bolezni dolgotrajne in kjer bi moglo telo radi dolgotrajnega uporabljanja medikamen-tov trpeti škodo. Pomen fizikalnega zdravljenja je očrtal neki znameniti nemški klinik z besedami: Zdravnik današnje dobe brez pripomočkov fizikalne terapije ne more reči, da hodi z zahtevami moderne medicine. Najmodernejši zavod za fizikalno zdravljenje smo dobili tudi v Mariboru v novi palači OUZD. Bafina oporoka. Smrtno ponesrečeni kralj čevljev Bat a je zapustil ogromno premoženje. Vdova Marija dobi delnice zlinske tvornice v vrednosti 25 milijonov čeških kron, grad in dve posestvi, sin dobi delnice v vrednosti 22 milijonov Kč. polbrat pa dobi | vodstvo tvornic. Mesta Zlinu je zapustil ! Bat’a nad 3 miHione Kč. Uloga naše žene pri ponemčevanju Zgodovinska dejstva, predprevratna in poprevratna akcija. POTA DO ODPOMOČI. Na slovenskem Štajerskem se je pred vojno in med vojno dogajal nasprotni proces kakor na Primorskem. Dočim je tam prodirala slovenska okolica v mesto in reševala narodne pozicije celo tam, kjer se je zdelo, da so že docela izgubljene, so piri nas prodirala potujčena mesta v okolico in podeželje. Tako se je n. pr. posrečilo Mariboru, da je narodno docela demoraliziral svojo neposredno predmestno okolico. Dokaz so nam zlasti peti okraj, Studenci, Pobrežje, Radvanje, Pekre, Kamnica itd. Dasi tu ni bilo skoraj nikjer pravih Nemcev ali pa so tvorili komaj dober procent med slovenskim življem, so vendar ubili v prebivalstvu narodno zavest, napravili iz njega brezimno maso ali pa celo zagrizene renega-te. Umetno mestno nemštvo je strahovito Sirilo svoj upliv in pri tem se je posluževalo v prvi vrsti — žensk. Izrabljalo ie do skrajnosti psihološko dejstvo, da je Šovinistično nacionalno vzgojena ženska, zlasti če je še renegatinja, najboljša in najuspešnejše agitatorica. Zato so se mariborska dekleta, hčerke Nemcev in renegatov, vzgajala v strupenem sovraštvu do slovenske govorice 1« do vsega slovenskega. Tudi hčere Slovencev in sestre bratov, k.i so vsaj za silo še govorili svoj pravi materni jezik, se slovenščine niso učile. Dokazov za to še imamo se-daj zelo veliko. Tako poznamo mnogo mariborskih družin, v katerih znajo vsi moški slovensko, le ženske ne ali prav *7abo. še nazomejše nam to potrjuje sta-bstika, ki kaže, da je v Mariboru veliko več žensk, ki se Izdajajo za Nemke kakor moških. fe ženske, vzgojene doma, še bolj pa v šoli in po raznih društvih in organizacijah v strupenem sovraštvu do Slovencev, so potem postale neveste, žene (n matere. In tedaj šele se je pričelo njihovo pravo pangermansko poslanstvo. Cim se jim je približal slovenski mladenič, bodisi zaveden ali nezaveden, so storile vse, da ga pridobe zase in obenem za nemško stvar. Z njimi ni niti mogel niti smel govoriti slovensko. Sprva je postal zaradi tega mlačen, potem brezbrižen, sčasoma pa je — ne vede kdaj in kako -— popolnoma utonil. Postal je renegat, zlasti še, če se je poročil s tako meščanko. Pri ljudskih štetjih se je izdajal za — Nemca, ker če ni sam tako hotel, hotela je tako njegova žena. V zakonu samem pa je imela žena še važnejšo nalogo kot mati. Z otroci ni od prvega dneva po rojstvu spregovorila drugače kakor nemško in nemško je moral kramljati z njimi tudi oče, Ko so pri- ti otroci na ulico, je ta Hadaljevala po-drjčena delo, še bolj ga je potencirala šo la in družba po šolskih letih. Kot mladeniči so pa taki otroci prišli zopet v roke — ponemčenim dekletom. Tu vidimo tedaj jasno ves sistem po-tujčevalnega dela mariborske meščanske žene, obenem pa tudi ptujske in celjske. In njen upliv z osvobojenjem še ni prenehal. Omenili smo že poprej, da imamo v Mariboru sedaj dosti več žensk, ki ne znajo slovensko in so zagrizene nemške ali renegatske šovinistke, kakor moških. Dolga vrsta Slovencev, celo odličnih javnih osebnosti, ima take žene. Znani so nam celo slučaji, da vzgajajo take žene še sedaj otroke v nemškem duhu. Neka žena splošno znanega Slovenca prepoveduje doma svojim otrokom slovensko govoriti! Še veliko slabše kakor pri inteli genci, je v družinah delavcev in obrtnikov. Na čelu stoji zopet peti okraj. Tu so skoraj izključno žene in dekleta tiste, ki vzdržujejo tradicijo renegatstva, ubijajo narodno zavest v svojih možeh, ženinih in otrocih. Njihovo delo ruši skoraj ves upliv slovenske šole. Pojdite samo v take delavske družine na desnem bregu Drave, pa se boste takoj prepričali, kako resnične so te trditve! Borba proti tei najbolj skriti nemčur-ski akciji je seveda tudi najtežja. V družinsko življenje za zaprtimi vrati javnost nima pristopa, tam nima kontrole in tudi ne upliva. Njeno razkrojevalno delo je tajno in do skrajnosti intimno. In vendar bi bilo nujno potrebno, da bi se pričeli kakorkoli boriti proti temu največjamu nacionalnemu zlu, ©roti misiji renegatske žene. Kako? Ker v družine same ne moremo, je treba, da delujemo od zunaj, in sicer na ta način, da skušamo pridobiti čim več deklet za našo stvar, če jih pa hočemo pridobiti, jih moramo zbrati že takoj, čim zapuste osnovno ali meščansko šolo ali pa še prej. Bilo bi zato nujno potrebno, da bi naše Slovensko žensko društvo, aU če ono ne more, katero drugo, osnovalo posebno organizacijo šoli odrastlih deklet, zlasti delavskih, v kateri bi jih stalno kontroliralo in vzgajalo v slovenskem nacionalnem duhu. Ta organizacija bi bila tudi najuspešnejša priprava za delovanja v raznih drugih nacionalnih društvih in organizacijah. Povdarja-mo pa že v naprej, da bi taka d#la zahtevalo veliko naporov in takt&ne spretno* sti, in bi morah biti združeno s praktičnimi stvarmi, n. p. tečaji za gospodinjstvo, vezenje, higieno, vzgojo otrok Itd. itd. Če smo torej tu spoznali glavno zlo, je treba, da izvajamo tudi konsekvence in da ga pričnemo zatirati, kajti sicer bomo lahko čakali še dolga desetletja, da se bo tudi v ženskem svetu uveljavilo slovensko osvobojenje. Učite se Radvanjski jubilej Delo radvanjskih gasilcev v dobi 40. let. Pred 40 leti so se zbrali radvanjski možje in ustanovili gasilsko društvo, ki še danes obstoja. Leta 1892., meseca septembra je bil ustanovni občni zbor. Za prvega načelnika je bil izvoljen takrat g. Josip Z o h r e r, oskrbnik pri baronu Rosmanithu. S krepko in energično roko je vodil novo društvo in pridobil tudi barona Rosmanitha, da je prevzel pokroviteljstvo in mu bil takorekoč duševni in finančni oče. Uspeh trdega dela se je pokazal, ko so pričeli s skromnimi sredstvi 1. 1893. graditi Gasilski dom, ki še dandanes stoji. Tudi Tu Je g. Rosma-nith precej globoko segel v žep, zakar so mu gasilci priredili vsako leto dvakrat bakljado. Občina Radvanje je nabavila prvo ročno brizglno in nekaj cevi, tako, da.sorod vanjski gasilci lahko že leto dni po ustanovitvi sodelovali pri večjih požarih in nesrečah. Zohrer je vodil društvo do 1. 1914 Starost ia bolehnost sta ga tedaj prisilila, da je odložil to funkcijo. Leta 1514 je prevzel vodstvo g. R upri c h, nadučitelj v Radvanju. Tudi on je vestno izpolnjeval svoje delo in pridno pomagal svojemu bližnjemu v nezgodi. Le škoda, da ga je že 1. 1916. pokosila prerana smrt. Nadomestil ga je g. Franc Kranjc, gostilničar in posestnik, energičen mož, ki je vodil društvo do 1. 1930. V tej dobi so naši gasilci pristopili tudi k Jugoslovanski gasilski zvezi. Leta 1930 je pa prevzel vodstvo gosp. Ivan Fin ter, ki še danes vodi društvo in hna zanj velike zasluge. Društvo se je pod njegovim vodstvom začelo modernizirati. Gospod Pinter se je oprl na mlajše članstvo hi dosegel terasne uspehe. V prvem letu se .nabavili motorno brizgalno, ki so jo I. 1930. slovesno blagoslovili. leto dni sa d nabavili krasen avto, ki služi tudi za rešilne namene, letos pa je še Gasilski dom dobil popolnoma novo lice. Renoviran in prezidan je dika radvanjskih gasilcev. Tudi društveni lokal so prizidali in električno luč napeljali. Vse to so napravili v tej i-cremopijem To se piavi, nikdar n* soinčiti moktega telesa (n vedno poprej telo nadignite. S tem zmanjšate nevarnost bolečine povztožaioče splnčaiice, obenem pa dpbite lepo zagorelo kožo, — tudi pri oblačnem vremenu. Nivea-ciema in Nivea-olje sta nenadomestljivi. Ni na celem svetu druge kreme ati mila za negovanje kože ki bi vsebovalo Euceiit, nk katerem terrieiji edinstveni učinek. 40-t Nivea kremf. Din S*- do 22 — Nivea olje: Din 25*— do 35:— Jugod. P. BeUr«dort * Co. ^ a. o. j„ M vibo? M ->*■" "I!' "1"... I-I". mi j i -iii m.' II 'II kratki dobi š skromnimi sredstvi, pa je vendar šlo. Če stopiš danes v doni, vidiš krasen avto, z motorno brizgalno, poleg kasira-ne ročne brizgalne in voza, ki sta že do-služila svoje, Krasne slilce In posnetki po stenah jz vseh časov ph pričajo p agilnosti in udeležbah Pri raznih svečanostih. Društvo šteje danes 34 rednih članov. V teku 40 let so sodelovali pri nad 100 'požarih. Umrlo Je y 40 letih okoli 30 članov, G. Pinterju je treba čestitati k uspehu v zadnjih letih in upamo, da bo vztrajal na tej poti. Vsem gasilcem pa čestitamo k lepemu jubileju ju upamo, da bodo a slogi delovali za ideal človekoljubja, Še mnoga leta ih prihiteli bližnjemu na po-moč in mu rešili v primeru nesreče imetie. Kličemo ,jim zato tovariški pozdrav:. »Na pomoč!« Obiščite Maribor! »Mariborski teden« h« teden velikih k*S> turnih, športnih in zabavnih prireditev, teden razstav in zanimivosti. Podarite se ugodnosti polovične vožnjo Legitimacije in iniorjuacUe pri »Pntnlkd« in denarnih zavodih. Legitimacija velja kot prosta vstopnica k vsem prireditvam. Prihod češkoslovaških trgovcev in obrt' nlkov. Oficijelno ekskurzijo svojih član«« v Jugoslavijo priredi Češkoslovaška trgovska to obrtniška stranka od 3. do 16. septembra t, I. Ekskurziie.,se bo udeležilo o-koh 300 članov strpfd, vsi sgmnaUip govci toobrtnik), ki želegb tejprnožjai sti stopiti v zvezo z našimi producent), posebno onih predmetov, Id se tžvažajo M CSR. V Ljubljano prispo 4 septembra ob 8, uri dopoldne. Po sprejemu v Zbornici za trgovino, obrt to industrijo si d« gledajo jesenski ljubljanski velesejem, popoldne pa znamenitosti mesta to gospodarske ustanove. Ob 18. uri istega dne se odpeljejo v Zagreb. Mariborski teden Slavnega Krištofa Kolumba je nekoč har nenadoma in nepričakovana prijela .velika želja, da bi odkril Ameriko. Zbral je zato potrebne ladje in pare in jo nekega lepega dne meni nič tebi nič odkupil iz Evrope. Veslal je in jadral, da že sam ni vedel kod in mornarji so se mu Ameriko je pa le odkril. In kaj ono, če je ne bi tol? Komu bi bila sedaj * ro®*/»Ižna vojna posojila? Je tedaj Posojil bilo nujno in neob-liodno potrebno, & le l&*i lelike in ne-čuvene znamenitosti. s katerimi je dobrotno pand tako bogato blagoslovilo. Ljubljančani bi bili gotovo od jeze in nevoščljivosti r^dči kakor kuhani rak), posebno zaradi Tegetthoffa, njegove sablje in fenlčarsklh zlatnikov in .vzpeniačnega odbora , in Mu ta kavlja in vsega. Pg b) gotovo lepo spet postavili ua staro mesto očeta Radetzkija In bi mu kupili lepp novo sabljo ter povabi k tej veliki slovesnosti še samega gpspoda Grandija, pa Bottaia, Giitatd in druge, ki Imajo prav soda! veliko časa za potovanje in narodne syečanosti. Slava Maribora bi se dvignila do zenita, Ljubljančani in sploh Kranjci bi vidrii totpoenall, kaj je »Mariborski teden«, in btto bi jih zavoljo njega takb sram, da bi takoj požgali tiste barake v Tivoliju ta bi potem razgiašillr da jih je požgala strela, ker bi si ne wpa-H povedati čiste resnioe. a Mariborska nedelja V LUCI HUDOMUŠNEGA OPAZOVALCA. Mariborsko življenje je pestro, bujno in živahno, včasih pa kar burno. To velja posebno ra nedelje, ko imajo ljudje Čas. Delavnice so zaprte, trgovine zaklenjene, vse delo počiva, zato pa se Mariborčani — kljub krizi — razmahnejo in razživijo, da si časopisi kar ne morejo kaj, da ne bi o »mariborski nedelji« poročali obširno, kaj se je zgodilo — ko da meščani sami ne bi vedeli prav nič, kako so ga polomili... Pestrost mariborskih nedelj povzdigujejo svojevrstne skupine ali »klape«, držeč se posebnih programov: promenada, kopanje, vinotoč, kino, kavarna ali pa Limbuš, Pekre, Pohorje, kavarna, karte, gostilne, vino... v najrazličnejših vari-iantah. Včasih se vsa »pestrost« izraža tudi v policijski kroniki, kjer so vemo zabeleženi pretepi, razgrajanja, poškodbe, aretacije... Hotel »Graf« triumflral Je pa mariborsko nedeljo življenje tudi lahko skromno, preživljeno brez programa in vendar — zanimivo. Lepo je to življenje že dopoldne, ko se začno gospodarji sveta pfebujati iz svojih sobotnih sanj in zehati in kričati po zajutrku. Ko jim je ustreženo, se začno počasi in zaspano dvigati s svojih ležišč in stikati po omarah, kje je nedeljska obleka, kje je oprana in zlikana srajca in kje nova! kravata. Žene in sestre imajo takrat hude ure, kajti možje so hudi, bratje pa. še' bolj. Potem se gredo drug za drugim umivat, da polijejo vsa' tla, žene in sestre pa brišejo pomočeni pod za njimi. Potem se začno težave s pretikanjem gumbov in vezanjem kravat. Tudi s česanjem! Glavnika ni, krtače ni, vse raznesejo te, te ..... »babe«, če ima človek okno svoje sobe na kakšen hodnik, uživa lahko prav lepo zabavo po cele ure, dokler se »gospodje« ne odpravijo z doma: starejši v cerkev (da, v cerkev!), mlajši pa se hodijo kazat na promenado... Pa tudi ženski svet ima že v nedeljo dopoldne svoje posebno življenje. Mešanje barv za lica ni tako lahka stvar, ampak je velika in težka umetnost. Tudi z Obleko ne gre menda tako lahko, vendar se nedeljsko šivanje in likanje (vse »v zadnjem trenutku«) izvrši vsaj tiho in tajno. Težave so pa vsekajkor, ker prihajajo ženske v cerkev vedno nekaj bolj pozno. Po maši, oziroma po četrtinki ali desetinki maše: promenada. Dobri poznavalci razmer pravijo, da Je mariborska promenada zelo živahna. Prav nič ni pusta in dolgočasna za Človeka, ki ima na očeh prava očala. Prihajajo sicer na promenado skoro vedno čisti obrazi, nekateri zelo lepi, drugi manj lepi. Ampak ti ljudje se vedno drugače obnašajo in to je tisto, kar je zanimivo. Po promenadi gredo Mariborčani (seveda tudi Mariborčanke) na kosilo, po kosilu pa spat in Šele po krajšem ali daljšem počitku se prične popoldanski nedeljski program. Ob nedeljah popoldne se hočejo namreč meščani pokazati. Možakarjem, ki gredo v kavarno na biljard ali tarok, je treba le pamet in srečo ali pa spretnih prstov, iji pa treba težkih zlatih verižic in debelega denarja v žepu! Take stvari imajo V kavarnah poseben pomen, kajti nihče ne ve, kdaj bo potreboval dober znanec kredjt. Kdor pa ima skozi gumbnico svojega telovnika popeljanega kaj zlatega, ta je mož, ki nekaj velja! Bodisi v mestu, bodisi v okolici se mu klanjajo oštirji in z ljubeznjivimi pogledi ga boža ves ženski »personal«, če poravna svoj skromni račun z bolj debelim denarjem. Moževo veljavo zelo povzdigne njegova slabša polovica, lepo obložena z briljanti (ma-gari iz češkega stekla) ter v svileni obleki in v novem (čeprav še ne plačanem) klobuku. Vse to in še mnogo drugih skriv nosti odkriva radovednemu opazovalcu mariborska nedelja. So sicer to stvari, ki jih ljudje ne slišijo radi in je zato boljše, če jih človek napiše. Papir prenese vse, ljudje pa nič. Sedaj v pasjih dneh (ki pa letos niso kaj prida) se hodijo Mariborčani radi kopat. Ljudje, ki kaj vedo, pravijo, da je pod Koroško cesto ali pa na otoku in tam okrog prav prijetno. So pa v Mariboru možakarji, ki o, mariboskih kopališčih ne vedo ničesar, ker ne smejo tja. Zaradi ljubega miru doma nemreč ne, ampak se — namesto nedeljske kopeli —hodijo v soboto prat v čeber... Nekateri zahajajo — zlasti ob nedeljah ■ silno radi v kino. Pa ne zaradi tistih s!ik in prizorov, ki se premikajo na beli steni, ampak rajše gledajo žive slike v kinu. V kinu je sicer tema, ampak je že vrag, da je človek tako ustvarjen, da vidi celo v temi, kar ga zanima. Če ne more videti z očmi, pa bere knjigo življenja z rokami kakor slepec. To branje pa je vsak dan in vsako nedeljo drugačno, a ni nikoli dolgočasno. Zvečer pa je zopet promenada tam od mosta skozi Gosposko proti Aleksandrovi ali v skrivnostni park... Isti obrazi kakor dopoldne, pa zopet le drugačni in čisto drugačnega obnašanja. Vse pa nekam bolj veselo razigrano in lahkoživo, včasih že kar ognjevito. Po promenadi in po večerji pri avtomatih in klobasarjih pa se nedeljski Maribor razdeli v svoje atome in ti se začno vezati enkrat tako, drugič drugače, vse po pravilih čudotvorne kemije in drugih znanosti. Atomi se love po plesiščih, v gostilnah in kavarnah, na ulici in v temi... In, tako je že v naravi, da se atomi vedno vežejo in zopet razpadajo, tako je tudi v našem mestu. To vezanje in razpadanje je prav zanimivo, zlasti za onega, ki ga tako veselje nič ne briga. Pri vsej svoji hudomušnosti gleda vendar le dobrohotno na mariborsko nedeljo z vse- - . ... ¥0£,v ., mi njenimi težavami in z vsem njenim i ^ 3,'?? na igr*scu c“l0,ržV frJ' veseljem vred. starejša dama je tovarišici pripomnila, da je tudi Jožko slišal: »To je pa zelo mlad učitelj.« Zardel je. Ni učitelj, otroci so mu le mlajši bratje. Ali vseeno je bil vesel, kako ne, saj že osem let živi za ta smoter, postati učitelj. Sestra Marga pa je manj junaška in je priredila le popoldanski izlet s sestricami. Pa je prišla neka mala Sokoličica že ob šestih zjutraj k zbirališču. Čakala je eno uro, nato se je žalostna in razočarana nad sestricami vračala domov, dočim so ostale v sestro vaditeljico vred še najbrže spale, * Na mnogih naših izletih potujemo * gosjem redu. Zadnjič nekoč smo tako šli zvečer na Kalvarijo v nevoljo mnogim, kajti pretrgali smo marsikatero pajčevi-nasto nit ljubezni. Na odboikinem polju pa je bilo najprijetneje, po smo ustvarili nekaj novih izrazov kot Grete, št. 6, Mar* go, Tukla i. dr. Sokolska pesem naj še dolgo odmeva čez livade, in njen zvok naj odjekne med smrečjem. J. K. Spori ŠPORTNE PRIREDITVE V NEDELJO. Sokolstvo Spored slavnostne otvoritve telovadiSČa Sokola Maribor I. Dne 7. aavgusta t. L otvori Sokolsko društvo Maribor I. svoje letno telovadišče. Spored otvoritvenih svečanosti je naslednji: Nedelja, 7. avgusta: Ob pol 16. uri bo krenila veliko sokolska povorka izpred Narodnega doma na slavnostni prostor. V povorki sodelujejo sledeče godbe: vojaška godba, godba »Drave« in radvanjska sokolska godba. — Ob 16. uri slavnostna otvoritev letnega telovadišča. — Siedi štafetni tek za prehodno darilo Sokola I. Tek bo na novo otvorjenem prostoru. Po štafeti bo javni nastop; nastop bo istotam velika ljudska veselica. Sreda, 10. avgusta: Ob 20. uri velika telovadna akademija na prostem. V to svrho bo postavljen na telovadišču Sokola I. oder, razsvetljen z reflektorji, Nastopili bodo oddelki Sokola. I. in članstvo Sokola Matice z nekaterimi izbranimi toč kami. Odbor Sokola I. je določil za vse prireditve izredno nizko vstopnino. Za javni nastop in akademijo se bodo dobile vstopnice po 10, 7, 4 in 2 Din. Vstopnina za veselico bo samo 2 Din. — Stojišča in sedeži za občinstvo so na izredno preglednih betoniranih terasah. Pri akademiji in veselici bo telovadišče sijajno razsvetljeno! Izza zida sokolske kadetnice Posvečeno Sokolu petega okraja. Jutranji solčni žarki se krešejo ob topolih, ob teh trdih, proti nebu štrlečih drevesih. Odbijajo se ob rumenkastem zidovju, prodirajo skozi okna med stene, kjer bivajo mladi, nadebudni fantje. Soln-ce prodre do temnozelenega smrekovja, žarki se razlijejo in prodirajo globlje v smrekov gozdiček. In ko se solnce zve- jateljska nogometna tekma SK Železničar, rezerva :SK Rapid, rezerva. Ob 17.30 na igrišču ISSK Maribora: kvalifikacijska prvenstvena tekma SI< Železničar I:SK Rapid 1. Na teniških igriščih ISSK Maribora la SK Rapida bo ves dan mednarodni te* niški turnir. X. Oiimpiada se danes pričete. Na obali Tihega oceana v Los Angelesu se pričnejo danes v soboto 30. julija čer na zahodu potaplja, obledi poslopje kadetnice,, pod smrečjem se stemni, le vrhovi topolov so še za hip svetli. Nato tudi tam ugasne poslednji žarek. Ostane le šuštenje listja, kakbr da si topoli pripovedujejo o onih, ki često hodijo mimo " svetovne tekme X. moderne olimpiaae. njih. Šepetajo o Sokolih in Sokolicah, ki! Oliinpiado bo otvoril podpredsednik USA se vračajo s kadetrtiških livad, kjer so i Curtis, a tekmovalec Morgan Taylor, veselo preživeli popoldan v igri, na soln-j svetovni rekorder in dvakratni olimpijcu j ski zmagovalec (1924 in 1928) v teku na Tako je življenje za zidovi kadetnice. 400 m bo pred 2000 konkurenti iz vsega Saj ne bo dolgo to sokolsko delo, mogo-1 sveta prvi startal. Jugoslavija ni poslala če leto dni, mogoče še toliko časa ne, pa! v Los Angelesu niti enega tekmovalca, bomo šli izza teh zidov, s ta! livad. Za-! ali misli vseh naših športnikov so sedaj pustili bomo ta kraj, kjer se zaključi! v olimpijskem stadionu, kjer bi se lahko mnoga usoda in bomo šli v svoj lastni; tudi naša zastava ponosno vila v znaku dom. O našem življenju v kadetnici naj uspeha in zmage... zve kak drobec tudi tisti, ki je izza ograje opazil mladiuo, ali je morda slišal petje sokolske dece. # Pred dvema letoma, neke majske nedelje, smo tekmovali. Takrat smo orali še ledino v našem petem okraju, negotovi si uspehov svojega dela. Po precej slabih uspehih smo bili malodušni, pravzaprav sami novinci; naša naloga je še bila — tek čez ovire. Pa je nenadoma vzkliknil neki brat: »Sokol!« Vsi smo se ozrli v nebo. Prav nad nami je viličastno krožila ptica, naš simbol. Kakor da nas pozdravlja, je nekajkrat zakrožil nad nami, nato se je v velikem loku spustil v smrečje, .kjer je gnezdil. A mi — zmagovali smo! Saj smo dobili novih moči. Epizoda o sokolu pa nam bo vsem ostala v neizbrisnem spominu. . . o;r Brat Jožko je z deoo priredil celodneven izlet na Pohorje. Štirideset živahnih fantičkov, v sredi med njimi on, njihov vaditelj, ki je imel posebna priporočila mamic, naj čuva njihove ljubljenčke. Ko so sedeli na solncu na jasi pred Mariborsko kočo in prepevali, se je zbrala precejšnja gruča izletnikov okoli njih. Neka SK Železničar, nogometni odsek. Jutri bo kvalifikacijska tekma s SK Rapidom. Igralci Bačnik, Frangeš I, Glavič, Golinar, Konrad I, Konrad II, Paulin, Pezdiček, KlipstStter, Ravnjak, V/agner morajo biti ob 14.30 na igrišču ISSK Maribora. Predtekmo odigra rezerva proti rezervi SK Rapida. Igralci: Schweighofer, Zgonc, Urbančič, Frangeš II, Frangeš III, Antoličič, Seni-čar, Konrad Jos., Lorber, Eferl, Kohout, Jančič, Jug, Straub in Smeh morajo btti najpozneje ob 15. uri v garderobi na igrišču SK Maribora. Nače’nik. ISSK Maribor, nogometni odsek. V nedeljo, 31. t. m., naj se zberejo točno ob 5. uri zjutraj sledeči igralci na kolodvoru: Koren, Bertoncelj St., Kokot, Konič, Kukanja, Žolna, Pepček, Kirbiš, Tonček Zemljič. Vsak igralec naj prinese garnituro s seboj. Novi zakon o taksah s pojasnili in abecednim stvarnim kazalom. Vez. Din 55*—, broš. Din 45*— po pošti Din 2'— več. Knjigarna Tiskovne zadruge, Maribor Aleksandrova cesta 13 Vinotoči Saj bi človek tu in tam kaj napisal, ko pa ni. dovolj smelosti. Zadnjič nekoč sem Črtal o reševanju naše vinogradniške krize ifl sem bil kot sin Slovenskih goric nekoliko užaljen. Naše gbrice bodo pač y svoji dolžini in širini pribiižno povsod enake. Pa sem se začudil; ali ni vse malo pretirano, tisto popivanje, ki vodi v propast in pisanje o tem? Je še zelo dobro tam, sem si dejal. Pri nas na vzhodu je žalostno, tako žalostno, da se človek niti opijaniti ne more, ubiti svoje tuge in siromaštva, kaj še, da bi po vinotočih trošil denar. Saj smo sirote kot še nikpli, Je že tako, da mi radi pijemo. Saj imam ko to pišem, pred seboj kozarček domačega. Ali mera le mora bitf. Le to sem se zadnjič čudil, zakaj hodimo tako daleč gledat, tja v Slovenske gorice. Ali ne bi našli dovolj drastičnih ; primerov doma, po predmestnih krčmah, da, še več po vinotočih, ki so kakor posejani okoli mesta. Dobre volje sem se vračal, prežet z vtisi, ki sem jih nabral spotoma na izletu. Pozno sem hitel skozi mestne ulice, kjer so že mnogi spali, na drugi konec. Pa !e ni bilo mirno. SirečaVal sem spote-kajoče se ljudi; stražnik je gledal za njimi, kaj je hotel, saj jih ne more ustavljati vseh, ko jih je toliko. Zdrznil sem se. Da si to ti, ki si me vzgajal nekoč, krmil nas v šoli z osli in sem pred teboj sedel ves droben ter vase zaprt nisem upal podvomiti v tVojo vsemogočnost?. AJi si res to ti, ki sem te gledal, trdosrčneia, okrutneža? Saj ni mogoče! In vendar :i mimo.mene prihaja okle paioč se tovariša, ki je ndkoč sedel visoko na vidnem mestu. »Veš, dragi...« je kriče razlagal, z roko pa mahal okoli ««he, da sem se mu rad daleč izognil. Nato sem obstal in gledal. Saj je dober ta človek, ni mučitelj, vino ga je pokazalo v pravi luči. Bo že res, da je v vinu resnica... V srcu sem bil vesel, ustnice pa so se same od sebe pomilovalno nasmehnile za sencama, ki sta pod kostanji izginjali mimo hiš... Cele družine, one boljše družbe in one, skoraj nepoznane v našem vrvenju, hite v okolico. »Marica, z nami pojdeš!« skoraj ukazuje oče , ker se dekle kuja in hoče v park... In gredo, oče z materjo, hči, za nameček so manjši otroci, katerih ni samih puščati doma. Tam pod zelenim Pohorjem, v Kamnici ali drugje, kjerkoli, saj je povsod enako, se ustavijo pri vinotoču. Veliko se jih nabere, začetkoma se drže vsak sam zase, polagopia jih vino združi. Dekle misli na park in fanta. Sčasoma :se -razmisli,' boli korajžno pogleda komu v oči ter se pridruži rajajoči mladini. In je zopet zdrava..". Pije se, saj ni drago, odrastli pravega, otroci srebajo brezalkoholnega, sladkega. Pa se podjetni oče naveliča naročati in plačevati v dvoje, Tcnček, Franci, Ljubica pokušajo iz očetovega kozarca. Kremžijo obraze; pije se preko večera, skozi-mrak v noč. Marica raja; love se po livadi, med drevjem. Ponoči se vračajo, otroci s široko razprtimi očmi, v glavah šumi, čudijo se novim doživetjem, očeta goni mati in vsi se medli, opojeni vlečejo skozi noč. Dekle je v mislih še daleč, pri vinotoču; kako prijetno je bilo, še bodo šli, se zmisli. Drugi vriskajo, krulijo grde in pokvarijo lepe pesmi, vmes padajo kletve, da bi še človek v postelji začel kleti, ko ne more zadremati,. ker mu skozi odprto okno udarja na uiio to življenje, ki hodi mimo in mu ne pusti spati pozno v noč... ; Jože K. POSOJILNICA R. Z. Z O. P. MARIBOR. NARODNI DON ! Ustanovljena 1. 1882. Stanje hranilnih vlog 85 milijonov Din Rezervni zakladi nad 7‘/, milijonov Din Sprejema hranilne vloge na knjižice in ha tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje. Rentni davek plačuje-iz svojega. * Vseslovanski kongres narod* nih noš v Ljubljani ob priliki velesejemske razstave »Ljubljana v jeseni«. V soboto 3. septembra t. 1. ob 12. uri bo otvoritev in pozdrav gostov kongresa na vrtu restavracije »Zvezda«. Potem obed, popoldan ogled mesta. Ob pol 20. uri razsvetljava mesta Ljubljane, baklja-da po mestu, nato ob pol 21. uri koncert na Kongresnem trgu in vžiganje raket. V nedeljo 4. septembra ob. 6. uri budnica po mestu, ob 9. uri na Kongresnem trgu sv. maša, nato zborovanje in sprevod narodnih noš po mestu. Popoldan ob 15 uri revija narodnih noš na Ljubljanskem velesejmu. Ob 18. uri velika ljudska zabava in prikazovanje narodnih prizorov na Kongresnem trgu. V ponedeljek 5. septembra ob 9. uri od- hod iz Ljubljane na Bled, poklonitev kraljevski dvojici. Popoldan ogled Bleda, ob 15. uri zakuska v blejskih restavracijah. Ob 16. uri povratek v Ljubljano. Isti dan zvečer izlet na Jadransko morje, na Sušak, v Split, Trogir in Solin ter zaključek kongresa. Sr Pred krstom otroka prve zmagovalke v plavalni tekmi. Britje 2, striženje 4. Samo pri »Franko«, Mlinska 8. 2364 Selitve izvršuje najcenejše avtoprevoznik Slavko Komel, Krčevina, Aleksandrova c. 28. Gospoda sprejmem kot sostanovalca. _ Zidovska ul. 12 I. 2406 Oddam lepo solnčno sobo gospodični s brano ali brez s 1. avgustom. Naslov v upravi »Večernika«. 2382 Priprosto, čedno, opremljeno sobico išče gospodična, celi dan odsotna. Naslov pustiti v upravi »Večernika«. ' ' ■ • ■ • •________________2377 Agenta potnika za privatne stranke, sprejme večje podjetje. Ponudbe pod »Soliden« na upravo »Večernika«. 2419 -Hranilne knjižice denarnih zavodov kupim. Ponudbe pod »Priložnost« na upravo »Večernika«. 2418 Trgovski lokal, svetel in prostoren, z dvema izložbama, na prometni cesti oddam. Naslov v upravi. 2421 Vajenca sprejmem za mizarstvo, Pobrežje pri Mariboru, Prečna ulica 4. 2420 Halo! Kam? v Tržaško dvor na Tržaški cesti 44, kjer dobite izvrstno počehovsko vino lastnega pridelka letnik 1930, liter po Din 6.—, letnik 1931. liter po Din 7 — in 8.—. Pohana piška s salato 20 Din. Lep senčnat vrt na prahu prostem kraju, točna postrežba. Za obilen obisk prosi gostilničar. 2385 V vinogradu Doleczek v Kamnici dobite dobro vino od 5 litrov naprej po 6 Din. liter,. Naročila se sprejemajo tudi v Mariboru, Koroščeva ulica 8 II. 3291 Denarnice za kovani denar v veliki izbiri pri Ivanu Kravosu, Maribor, Aleksandrova c. 13. 2301 Predno vam bo kolo ukradeno javite pri »Kolozaščiti«. Kralja Petra trg 6, tel. 2506 2347 Stanovanje 3 velikih sob (80 m3) (brez kuhinje') z lastno predsobo, vodovodom in toaleto, vse novo preslikano in pleskano se odda v centru mesta I. nadstropje začetkom avgusta. Posebno pripravno za zdravnika ali druge poslovne svrhe. Ponudbe pod šifro »Poslovni prostori center« na upravo »Ve-černika«. 2366 Prleki vkup! Vsi na vojaško vežbališče v ošterijo k »Veverici«. Tam se dobi fol vino od 6 Din dalje in domače prleške poviiice. t’ol piceki. Igrala bo domača muzika. 2402 llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllll Kodne novosti za dame in gospode ter šiviljske potrebščine v modni trgovini 54ji ANTON PAŠ Častna izjava. Podpisani Habith Fric, čistilec oken v Mariboru, s tem obžalujem, da sem v zadnjem času razširjal o g. Vilibaldu Ussarju, čistilcu oken v Mariboru, vesti, ki utegnejo škodovati ne samo njegovi časti, temveč tudi njegovemu podjetju. Te svoje govorice tem potom kot popolnoma neosnovane preklicujem in se g. Ussarju Vilibaldu zahvaljujem, da me radi teh mojih nepremišljenih dejanj ni sodnijsko preganjal. Maribor, dne 30. julija 1932. HABITH FRIC. Dvosobno opremljeno stanovanje s pritiklinami iščem takoj. Najraje v pritličju š posebnim vbodom po možnosti v bližini kolodvora. Kapelnik muzike 45 peš. polka, Melje. 2372 Učenca sprejmem v manufakturno trgovino. Karol Jančič, Maribor, Aleksandrova cesta 11. 2378 Prima vino, lastnega pridelka od Din 4 naprej v hišo dostavljeno v množini 10 litrov dobite pri Kletarski zadrugi r. z. z o. z. Maribor, Cankarjeva uh 1. 2409 Dva enaka 6Ietna rjava konja 16%visoka, za težko in lahko vožnjo, na prodaj. Josip Nekrep, Smetanova ulica 59. 2397 Hiša s 4 stanovanji, vrtom ter 6000 m3 zemlje in sadonos-nik, vse na lepi legi, na prodaj. Vprašati. Tržaška cesta 82. 2403 Jos. Tichy 1 Dr. Konces. elektrotehnično podjetje Maribor, Slovenska ul. 16, teh 2756, proizvaja elektroinstalacije stanovanjskih hiš, vil, gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elektro-instalacijskega b laga po konkurenčni ceni. ■" • 1603 Vinotoč Nasko, zraven tovarne čok. »Mirim« otvorjen. Zelo dobro vino 6 in 7 Din, pri množini 5 litrov 1 Din cenejše. 2387 Trisobno stanovanje s kopalnico takoj oddam. Naslov v upravi »Večernika«. 2396 Ko bi samo računati znali vsa naročila v stavbenem pohištvu bi oddali/ker po kvaliteti In solidnosti za 25%' smo cenejši. Prosimo za zaupapje in naročila, tudi ob nedeljah na razpolago. Korošec, Frankopanova ul. 15, dvorišče. '2398 Prva mariborska gasebna kuhinja pod spretnim-, ^vodstvom, sprejema abo nente. Zlasti abstinentom alkohola, -se priporoča lastnica. 2395 »Alfa« kotel v dobrem stanju prodam. Hojnik, Aleksandrova cesta 12 ' 2384 Veliko sobo in kuhinjo oddam v najem v Pobrežju, Gozdna ul. 33; 2410 Oddam lepo sobo z dvema posteljama in kabinet, pripravno tudi za pisarno. Vrazova ulica 2, pritličje, levo. 2408 Opremljeno sobo z dobro oskrbo oddam dvema gospodoma za Din 480.— mesečno. Naslov v upravi »Večernika«. 2407 ! NOVO ! Aleksandrova cesta 19! (zraven prekajevalnice Benko). Okusni črni, beli in mlečni kruh; pecivo, keks, suhor. I. marib. delavska pekarna. 2162 Hiše, posestva, vile od 30.000 Din dalje prodaja Posredovalnica'. Maribor, Sodna ulica 30. 2413 Gostilno v centru mesta oddam tako v najem. Naslov v upravi »Večernika«. " 2417 Oddam opremljeno solnčno sobo s prostim vhodom. Kejžarjeva ulica 9 II, vrata 12. Melje. , 2411 Zagovlno si preskrbita za zimo lahko vsak čas pri Slavku Kmelu, avtoprevozniku, Krčevina, Aleksandrova cesta 28. Prodam motorno kolo s prikolico. Betnavska cesta 1. Maribor. 2412 Sobo in. črkoslikanje, vedno najnovejši vzorci'na razpolago, izvršuje poceni, hitro1 in okusno Franjo Ambrožič* Grajska uMca 3, za kavarno »Astoria«. ~ - g USODA LJUDI! Dva velika Idkala v novejši zgradbi s prostornimi kletnimi prostori na prometnem kraju takoj oddam. Naslov v upravi lista. 2294 rm, Zahvaljujem Vam za Vaše prijateljstvo in zaupanje ter si hom prizadeval, da Vam napovedi lepšo pot bodočnosti. Vas vseh vdani prijatelj prof. Helčn, astrolog. Naša opazka: Prof. Helčn ni prerok — marveč učenjak, ki je vse svoje življenje posvetil zvezdam. Danes spada med naše največje dobrotnike, ker nam kaže pota k sreči in zadovoljstvu ter nas svari pred nevšečnostmi, ki nam jih morda pripravlja usoda. 39-1 Kis za vlaganje Špirit za vlaganje JAKOB PERHAVEC. MARIBOR, Gosposa ulica 9 t.. ,,! Vrsta 2642-05 : vedno vesel Vel. 19-26 Vrsta 4431-05 Za oitroke: Zračni lahki platneni polčevlji z gumijastim podplatom in okusne oblike. Otrok, ki ima nove čevlje je vedno vesel in razpoložen. Zato smo izgotovili te čevlje iz finega laka in rjavega boksa. Lakaste Din 69.— Lufov vložek Din 5.— Vrsta 9775-03 čeveljčki iz atlasa z in brez sponke. Nenavadno lahki in udobni. Isti iz satena in bar» žuna za Din 59.—. Oglejte si naše izložbe in prepričajte se o dobri kvaliteti in novih nizkih cenah. Naznanilo. Ker dosedanji lastniki kavarne in restavracije »Promenade« Janžekovič-dediči s l. avgustom obrat sami prevzamejo, sem primoran preskrbeti si novo možnost zaslužka. Tem potom izrekam svojim cenjenim gostom, ki so mi izkazali svoje zaupanje, najprisrcnejšo zahvalo. Svoje cenjene goste vljudno prosim, da mi v mojem novem podjetju, katero bom naznanil v najkrajšem času, izkažejo isto zaupanje ter se jim najtopleje priporočam. Prizadeval si bom s podvojenim trudom ustreči vsakomur ter beležim z odličnim spoštovanjem Ivo Mahajnc. Slovesno odhodnEco z godbo in petjem priredi v slučaju lepega vremena v soboto in nedeljo kavarna »Promenada«. Za obilen obisk se priporoča Ivo Mahajnc. 2400 Prvovrstno mešano in sortirano vino se toči od 5 litrov naprej v Počehovi na p o s es tvu Marin po 5 in 6 dinarjev liter. UGODNO KUPITE raznovrstne ostanke po Din 6'-, 7*-, 8"-meter ♦ za birmance, ženine in neveste dobro in poceni v TRPIN-OVEM BAZARJU Maribor, Vetrinjska ulica 15 Lochert- Bojane Meljski hrib 19 v nedeljo zadnji dan otvorjen! Gostilna v Studencih priredi v nedeljo koncert Po koncertu predstava lutkovnega gledališča Nakupovalci jabolk se sprejmejo za mariborsko okolico, v poštev pridejo samo resni, trezni, vztrajni, zanesljivi ljudje in dobri poznavalci vseh vrst jabolk. Reflekt. naj se predstavijo pri Ignacu Žoharju trgovcu, Kamnica Mestna občina mariborska razpisuje dobavo: 100 vagonov premoga kosovca 4800—5200 kalorij, 50 vagonov premoga kosovca 4500—4800 kalorij, 10 vagonov bukovih, cepanih, suhih drv. Ponudbe z navedbo cen, postavno vagon Maribor— Glavni kolodvor, je vložiti najpozneje do 5. avg. 1932 Mestni načelnik: Dr. Lipold, s. r. cllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll|||||ll||||||||||||l||||,,,,ililll)llllllill|||||||||lllll||||||||l|||||||lllll|||lHl||||||||||||lll!llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHlilllllllllllllllllll[llllll[IIIIL Centrala: MARIBOR Podružnica: CELJE v lastni novi palači na oglu Gosposke-Slovenske ulice nasproti pošte, prej JUŽNOŠTAJERSKA HRANILNICA Sprejema vloge na knjižice In tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju 3e- Nafbolj varna naložba denarja, ker Jamči asa vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo, Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle ločno in kulantno Stran 8 TOBdTskl »VEČ ERNI K« jufrt NOČEMO LENARITI — HOČEMO DELATI ZNIŽUJEMO CENE 75 vrstam raznih čevljev. Obiščite nas. V M a r 115 o r u, dne 30. Vil. 1932 ■■■ 1.1 I I ■! Ml l.llifilUl m.l.IM ■ H II Vezalke 1 pair 1 Din Vrsta 3337-12 Nenavadno lahek in udoben čevelj iz sivega platna z široko kapico in gumijastim podplatom. Zenski iste oblike in materijala Din 49.- SAMO Vrsta 3945-03 Za gospodinje: Za vsakodnevno uporabo praktičen, močan in udoben čevelj iz boksa, ki je potreben vsaki gospodinji. Snažite svoje čevlje z našo kremo, 1 škatlja Din 4.— Vrsta 2927-15 Okusni moški polčevlji iz črnega govejevega boksa z močnim usnjatim podplatom. Rjavi Din 89.—, črni Din 79.— Žlica in kljukica Din . Vrsta 2945-12 Čevlji iz rjavega boksa. Praktični in elegantni. Ravnotaki iz laka za nedeljo, in praznik za ceno Din 129.— Pri nas dobite dobre in cenene nogavice moške . . . Din 5.— otroške . . . Din 7.— Vrsta 0167-00 čižme iz močnega mastnega usnja z gumijastim podplatol in peto. Za dober materijal jamčimo. Za delo na polju in vsaki štrapac. Vrsta 1937-22 Moški polčevlji iz črnega ali rjavega boksa z trpežnim gumijastim podplatom. Praktični za vsakdanjo nošnjo. Vrsta 1005-dopr. Pod to vrsto imamo nekaj raznih podobnih vrst čevljev, ki jih lahko izberete po svojem okusu. Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADI VOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA V Maribor