PRODAJNI CENTER MURSKA SOBOTA Cvetkova 2 a tel.: 31760 Murska Sobota, 28. aprila 1994 • Leto XLVI • Št. 17 • Cena 110 SIT ^^¡znt"6 bi bila b«-t n'hče v-L °dnosa "i. "h Polj. c ne časti cveto-¿5^ zemlje Da J? OvsePc y"g?? prav¡ Dam-¿ '? S,ovanska S 2"r«i (lo vial b"° so bili i stare rž<.> "e zemlje in Ze"”Kpone “"ne .. pisane in pje. J^" Kdor Íkl Pogovor &>», tolče n”0®8 toke e"'® Zemn Ce p° svoji ma-^Ma^®6^ §a Za*° P°smrti S» “^ Če oji 'nateri. aV°’ pu,i ’'!“"/"»'"'„':," p*1“" ^nogo. 1,1 ah zlomil roko IJEKLO TEHNA SEDAJ JE ČAS ZA NAKUP KOLESA - VELIKA IZBIRA - PLAČILO TUDI NA VEČ ČEKOV - KARTICA ZVESTOBE - 5% POPUSTA Ob umirajočem si samo še človek Pogovor z dr. Metko Klevišar stran 7 VREME Etnično čiščenje dolini stran 19 Ob koncu tedna bo večinoma sončno in toplo. Vestnikov koledar 28. april, četrtek, Živko 29. april, petek, Robert 30. april, sobota Katarina 1. maj, nedelja, praznik dela 2. maj, ponedeljek, Boris 3. maj, torek, Filip 4. maj, sreda, Florjan Pregovor Če je majnika lepo, je dobro za kruh in seno. fotografija: Natasa Juhnov besedilo: Š. Smej ^ÄKOZMETIKk d.o.o. ^sektic« «dar postane mrčes "odložen - p’pS Časnikarji so prejšnji teden zapisali naslov Drnovšek je popustil upokojencem. In bilo bi res zanimivo izvedeti, ali je predsedniku vlade po tem, ko je delegaciji upokojencev segel v roko ter so se razšli, na ustnicah zaigral nasmeh in se je levi del brčic za spoznanje privzdignil, ali pa se mu je potem, ko je za upokojenskimi delegati zaprl vrata, pogled zmračil. Že to, da bo sam Janez Drnovšek sprejel delegacijo upokojencev, še več, da jim bo popustil pri njihovih zahtevah ter ovrgel vladne namene, so najbrž pričakovali le redki. Tudi po izjavah, ^i sta jih dajali ministrica za delo, družino in socialne zadeve ter sama vlada, ko je pisala zakon o drugačnem, za upokojence manj ugodnem usklajevanju pokojnin, so kaj ta- pokojninami ne morejo reševati? Ali pa se je omehčal v socialnem prepričanju? Kaj pa če so ob vsem tem upokojenci zabrenkali še na politično struno? Le-ti so namreč tudi pomemben del ali skupina volivcev, katerih teža je toliko pomembnejša, ker so zelo dobro organizirani in so njihove volilne odločitve lahko zelo pomembno usmerjene. V tem trenutku vlada sploh ne sedi tako trdno na svojih sedežih, da bi vladajočim strankam lahko bilo tako malo mar upokojenskih glasov. Nenapisano, vendar dokaj splošno pravilo je, da so pokojninske reforme stvar volilne kuhinje ter predvolilne obljube upokojencev pomembno, če ne Že najpomembnejše orožje. Je torej Drnovšek z upokojenci tako, med vrsticami, sklenil tudi volilno kupčijo? Če že ni šlo za « d F0RTE 150 9r 275’40 SIT NATURAL 300 gr 367,20 SIT PlpS 0’KILL 500 gr 752,80 SIT Vladni predsednik in upokojenci so si postali prijatelji kega pričakovali le redki. Revolt in nezadovoljstvo upokojencev ter številna javna pisma, ki so jih naslovili na vlado, so jo menda celo presenetila. Vlada je namreč od upokojencev pričakovala, da bodo vendar razumeli, da pokojnine ne morejo prehitevati plač zaposlenih. Potem pa: Drnovšek sprejme upokojence in jim popusti, vlada pa pripravi amandma na pripravljeni zakon o usklajevanju pokojnin. Naj verjamem, da so vladnega predsednika vendar uspeli prepričati, da v povprečju pokojnine le niso tako visoke, da bi zato ljudje v tretji življenjski dobi lahko živeli na veliki nogi? Ali je morda prisluhnil temu, da upokojence razmerje med neaktivnim in aktivnim prebivalstvom kaj malo zanima, saj je to globalni problem družbe in ne upokojencev. Ti so vendar svoje oddelali v štiridesetih letih in iz tega jim gre pravica do pokojnine. Ali je doumel, da na račun upokojencev in spreminjanja zakonsko že določenih pravic tega neugodnega razmerja med zaposlenimi in nezaposlenim, predvsem pa med plačami in pomembno volilno kupčijo, pa si je tako zagotovil vsaj mir pomembnega dela prebivalstva. In v tem času ga močno potrebuje. Zakaj lahko razmišljamo tudi na tak način? Zato, ker je predsednik vlade sprejel samo upokojence, ker je vlada amandma pripravila samo za tisti del zakona, ki govori o usklajevanju pokojnin, na cedilu pa so ostali vsi drugi, za katere je vladni vrh prav tako predvidel rezanje pri usklajevanju denarnih nadomestil. Če bo zakon sprejet, bodo kratko potegnili mamice in očetje, ki prejemajo denarno nadomestilo za čas porodniškega dopusta, bolniki, ki so dlje časa na bolniškem dopustu ter nezaposleni, ki so še upravičeni do denarnega nadomestila. Pa tudi vsi, ki prejemajo zajamčeno plače ter prejemniki socialnih pomoči, saj so tudi te vezane na rast zajamčene plače. Bodo res ti s svojimi omejevanimi denarnimi prejemki »rešili« cilje, zahteve proračunskega memoranduma? MAJDA HORVAT ^rySKA p ’Ia do 21.maja'94 stran 2 aktualno okoli nas ■ LJUBLJANA - Švedska zunanja ministrica Margarethe af Ugglas je v pogovorih s slovenskim vodstvom naši državi zagotovila švedsko podporo pri vključevanju v evropske združevalne procese in se zavzela za tesnejše gospodarsko sodelovanje Slovenije in Švedske. ■ LJUBLJANA - Obisk v Sloveniji je končal tudi predsednik Danske liberalne stranke Jensen. Srečal se je z najvišjimi predstavniki vlade in parlamenta. Slovenijo je označil kot eno od držav, ki so najbližje članstvu v Evropski uniji. ■ LJUBLJANA - Predsednik republike Milan Kučan je prejel pismi ameriškega predsednika Clintona in podpredsednika Gorea. Clinton je med drugim pozdravil pridružitev Slovenije načrtu Partnerstvo za mir in poudaril, da je varnost Slovenije pomembna tudi za varnost ZDA. Gore pa je Kučana pozval, naj se Slovenija pridruži ZDA v prizadevanjih za zaščito okolja. ■ LJUBLJANA - Izredni in pooblaščeni veleposlanik Kube v Sloveniji Alberto Velazco san Jose je izročil poverilno pismo slovenskemu predsedniku Milanu Kučanu. Kuba je neodvisnost Slovenije priznala 22. maja 1992, sporazum o vzpostavitvi diplomatskih odnosov pa sta državi podpisali 22. septembra 1992. ■ LJUBLJANA - Predsednik Milan Kučan je nastopil pred poslanci državnega zbora. Nastop je bil posledica sklepa izredne seje državnega zbora. Predsednik Kučan je med drugim povedal, da ni napovedoval nobenih scenarijev dogajanj in likvidacij in da bi bila za premagovanje političnega nasprotnika dovoljena vsa sredstva. ■ LJUBLJANA - Poslanci državnega zbora so sprejeli zakon o popravi krivic po prvi obravnavi in stališča do tega zakona. Dokument ureja popravo krivic približno tri tisoč še živečim političnim zapornikom in preganjancem; tako z moralne kot gmotne plati. ■ LJUBLJANA - Državni svetniki so pripravili predlog sprememb zakona o državnem svetu, v katerega naj bi zapisali, da državni svet predlaga državi svoj proračun. Zavzeli so se za čimprejšnji sprejem zakona o financiranju občin, ki naj bi se povezovale v pokrajine. Tudman v hudih škripcih Nedavna ustanovitev stranke Hrvaški neodvisni demokrati, katere pobudnika sta znana politika Stipe Mesič in Josip Manolič, je precej razburkala hrvaško politično prizorišče. V sosednji Hrvaški, kjer je že štiri leta na oblasti Tudmanova stranka Hrvaška demokratična skupnost (HDZ), je to izzvalo številne komentarje, hkrati pa je jasen dokaz, da se v zadnjem času krhajo monolitne razmere v vodilni stranki. Če sta prvemu možu Hrvaške Franju Tudmanu izrekla neposlušnost doslej njegova tesna Josip Manolič, ki so ga imeli za drugega po politiki, in predsednik hrvaškega sabora Stipe Mesič, P dlani, da se vendarle nekaj spreminja v politiki navsezadnje lahko privedlo do pluralizma idej v nih krogih, kjer je bilo doslej vse bolj ali manj PO SVETU ■ CELOVEC - Presenetljiva novica, po kateri se koroški deželni glavar Zernatto odpoveduje vnovični izvolitvi, je prišla kot strela z jasnega. Zernatto je priznal, da je propadel sporazum med Haiderjevimi avstrijskimi svobodnjaki in ljudsko stranko, zato mora odstopiti. To svojo odločitev je utemeljil s tem, da so svobodnjaki večkrat kršili sklenjeni sporazum. ■ ZAGREB - Ob otvoritvi spomladanskega velesejma, kjer se predstavlja več kot tisoč razstavljalcev iz 30 držav, je predsednik hrvaške vlade Nikica Valentič govoril predvsem o kritičnem trenutku za hrvaško gospodarstvo, ki bo po načrtih vlade letos poslovalo le z 12-odstotno inflacijo. LIZBONA - Na dvodnevnem uradnem obisku na Potrugal-skem je bil slovenski zunanji minister Lojze Peterle. Sestal se je s podpred sednikom parlamenta Adrianom Moreiro in predsednikom komisije za mednarodne odnose Antoniom Mariom Pere-iro, nato pa še z zunanjim ministrom Josejem Manuelom Duraom Barroso in državnim sekretarjem za trgovino Luisom Palho da Silvo. Podpisali so sporazum, po katerem bodo po 15. maju možno na Portugalsko potovati brez vizumov. ■ SARAJEVO - Obisk slovenske državno-gospodarske delegacije, ki jo je vodil dr. Maks Tajnikar, v BiH je zelo odmeven tudi v tamkajšnjih medijih, ki zelo pozitivno ocenjujejo dosežke pogovorov slovenske delegacije s premierom Silajdžičem, predstavniki mesta in gospodarstva, ■ ZAGREB - Če v kaki državi predsednik spodnjega doma, ki je hkrati predsednik parlamenta, in predsednik drugega doma izstopata iz vladajoče stranke in ustanavljata svojo stranko, potem je to vsekakor omembe vreden politični dogodek. Za to potezo sta se odločila Stipe Mesič in Josip Manolič z ustanovitvijo stranke Hrvaških neodvisnih demokratov. ■ MOGADIŠ - Skupina štirih Somalcev je ugrabila sudanskega veleposlanika v Mogadišu Abdula Bagija Mohameda Hasana. Zanj so zahtevali 100.000 dolarjev odkupnine. ■ BRUSELJ - Veleposlaniki članic zveze Nato so podprli predlog generalnega sekretarja OZN Butrosa Galija o letalskih napadih na položaje srbskih sil v okolici t. i. varovanih območij v BiH. ■ SOFIJA - Slovenska vladna delegacija pod vodstvom ministra za ekonomske odnose in razvoj Davorina Kračuna je bila na dvodnevnem uradnem obisku v Bolgariji. Ob tej priložnosti so podpisali sporazum o trgovinskem in gospodarskem sodelovanju ter deklaracijo o namerah za začetek pogovorov o svobodni trgovini. ■ NEW YORK - V 81. letu starosti je umrl nekdanji ameriški predsednik Richard Nixon. Najbolj znan bo ostal po »aferi Watergate«. 37. predsednik ZDA bo prišel v zgodovino tako po nekaterih izrednih zunanjepolitičnih dosežkih kot tudi po nekaterih hudih napakah, ki so ga leta 1974 stale predsedniškega položaja. Nixon je bil prvi ameriški predsednik, ki je bil prisiljen odstopiti. VESTNIK Izdaja Podjetje za informiranje Murska Sobota Časopisni svet: dr. Jože Bedernjak, Štefan Cigut, Zlatko Erlih, mag. Dalibor Geder, Cilka Jakelj, Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar Uredništvo: Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balažic-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Smej, Štefan Sobočan (novinarji), Ksenija Ščmen (tehnična urednica), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Slovenska 41. Telefoni: novinarji in odgovorni urednik 21-383, 21-064 in 33-019, glavna urednica in direktorica 22-403, računovodstvo in tajništvo 21-383 in 21-064, GPS (trženje) 22-403, telefaks 22-419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za II. trimesečje 1994 je 1.350,00 SIT, celoletna naročnina 4.800,00 SIT, za naročnike v tujini 100 DEM letno. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri Abanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. Dovolj zgovoren je že del intervjuja Stipeta Mesiča za re-ški dnevnik Novi list, v kate- Proti slovenskemu povezovanju Parlamentarna skupina Berlusconijeve stranke Naprej, Italija! je sprejela resolucijo, s katero zahteva od premiera Ciam-pija in zunanjega ministra Andreatte, naj v zadnjih dneh svojega mandata zamrzneta odnose s Slovenijo in Hrvaško. Do tega dokumenta stranke, ki bo verjetno dala novega predsednika italijanske vlade Silvia Berlusconija, je prišlo na pobudo tržaške poslanke, istrske begunke Marucce Vesconi. V omenjenem dokumentu opozarjajo odhajajočo vlado, naj v odnosih s Slovenijo in Hrvaško ne vleče potez, ki bi poveličevale doseženo v sosedski politiki. Pri tem so imeli pred očmi zlasti podporo An-dreatti sedanjim naporom naše države za začetek pogajanj o pridruženem članstvu med Slovenijo in Evropsko unijo. Že iz preteklosti so znani poskusi nekaterih politikov iz sosednje Italije, da bi razvrednotili naša prizadevanja za približevanje evropskim ustanovam. Zato niso bili redki primeri zavlačevanja italijanske strani s pogovori o nadaljnjih pove- rem je naštel vrsto utemeljitev za svojo neposlušnost. Med drugim je opozoril, da vlada zdaj na Hrvaškem »praksa iz najbolj črnih stalinističnih časov«. Pri tem se opira na hajko zoper Josipa Manoliča in številne sestanke vladajoče HDZ, kjer so ostro napadli vrh parlamenta. ki ga vodi Stipe Mesič. Ta je pripomnil, da so mu nedavno predlagali, naj »za tri mesece zapusti državo, da bi lahko končali ustrezne pogovore, ker jih moti«. V tem intervjuju Mesič tudi opozarja na druge nepravilnosti v hrvaškem političnem življenju, in sicer naj bi hrvaški ministri dobivali od vlade stanovanja, neomajnega suverena Franja Tudmana. vloge parlamenta, vojno z Miisl®3 ’ preoblikovanje S r nravne vredna 600.000 nemških mark, za samo 40.000 mark. Hkrati pa se sprašuje, kam je izginil denar, ki so ga Hrvaški poslali izseljenci. Po nekaterih podatkih naj bi ta denar varno naložili v tujih bankah. Tako nevzdržnemu stanju pa se je kot prvi uprl predsednik županijskega zbora in ustanovitelj vladajoče stranke HDZ Josip Manolič, ki je javno opozoril na številne napake, ki lahko Hrvaško privedejo v slepo ulico. Tako je z veliko poguma opozoril na zlorabo oblasti. Pri tem je na prvo mesto postavil vladavino ene osebnosti, to je Franja Tu-dmana, zatem zmanjševanje Nova Clintonova pobuda Ameriški predsednik Bill Clinton se je bil pravzaprav prisiljen odzvati na tragedijo v Goraždu. Zato je predstavil novo pobudo za rešitev bosansko-hercegovske krize. Zavzel se je za uporabo sarajevskega modela za vsa varovana območja v državi, vključno zovalnih procesih v Evropi, za katere se od-krito zavzema Slovenija. Žal pa je Silvio Berlusconi kot sopodpisnik resolucije z omenjenim dokumentom pristal na scenarij, ki so ga v predvolilni kampanji popularizirali predvsem neofašisti. Ti pa italijanski diplomaciji očitajo, da je zamudila zgodovinsko priložnost, ko je brez pomisleka priznala novi državi Slovenijo in Hrvaško. »Če želita v Evropsko unijo, morata plačati cestnino, v nasprotnem primeru naj ostaneta pred vrati,« je med drugim zapisano v glasniku Berlusconijeve stranke. Na vprašanje, ali se utegnejo odnosi med Slovenijo in Italijo z morebitnim novim mandatarjem Silviom Berlusconijem zaplesti, meni slovenski zunanji minister Lojze Peterle, da bo najprej treba počakati na uradno stališče nove vlade. Prepričan pa je, da ne bp v interesu Italije zaostrovati medsebojne odnose. Gesto dobre volje bomo po njegovem videli, če se bodo odnosi razvili tako, kot želimo in za kar se ves čas zavzemamo. Slovenija bo pri tem vztrajala pri spoštovanju pravnih podlag, ki so že bile sklenjene, in tu so Osimski sporazumi, dejstvo, ki ga ni mogoče zanikati. Dejstvo pa je tudi, da Slovenija in Italija na tem prostoru potrebujeta druga drug°- MILAN JERŠE z grožnjo letalskih napadov. Predlagal je, da bi v petih bosansko-hercegovskih mestih varnostne razmere uredili kot v Sarajevu. Hkrati je tudi za poostritev sankcij proti samozvani Jugoslaviji in dajanju pomoči pri človekoljubnih akcijah v Goraždu. Podprl pa je tudi resolucijo OZN o napotitvi dodatnih mirovnih sil v BiH. Ob tem je predsednik Clinton posebej poudaril sodelovanje z Rusijo in drugimi zavezniki. Hkrati je pripomnil, da naj bi vsaka akcija spodbudila pogajanja med sprtimi stranmi. S to pobudo, izraženo na kratki novinarski konferenci v Beli hiši, je ameriški predsednik skušal zabrisati vtis, da ZDA in zveza Nato ne morejo ustaviti napadov bosanskih Sr- V^ Iz Monoštra piše = bov. Najpomembnejši ukrep, ki ga je predlagal Clinton, je, da bi okoli petih mest v BiH vzpostavili 20- kilometrsko območje, s katerega bi morali Srbi umakniti svoje sile, sicer bi jih zveza Nato znova na- padla z letali. MJ odsotnost pravne an“’^ ... f je vanje svobode javnih podobno. Oba, MesiD1'J nolič, pa terjata tudi oif'; — - vnin0 vBiH»^ nost za vojno v n . ¡^ mrtvih Hrvatov, F, oporekata tudi dogovorom z de|itviF vKaradordevuorazu Kaj se milo, je za zdaj tjtf dovati. Toda ta p mil kaže, da so na Hrv časi neomajne pnC jemu voditelju, k J »čez trupla« dru ^ HDZ kot P°PU^ državi v postkomunistični o J reč doživlja kot njen podobne P Evropi in druS^p^ K vtem, da se je ,v|trfi škem lahko o^Ldi ložaju tako dcjg ,|ji»ij Seveda je zelo P pogosta ndm511 .. j f da je pri njih^J demokracija meo komunističnimi „¿«Ih Nesporno je, da vjMeSI razpada. >«¡»>'»1 »J družilo tudi 21 P J dajoče HDZ. ^Jl Zapostavljeni istrski B^i Predstavnik italijanske skupnosti y nvuoiaoun iwiijaiuNC SKupuvoi' ; > domu hrvaškega sabora Furio Radin Je.v raven Slovensko tiskovno agencijo izjavil, da je italijanske manjšine v Sloveniji višja kot ^ap^r Slovenija jim namreč priznava avtohtonost. ^^ sj statusu izenačuje vse manjšine, razen Srbov- avt^j । Italijani na Hrvaškem skušali pridobiti sta “ .^ manjšine s posebnimi pravicami v istrski reg J ¡^ kar najbolj odprto mejo med Hrvaško, Slo''1 Italijani in Istra bi na ta način postali dejavni p in ne ločevanja, je dejal Radin. Namesto obljubljene dežele dežela obljub Tako je strnil svoje mnenje neki volivec nekem predvolilnem zborovanju. ’ Minila na so namreč štiri leta od zadnjih (prvih svobodnih) volitev in 8. maja bodo šli (če bodo) državljani R Madžarske spet na volišča. Da je zadnje obdobje razočaralo precej Madžarov, potrjujejo ob omenjeni izjavi tudi druge stvari. Med drugim to, da se nenehno dviga popularnost sedanjih opozicijskih strank, najbolj socialistov, kljub temu (ali mogoče prav zaradi tega), da so prav oni tarča napadov ostalih strank, tako desničarskih kot liberalnih. Po podatkih državne volilne komisije je kandidiralo svoje predstavnike devetnajst strank. Skupaj z neodvisnimi kandidati se bo borilo za 386 parlamentarnih stolov približno 1800 kandidatov. V vseh volilnih okrožjih je uspelo postaviti kandidate le eni stranki, in sicer socialistom. Državno listo je sestavilo petnajst strank. Pogoj državne liste je, da ima stranka najmanj sedem območnih (tj. županijskih) list. Teh območij je na Madžarskem dvajset, devetnajst županij ter glavno mesto Budimpešta. Dvajset območnih list je uspelo sestaviti le osmim strankam, šestim strankam sedanje skupščine, eni novi (Agrarna zveza)' ter eni »stari-novi«, namreč marksistični stranki, ki se imenuje Delavska stranka. Prav ta pojav opozarja, da nekaj zelo zelo škripa v madžarski družbi. Veliko število brezposelnih, socialna negotovost, gospodarski padec in neurejeni stiki z večino sosedov povzročajo, da del družbe zaupa skrajno usmerjenim strankam, bodisi levičarskim ali desničarskim. Teh pa večina volivcev ne bi rada videla niti blizu oblasti. Še dober teden in pol je do volitev. Volilna kampanja je na vrhuncu in vse stranke zelo lepo govorijo z nami volilci. Tem grše pa redkih govorijo druge o drugi (razen Ene nam dokazujejo, kako p^ U godi, čeprav čutimo na lastni ^pal^ sprotno. To počenja Pre^efni:!.iie stroj vodilne stranke vladne koa. A močjo Narodnega inforrnaClLnitni Druge se poigravajo Z trbfj skimi čustvi volivcev. Vsaka zas e ^ edina prava pot njihova, vse ar 5 J vodijo v slepo ulico. p se ~ - ■ • volitve s Tudi okrog priprav na .^podi51 prav čudne stvari. Kot kandida ^t ^ karski ali neodvisni) pride v P0.., vplRceL tisti, ki zbere 750 podpisov sv°J' ¡el’ W določenem obrazcu. Tem obraz . ^ žarščini reče »obrazec trkanja«, ,LceV naj bi sam potrkal na vrata ’ podP^r.^ nrenrirnt An on noJnreio S SVOJI prepričal, da ga podprejo s sv0£ gOče ^ Obrazce so zbirali na vse 5 ^f Nekateri so z njimi prekupčeV ’ ipi$l' ^ nivo dejanje. Drugi so Ponarela pak0!:^ tretji so »zbrali« podpise že da ,. rad Stranka, za katero stoji naj fQ pre »^ inštitucija v državi - Cerke\L.harn tudi izkoristila, kljub °^ L vala 1 /|(1 Cerkve, da se le-ta ne bo vmeS ¿06^. ; lilni boj. To se je večinoma sl ^ sk^j^ prefinjeni način, toda bili so grozi's meri. Neki župnik je menda ce vernikom, da ne bodo zveličani, ^ dajo krščanskim demokratom- . (s^Md Na Madžarskem torej vse ^ k volitvah. Največ dilem je okl<>°:alisti bo naslednja vlada, kajti s soc ^prA'^d nobena stranka noče v koalicij0, ^ila vsej verjetnosti prav ta stranka glasov. Vsaj zaenkrat tako kaZ ■ tpkf* Vodilni politiki strank pa 1 „cia.nA 0 brez občutka za humor. Na ^L^okN' ¡e pomaranča (simbol mladih ° rpj da dozoreva aprila, so le-ti odg°' ^¡1. Ml nagelj (znak socialistov) maja P . XA Bomo že še videli! MAN ^stnik, 28. aprila 1994 stran 3 aktualno doma •i ¡i G^Jeradgonske dileme glede občinske blagajne Po sprejetju državnega proračuna bo vse jasneje Potočali smo že, da so na skupnem zas^dan'U (!'n- Ker so se občine v Gornji Radgoni sprejeli letošnji pror • neROli-atadi njega že prej pojavljali razni pomisleki, je P ’ jerad-«nj razjasnimo zadevo. Predlog odloka o leti 'v ki u^ je W®m Proračunu je pripravljen glede na *z le’tu, ko je činčila država, in glede na sredstva v lans jun občine Proračun doživel tudi dve renominaciji. Letošnji p tein veija Gornja Radgona bo »težak« 684 milijonov tolarjev. čunll Posebej opozoriti, da bodo kakršne koli spremen prekorači-etos možne le znotraj teh številk. To pomeni, a „ostavkah. be možne le ob hkratnem varčevanju pri nekih 8 bil° Je pre«j Pripomb”-1 Sej' danih Glogov nos- m dodatn‘h 6V'P°leg& poslanci drugih °bili še ne-^ kultu '^mb- Tako je gagala da ? or§anizacij n 5 ’’’iiijonov ,namen,j° kar S’ ker bodo° ^ev več de' .' svojo d -S'Cer Prisiljeni GoJn'^081' Glas-aProsila za d Ja Radgona je '»bili za enar’ ki bi no! ^Mbe^a^! vzdrževa-^'ne stroške Td° °čene ma’ “^¡ene nA Izvršni svet je ® “i K1* p" ObMavre& * ?g0^^ Gled nibrezdna. ni’ <*oraS’a°mb na sP>ošni . s° sprejemr- S0 menili, da >° spS^”lh do^bn° IS ‘rdi, da I^Potah sPremlja na- plenih možn kov- Tako Za nakup opreme in investicijskega vzdrževanja. To naj bi določal ustrezni republiški zakon. Ker bodo referendumi za oblikovanje novih občin šele konec maja, se jim zdi nesmiselno, da bi pripravljali različne odloke o proračunu za prihodnje lokalne skupnosti. Seveda pa so sestavljalci proračuna morali upoštevati tudi večje obdavčitve nepoklicnega dela, zaradi česar so prizadeti predvsem amaterska kultura, šport, požarno varstvo in humanitarne dejavnosti. Z načrtovanim proračunskim denarjem pa naj bi dosegli vsaj 90-odstotno republiško povprečje. Zanimivo je, da so v odhodke občinskega proračuna vnesli novo postavko, in sicer stroške za volitve v lokalne skupnosti, ki naj bi znašali 4,5 milijona tolarjev. Pri tem so stroške izračunali glede na število 16.307 volilnih upravičencev v občini. Zato pa so morali znižati znesek denarja za upravne organe za 2,3 milijona tolarjev in sredstva za denacionalizacijo zmanjšati za 2,2 milijona SIT. Načrtovana pa je tudi nova postavka glede izvedbe nove zemljiške knjige za katastrsko občino Hrastje- Mota. Ugotavljajo namreč, da že od leta 1939 nimajo urejene zemljiške knjige, kar onemogoča opravljanje javnega prometa, predvsem prenosa zemljišč in dedovanja. V ta namen so sredstva za varstvo kmetijskih zemljišč znižali za milijon tolarjev. Potemtakem bodo letošnji prihodki gornjeradgonskega proračuna v primerjavi z lanskim letom višji za 13 odstot- kov. Zaradi težavnih razmer pri urejanju komunalne infrastrukture (vodovodi in ceste) in nepredvidenih vlaganj v gradnjo osnovnošolskih prostorov pri Negovi, pa tudi zaradi zelo dolgega postopka za oddajo del, ki se financirajo iz proračunskih sredstev, pa vladni predstavniki menijo, da ne bi bilo primerno, da bi se zmanjšali za okrog 12 milijonov tolarjev investicijski odhodki. Hkrati je gornjeradgon-ski izvršni svet sklenil, da so možne tudi določene spremembe, če bi ob sprejetem državnem proračunu določili za njihovo občino nižjo javno porabo od načrtovane. V tem primeru bi se vse postavke razen tistih, ki so vezane na izplačilo plač in drugih prejemkov, vezanih na kolektivno pogodbo, sorazmerno znižale. MILAN JERŠE Delo inšpekcijskih služb in poslovanje Stanovanjsko-komunalnega podjetja Ljutomer So in niso zadovoljni Sodelovanje z inšpektorjem za ceste je ustrezno. Probleme rešujejo sproti in inšpektor zasleduje tudi izvrševanje izdanih odločb. Zelo dobro ocenjejo delo inšpekcijske službe, ki se nanaša na urbanizem (požarni, sanitarni, gradbeni inšpektor), zadovoljivo je tudi sodelovanje s posameznimi inšpektoiji, katerih delo se nanaša na podjetništvo (delovni, sanitarni, tržni inšpektor). Črno piko pa si po mnenju odseka za gospodarstvo pri SO Ljutomer in občinske vlade zasluži inšpekcijska služba za komunalno dejavnost, saj na tem področju ni zagotovljen noben nad- zor. Poseben problem, ki pa ni v pristojnosti Uprave inšpekcijskih služb občin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, je prevoz živine čez mejni prehod prek mejnega prehoda Dolga vas in potem po cestah v Pomurju. Ne le da težki tovornjaki uničujejo ceste, ampak grozi okužba naših živali. Med potjo se namreč dogajajo vse mogoče stvari. Občinska vlada v Ljuto- meru zato zahteva, da je potrebno urediti posebno parkirišče za prevoznike živine, ki bo pod stalnim nadzorom veterinarske inšpekcije. Za to mora poskrbeti država. Skrbneje pa bo potrebno pometati tudi pred lastnim pragom, in to pri dajanju soglasij za razne nove lokale, ki morajo poskrbeti tudi za ustrezno lastno parkirišče, tako da zaradi njihove dejavnosti ne bo moten promet. kakšen b 0 nadaljnji razvoj lendavske občine? Večina se bo razdelila Le to, kar V razvoJni program sedanje občine ^ievZer °1 ^° Pričat 8 n?vonastale občine? Najbrž ne, kajti V vse kn °'at'’ da bodo v novih občinah kar tako T ^ (eentraiizijg^ sP^K‘b (sicer tudi njihovi poslanci) p“-fazvrv^fran letošnjem sedanje Najbrf h°Hd°bje skL^henja bpdo ta- umskega uresničevanje tau Z»v °bčinsk^ so ]0 Pri-be«e d®oN>odarXu^^ vanje 0 vPlivaia n 0]a’ da bi PorL Vozijo a zaPoslo-U'egn??rda ?°selnosti SaJ “Podano izbni?13^6 Ve«Cdjetniške Sevati, Velo iP > Pričat 'ative je ^ n”1^; info? Za razv°i SospJ sklad- ^iii smo vW ^rski stikinavezani S0 v sUPr'dobi]i z Madžar- Hit prve marketinške aktivnosti za sodelovanje z italijanskim tržiščem; pri gradnji infrastrukture in razvoja družbenih dejavnosti še uresničujejo predvidene naložbe ...« V razpravi je prevladala misel, da se tako občinski vladi kot občinski skupščini kaže osredotočiti predvsem na naloge v letu 1994, torej za obdobje, dokler imajo mandat sedanji izvršni svet in občinski parlament, kajti po delitvi območja sedanje občine na več manjših, tudi specifičnih občin, bodo pač razvojni interesi (in tudi možnosti) različni. Zgled: v »industrijski« občini Lendava najbrž ne bodo dajali na prvo m$sto kmetijstva in narobe: v izrazito kmetijski občini Čren-šovci ne bodo postavljali v prvi plan industrije. Pojavljajo se tudi pomisleki, ali bodo vse novonastale občine koristile »usluge« raznih institucij, ki že delujejo v občini, ali pa se bodo posluževali drugih, morda uspešnejših, tudi cenejših. Skratka: veliko neznank. No, novih občin še ni, zato ostanimo kar pri sedanji in njenih načrtih v letošnjem letu. Predlog akcijskega načrta za 1994. leto kliče po večjem izobraževanju na te- problem. Š. SOBOČAN hle področjih: notranje podjetništvo, marketing in trženje, podjetniške; delavnice, izobraževanje za pridobitev licenc, izobraževanja za druga znanja, ki so »deficitarna« v občini. Dalje: pri stikih z Madžari je treba končno preiti od besed k dejanjem, torej h gospodarskemu sodelovanju. Oblik na kaže »predpisovati«, ampak bodo podjetniki prav gotovo sami našli svoje interese. Bo pa vsekakor dobrodošla informativna pomoč Centra za razvoj podjetništva. Ta naj bi tudi predstavil gospodarske in druge danosti občine Lendava možnim naložbenikom, oblik oziroma možnosti za to pa je več, denimo z vključevanjem v razne informacijske sisteme. Se pa kaže tudi strinjati s tistimi, ki pravijo, tja nizanje želja za razvoju ni dovolj, zato tudi ppedlog o pripravi 10 tako imenovanih animacijskih projektov, 6 pre-dinvesticijskih študij iz omenjenih projektov, potem 2 investicijski študiji, 1 tržna raziskava in tako naprej. V občini pa seveda tudi ne morejo odpisati Nafte, za katero je treba pripraviti programe notranjega podjetništva ... In kaj na vse to pravijo v gospodarstvu? Osebno slutim tale odgovor: proizvajati ni težko, tudi se nekako proda, je pa težko priti do plačila. No, to pa je že »drug« Skoraj vedno je na sejah občinske vlade v Ljutomeru »mučna« tema tudi poslovanje javnega (torej občinskega) Stanovanjsko-komunalnega podjetja Ljutomer. Odkar ni več posebne takse za komunalno dejavnost, cene pa jim »dirigira« država, je podjetje v vse slabšem položaju. Tako so njihovi predstavniki lani ob poletju ugotavljali in opozarjali, da jim grozi izguba blizu 9 milijonov tolarjev. Njihova opozorila so bila skoraj zaman. Ko so potem naredili prvi obračun poslovanja za leto 1993, je znašala izguba »samo« okrog 6 milijonov tolarjev, kaj naj bi jo pokrili z občinskim proračunom, vendar so bile to le pobožne želje. V tem Žaklju namreč tega denarja ni bilo. Ker pa je bilo treba izgubo na vsak način pokriti, saj bi moralo sicer iti podjetje v stečaj, so v ta namen preusmerili skoraj vsa sredstva, namenjena za amortizacijo. Poslovnega leta 1993 tako le niso končali z izgubo. To pa se jim lahko zelo maščuje. Po besedah direktorja SKP-ja STANKA KELE-MENA se lahko zgodi, da nekega dne ne bo več »obratoval« občinski vodovod, ne bodo mogli odvažati komunalnih odpadkov in da bodo nastopile še druge težave. Ampak občinska vlada je kljub vsemu nemočna, saj je proračun za letps že sprejet in v njem piso mogli zagotoviti kaj dosti denarja za nove naložbe, ki jih načrtujejo v SKP-ju (le okrog 1,7 milijona tolarjev). Večina denarja namreč gre za gradnjo nove šole in vrtca pri Mali Nedelji. Prizadevala pa si bo, da bi spet uvedli komunalne takse. JOŽE GRAJ Kakršne plače v gospodarstvu, takšne pokojnine Na zadnji seji vlade je le-ta sprejela predlog amandmajev k zakonu o usklajevanju denarnih nadomestil med porodniškim dopustom, denarnih nadomestil za odsotnost z dela zaradi bolezni nad 30 dni, denarnih nadomestil za primer brezposelnosti, pokojnin in zajamčene plače. Drugače je za pokojnine, ki so izvzete iz zakona in se bodo usklajevale z rastjo plač, kakor bo predvideno s politiko plač v gospodarstvu za leto 1994. Druga nadomestila naj bi se usklajevala z ugodnejšo eskalacijsko lestvico. Vlada je sprejela predlog amandmajev k zakonu o določitvi višine invalidskih prejemkov, ki naj bi se prav tako usklajevali z omenjeno splošno sprejeto eskalacijsko lestvico. S temi amandmaji vlada prilagaja zakonske rešitve v intervencijskem zakonu, ki je že v parlamentarni proceduri. Prejšnja rešitev, ki je pokojnine izenačevala z drugimi nadomestili, je v zadnjem času precej razburila večino slovenskih upokojencev. Na vladni seji so obravnavali tudi temeljna vprašanja in družbena razmerja, ki jih moramo urediti s protikorupcijsko zakonodajo. Po temeljiti razpravi je bilo sklenjeno, da je gradivo v nekaterih točkah potrebno dopolniti. Gradivo o tem naj bi vlada sprejela ta teden in ga poslala v državni zbor. Vlada je sprejela tudi predlog zakona o računskem sodišču in Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje, predlog zakona o mestu Ljubljani in strategijo učinkovite porabe in oskrbe Slovenije z energijo. Prav tako je sprejela sklep o valorizaciji nadomestila za invalidnost in o določitvi dodatka za tujo nego. V primerjavi z dosedanjimi zneski bodo nadomestila za invalidnost oziroma dodatki za tujo nego in pomoč od 1. aprila višji za 20 odstotkov. Večja poraba energije; elektrarne na Muri spet aktualne Državni zbor Republike Slovenije je naložil vladi, da pripravi strategijo oskrbe Slovenije z energijo in ukrepe za racionalno in ekološko ustrezno rabo energije. To je zdaj pripravilo ministrstvo za gospodarstvo v sodelovanju z drugimi resorji, javnosti pa jo je predstavil državni sekretar za energetiko Boris Sovič. V zadnjem času se je poraba energije v Sloveniji spet povečala, s strategijo pa hočemo priti do dolgoročno zanesljive in zadostne oskrbe in učinkovite rabe energije ter okolju, zdravju in prostoru prijazne in sprejemljive proizvodnje. Dolgoročna usmeritev je povečanje energetske učinkovitosti na vseh področjih rabe energije. Energetske storitve, ki jih potrebuje končni porabnik v obliki moči, toplote, svetlobe in komunikacije, morajo biti razpoložljive na tak način, da bodo potrebe po primarni energiji in vplivu na okolje čim manjše. V naslednjih letih je potrebno doseči vedno večjo energetsko učinkovitost, tako razmerje med koristno in končno energijo kot tudi razmerje med končno in primarno energijo. Do tega se bo lahko prišlo z ustrezno cenovno politiko, z izobraževanjem in obveščanjem javnosti, energetskim svetovanjem, s predpisi, standardi in sporazumi. S finančnimi spodbudami in sporazumi, z raziskavami in razvojem tehnologije. Glavno delo nas čaka pri procesni toplotni industriji, pri ogrevanju prostorov, rabi goriv v prometu in energetski oskrbi gospodinjstev. V industriji morajo zamenjati uporabo premoga in nafte s plinom. V gospodinjstvu naj bi se prav tako prešlo na ogrevanje s plinom ter uvajanjem daljinskega ogrevanja prostorov in vode. V ta sklop sodijo tudi sanacije stavb in predpisi za novogradnje, ki bodo več pozornosti namenili izolacijam stavb. V prometu naj bi največ dosegli s spodbujanjem nakupa gospodarnih in ekoloških vozil, s preusmeritvijo tovornega prometa na železnice in posodobitvijo javnega prevoza. Med osnovnimi programi graditve objektov se spet pojavljajo želje po gradnji elektrarn na Muri. Vladni dokument to imenuje »izraba večjih vodotokov, na primer delno Mure«. Obnovljene bodo tudi vse elektrarne nq Dravi, sanirani bloki v Šoštanju, zgrajene elektrarne na spodnji Savi, povečala se bo moč NE Krško po zamenjavi uparjalnikov, gradila se bo plinska elektrarna v Brestanici in gradil se bo nadomestni objekt v TE Trbovlje. Pri jederski elektrarni Krško je vse po starem; strateška usmeritev vlade je predvsem namenjena zagotavljanju visoke varnosti med obratovanjem in po ustavitvi. V letu 1992 je ministrstvo za energetiko naročilo študijo o predčasnem zapiranju NE Krško. Študija je zajemala ekonomske, gospodarske, sociološke, varnostnoekološke in druge vidike. Ugotovili so, da je predčasno zapiranje neupravičeno, dokler elektrarna zagotavlja varnost. Odločitev o ustavitvi jedrske elektrarne je potrebno sprejeti vsaj deset let prej. Pri jedrskih odpadkih pa so se odločili za sistem stiskanja nizko- in srednjeaktivnih odpadkov, kar naj bi pomenilo, da bi začasno skladišče v Krškem zadostovalo do konca obratovanja elektrarne. Pri visoko radioaktivnih odpadkih pa je še vse po starem; dokončali naj bi strategijo o njihovem odlaganju. Pri varovanju okolja je v ospredju sanacija najbolj ogroženih območij. Cilj je, da se do leta 2000 doseže približno takšne vrednosti emisij na prebivalca in emisij na enoto, kot je to v Evropski uniji. To pa pomeni, da bi se emisija S02 zmanjšala do tega leta za 65 odstotkov. Po drugi strani pa bo država še dalje subvencionirala pridobivanje premoga v Zagorju, Senovem in Kanižarici vse do njihovega zaprtja. Pri cenah energije naj bi se upoštevala tržna vrednost proizvodnje, toda v korist varstva okolja. V prihodnosti naj bi se zmanjšale stopnje davka pri električni energiji, drugače pa je pri naftnih derivatih, ki bodo dodatno obdavčeni s trošarino. Ta trošarina, ki ni podrobneje obravnavana, naj bi imela enako stopnjo, kot je na zahodu. MARJAN HORVAT stran 4 aktualno V Ljutomeru proslavili 30-letnico (prleške) gimnazije Še kdaj Miklošiči? Zdi se, da so v Ljutomeru na malokatero stvar tako ponosni kot na edino srednjo šolo, ki je tam odprla svoja vrata v šolskem letu 1963/64. V počastitev 30-letnice so pripravili več prireditev, osrednji dan praznovanja pa je bil minuli petek. Najprej je bila slovesnost pred poslopjem gimnazije, kjer so odkrili spomenik Francu Miklošiču (poklonila jim ga je Univerza v Mariboru). Ob tej priložnosti je imel slavnostni nagovor predsednik IS SO Ljutomer LUDVIK BRATUŠA, ki je med drugim dejal, da bi bil najbrž Franc Miklošič ponosen na ljutomersko gimnazijo, ki je bila ves čas na prepihu, zdaj pa postaja zares prava gimnazija, ki se razvija v kakovostno srednjo šolo za izobraževanje prihodnjih mladih strokovnjakov. Prvi ravnatelj te ustanove DRAGO NOVAK, ki je odkril spomenik, pa je poudaril, da se s tem vsaj delno oddolžujejo velikemu jezikoslovcu Francu Miklošiču, ki je v svet ponesel tudi ime rodne Prlekije. Izrazil je upanje, da bodo z ljutomerske gimnazije še prišli Miklošiči. Zatem je bila slavnostna prireditev v Domu kulture, kjer so ob jubileju spregovorili predsednica sveta šole CILKA JAKELJ, ravnatelj OZVALD TUCIČ, direktor Zavoda za šolstvo in šport Republike Slovenije IVAN LOVRENČIČ in predsednik SO Ljutomer MIRKO PRELOG, ki je ob tej priložnosti podelil prvemu ravnatelju Dragu Novaku spominsko darilo - sliko akademskega slikarja Silva Potočnika - in spomnil, da je občinska skupščina gimnaziji že podelila občinsko priznanje ob njenem 30. jubileju. Prireditev pa so V 30 letih je končalo ljutomersko gimnazijo 1.191 dijakov. Nekateri so se lahko takoj zaposlili na različnih delovnih mestih, kjer je bila potrebna široka srednješolska izobrazba, vežna pa jih je nadaljevala študij. 248 absolventov si je pridobilo višješolsko izobrazbo, 234 pa visoko. Uspešnost pri nadaljnjem izobraževanju ljutomerskih gimnazijcev (brez 118 absolventov, za katere ni bilo mogoče dobiti podatkov) je tako čez 71-odstotna. Večina med njimi se jih je odločila za družboslovne poklice, 84 pa jih je postalo tudi ekonomistov, po 11 je gradbenikov in strojnikov, 9 elektroinženirjev itd. Po ugotovitvah Ozvalda Tuciča je uspešnost ljutomerskih gimnazijcev pri nadaljnjem študiju nad slovenskim povprečjem. Nafta Lendava Predajanje lastnine za rešitev podjetja Lendavska Nafta bo skoraj zagotovo v celoti podržavljena, je v ponedeljek dopoldne izjavil direktor Jože Hozjan, in to je pred poslanci na skupščinskem zasedanju ponovil predsednik občinske vlade Štefan Gjerkeš. O tem so se namreč pogovaijali v Ljubljani pri ministru za gospodarske zadeve Maksu Tajnikaiju. Postopek podržavljanja Nafte je namreč že v proceduri in prav kmalu naj bi zagotovo izvedeli, ali bo Nafta v celoti državna last. Vlada bo potem o tem morala sprejeti odlok, da podjetje Nafta po zakonu o gospodarskih javnih družbah darstvu postaja last države. Bo torej v maju kocka padla? Je povedano pomembna vest? Po-memba je zato, ker je znak, da se je nekaj vendar začelo premikati. Ne v Nafti sami, ampak zunaj nje in v zvezi z njo. Vest o veliki verjetnosti podržavljanja podjetja nam potrjuje resnico, da je Nafta, še vedno družbeno podjetje, padla do dna, s katerega se sama več ne bi nikoli pobrala. Zato so vzvodi odločanja, tudi reševanja podjetja lahko predvsem zunanji. Trdimo, da se je začelo premikati, a tam na zunanjem področju, pri zunanjih in zakonu o energetskem gospo- akterjih, ki v Nafti in v zvezi z njo vidijo svoj interes. Nafta pa lahko samo izbira med najugodnejšimi ponudniki tistega, ki bo dal več (ki bo prevzel stara bremena, ohranil podjetje, proizvodnjo, pa tudi čim več zaposlenih), in mu preda ključe lastnine. Vlada pa mora seveda najprej povedati, kaj misli, ali sprejema Nafto v družino podržavljenih podjetij, da lahko dobi, kot pravi začasni direktor podjetja, statusno umestitev. Že samo s tem dejanjem, da bo lendavska Nafta podržavljena, ji bo priznan nacionalni pomen, čeprav so še do ne- Na OŠ Turnišče: Iz preteklosti v sedanjost - zazrti v prihodnost davnega v vladnih krogih to vztrajno zavračali. In vlada mora pohiteti, saj če bo njen odgovor negativen, obstaja za Nafto seveda druga možnost, da se obrne k drugemu akterju: povabi upnike, da svojo terjatev spremenijo v kapitalski delež podjetja. Tudi s hrvaškim dobaviteljem surovine se bo vodstvo podjetja lahko pogovarjalo o skupnem lastništvu in ni odveč razmišljanje, da Naftaplinu le ni tako malo mar za potencialno slovensko tržišče in potencialno lastnino v naši državi. Sploh je pričakovati, da bo upnikom Nafte, pa čigava koli last bo, predlagana prisilna poravnava dolgov, da bodo potem lahko začeli znova. S starimi bremeni, tudi nekdanje skupne zgodovine, »novo« podjetje namreč ne more začeti. Prav zato Nafta od akterjev z zunanjega, partnerskega področja zahteva, da če bo že komu predala ključ, potem mora podjetje vzeti, seveda z obveznostmi vred, in ga reševati v celoti, ne samo njegove dele. Ne pristajajo, da bi že sedaj podjetje razkosali, da bi novi lastnik pobral samo tiste najboljše, zanimive in skoraj zagotovo J dele. Zato t^ d bodo odpuščali, že tudi izračunali, da J h ( najmanj tristo djetju že ,P®P*jiM zmanjševanja strokov novanega ker je pomembno, zitivno in postne gramov - m pn te ugodnejšem mer jeseniške delitve podjetja |» P lahko prišlo šele na . L»* Sicerpajenara«^ kot napovedujejo, kmalu, treba še P .^lipa je, da rafinenj > sil^' d«’ Nafte'£V surovine podjetja pa je naj . jjjFf varja o začetku Pj(|ii; trokemiji, saj 1" . znanega naročnik । žarske, ki jim b° P rf ceni. Po »gol« Nafte Jožeta lali pod ceno- K ^ * dolarjev, kolikor J Naftaplinu, dvema J pol, ki ju doWg 5 milijo«^ daj prištevaj? & larjev posojila, k (¡k kratkim potrebno ? *' t vati, in ki ga Je bank6 zagrebške varno metanola- ^ delati 79. leta m J pred dvema letoma manju P?SOJ’!aln^ala. ll’ji subjek ni sodel stvu za povedali, da ga jjt, čevati iz državn « . Nafta ne bo zmo|^ A HOf obogatili s pestrim kulturnim programom, v katerem so se predstavili različni izvajalci. Po vsem tem lahko sklenemo, da imajo v Ljutomeru dokaj rodovitno šolsko zemljo (gimnazijo), dobre sejalce (profesorje in profesorice) ter seme (dijake in dijakinje), ki je že ali pa še bo vzkalilo v velike može in žene. JOŽE GRAJ Poizvedovali, raziskovali... Zdaj skoraj že ni več osnovne šole, kjer ne bi imeli v programu dela tudi raznih projektnih nalog. Vsekakor je to dobrodošla novost, saj učenci tako ne sedijo le v šolskih klopeh in poslušajo svoje učitelje, temveč gredo ven - opazujejo, sprašujejo, zapisujejo, raziskujejo ... Ob koncu pa vse to predstavijo in običajno povabijo medse tudi starše in druge goste. Tako smo prejeli tudi povabilo z osemletke v Turnišču, naj se jim minulo soboto pridružimo na njihovi prireditvi ob koncu projektnega dela, ki so mu dali naslov Iz preteklosti v sedanjost - zazrti v prihodnost. SIRS AKCIJA SIRS V APRILU Svetovanje in računalniške storitve Kocljeva 7 69000 MURSKA SOBOTA Tel. & telefaks: 069/31 610 računalnik 386DX-40 MHz, s tiskalnikom APSON: • osnovna plošča 386DX-40 MHz, 128 kb Cache • 4 Mb rama dodatnega spomina • ohišje MINI tower ali BABY • disketna enota 3.5", 1.44 MB • trdi disk HD 170 MB • kontroler ISA multi + I/O kartica Microsoft® Windows., compatible Več kot dve uri je trajalo, da so povedali in prikazali, kaj vse so ugotovili pri svojem raziskovanju preteklosti Turnišča in okoliških krajev (običaji, opravila, cerkvena zgodovina, demografske značilnosti, ljudsko zdravilstvo, razvoj športa, turizma idr.). Vse skupaj je potekalo v telovadnici, in to ne kar tako, da bi vsaka skupina prebrala, kar je ugotovila, ampak so prikaz popestrili s pestrim kulturnozabavnim programom. Ko je bila na vrsti tema gostiivanje, je prišel na oder tudi ŠTEFAN SOBOČAN iz Gomilice, ki so ga oblekli v pozvačina, da je pokazal in pripovedoval, kako je treba »pozavati«. V okviru skupnega projekta so pripravili tudi dve posebeni nalogi - Romanja v Turnišče in Ljudsko zdravilstvo v naših krajih -, s katerima se bodo predstavili na srečanju mladih raziskovalcev na Ptuju. JOŽE GRAJ Iščemo naj... kmetijo Posebnost • grafična kartica T9000 512 kB, 256 Color • 14 barvni niskoradiacijski VGA monitor • SLO tipkovnica • s tiskalnikom EPSON LX 100 (A4,9 iglični 240 z/s, avtomatski podajalec, potisni traktor Cena kompleta SAMO 167.800 SIT s tiskalnikom EPSON LQ 100 (A4,24 iglični, 200 z/s, avtomatski podajalec) Cena kompleta SAMO 173.800 SIT Članom kluba SIRS dajemo še dodatni 5% popust. Akcija traja do konca aprila 1994! računalnik 486 že za 169.390,00 SIT vključuje: • procesor 486SLC-50MHz, LB • delovni spomin 4 MB • ohišje AT Baby ali mini Tower • disketna enota 3,5", 1,44 MB • trdi disk 270 MB • monitor 14" color, 1024x768,0,28mm LR • SVGA 512 kB, 1024x768 • krmilnik AT (IDE) BUS HD/FDD+i/o • tipkovnica s slov, črkopisom Člani SIRS-kluba imajo še dodatni 5% popust pri gotovinskem plačilu ali možnost nakupa na 3 obroke brez obresti. Možen nakup na posojilo na 6 ali 12 mesecev! Cene so brez 5 % prometnega davka. Obiskovalci pa so si lahko ogledali tudi dokaj bogato razstavo raznih starih predmetov, fotografij, knjig, jedil, obutve itd. Tako je bila ha ogled tudi listina, s katero je avstro-ogr-ska cesarica Marija Terezija leta 1770 potrdila z lastnorič-nim podpisom pravila čevljarskega cehovskega društva v Turnišču. Ohranjen je tudi urbarij, v katerem je med drugim zapisano, da je imelo Turnišče leta 1524 mestne pravice, da je bilo torej »varaš«. In še do dandanes se je za Turniš-čane ohranil naziv »varašanci«. V dolgovaški opekarni dobili zahtevano Zaposleni dolgovaške opekarne, katere ^ ^ti» djetje Facig ali Franc Gajšek, so v petek do ^¡i’ povišanje plač ali izplačilo razklike pri mar Sigdnje ie ™ 80 odstotkov plače po kolektivni pogodbi. njihova stavkovna zahteva. k Lastnik podjetja Franc Gajšek nam je v Pe- _Maft» L ko je še urejal plačilo delavcem, izjavil. “^¡ (jiiilijC knila svoj akceptni nalog za več kot svojega pa je vložila, vendar v manjšem zne • . , murska banka. Z gospodom Režonjo z ^3fta ’ rekel, pogovarjal o tem, da bi podobno K’ «{J Pomurska banka začasno umaknila akceptni ¿3311% tega ni dosegel. Bančni predstavnik je 'dn^^^i nega naloga ne umakne, bo pa predlagal Sluz knjigovodstva, da izplačila za plače zaposleni „ap^Li opekarni le ne bi zadržala. Franc Gajšek je 1 ( da se bo tako z občinskim izvršnim ^„„aro11151^ upniki moral dogovarjati za dolgoročno p » lendavskih« kme^ »Če bomo ostali pri sedanjih kriterijih za ocenjevanje naj... kmetij, potem lahko že vnaprej vemo, s katerega območja bodo tudi letos izbrali naj... kmetijo!« Ta stavek sem slišal na seji izvršnega sveta skupščine občine Lendava, kjer so med drugim obravnavali poročilo kmetijske svetovalne službe in ga, ker ni bilo dovolj konkretno, zavrnili. Kmetije v lendavski občini niso tako mogočne in arhitektonsko dognane kot v Prlekiji, ki imajo zato (prleške) V primerjavi s tistimi na drugih območjih prednost. Zdaj naj bi, so predlagali, v občini Lendava najprej izbrali svojo naj... kmetijo in ta bi se potem potegovala (podobno naj bi bilo tudi v drugih občinah) za naj... naj... kmetijo Pomurja, morda pa celo vse Slovenije. To predtekmovanje v lendavski občini naj bi opravil odbor za turizem, ki deluje pri občin- skem i^^je ^A * Ji^ Mednarodni spomladanski sejem v Sombotelu Od 4. do 8. maja bo v madžarskem mestu Sombotel odprt mednarodni spomladanski sejem, na katerem se bo predstavilo več kot 150 domačih in tujih razstavljal-cev. Ni dvoma, da imajo sejmi veliko vlogo pri vzpodbujanju gospodarskega razvoja in so hkrati pomembno sredstvo marketinške komunikacije. So tržišče, mesto srečanja med prodajalcem in kupcem ter mesto srečanja med predstavniki različnih regij, držav in panog. Sejem, ki ga organizira podjetje Vasarcentrum, je odprt tudi za obiskovalce, ki bodo med drugim imeli tudi možnost spoznati načrte Som-botela v okviru svetovne razstave Expo 96. PETIŠOVCI - Taka, kot stari del Petišovec, je podoba »lendavskih« vasi, denimo: Kobilja, Bistric, Hotize, Polane, Trnja, Žižkov ... Torej: ob starih (večkrat neometanih) hišah v obliki črke L (v ključ) vrinjene kvadrataste in nadstropne »nemške« hiše. Zakaj ljudje namesto da bi obnovili, podirajo stare hiše, vedo najbolj sami, včasih pa o tem pripovedujejo na glas: obnova je dražja kot novogradnja. Nekaj resnice v tem prav gotovo je, pa tudi v trditvi, da vse, kar je staro, ni za nič. - Fotografija: Š. S. skih klet! J ¿l^| »odkrita« na\,enda J lahko nai-^iahkoi^r zavaja, kers n naJ ■ ■ - Z,1 ti ni«? > > i kleti tistih, k . $eb tlj«Y I škega društva-: ^Jct J niščani uklon? pot^/p činske K predi°so?SiePi4 njunaj-.-^V^f tako že P°trLefije 111 pripraviti k J pod noge- g. > stran 5 «¡« Hi 1$ f $ jmof' Znanje in razvoj gospodarstvo Z lastnim znanjem na tuji trg I# M It? k: ^ tf tf Ji Ji? ^ V i< lj ' "jej je več kot tridr°^avandno maP° podjetja Kerna Puconci in “Porabe in drueimi .ov z imeni izdelkov, opisom njihove “Porabnika. Nai iih t. ’ ^ so Pomembni za kupca oziroma Površin, vodonenrm, nan'zam: premaz za zaščito betonskih “"nerzalno lenii« ,PU.S "j! ®a*ta za ustavljanje prodora voda, a.sa’ fugirna mas i l epJenJe gradbenih elementov, izravnalna a®u> sušilni omet’ e™asok 2a prekinitev dviga kapilarne vlage , ’r°tal za prevlek« • ®°dporna impregnacija fasadnih površin, betona pok ‘ndustrijskih tlakov, dodatek za pripravo zaščito s e£Za traJno vodoneprepustnost in antiko-s cementno maso... "®enjeni ,zdelW ima;« neomenjeni) ¡mena ki^3 komerc>- ^“e s kemak Praviloma »akol, kem, ’ina Primer: ke-to Pomen® ^ kemafob ... Se® sami razviii?da S° j’h pov’ Kema ! Je mnenja h anko Drva-^»(Ibi specialk v sv*‘ovni ^lovnTo^ vadbenih # ji i i izdelavo le-teh pa jim ni bilo treba odkrivati, saj je nemško podjetje, s katerim dobro sodelujejo, brezplačno odstopilo »recepturo«, torej znanje. Ta program zajema 16 različnih izdelkov, od katerih so jih del že prenesli v svojo proizvodnjo in seveda na trg. Svojčas je Kerna sodelovala z inštitutom za gradbeništvo v Zagrebu. Od tam so dobivali tehnologijo in potem pošto- določene izdelke, po katerih se je kazala potreba na tržišču. Seveda pa s tem, da izdelek »dodelajo« v laboratoriju, še ni rečeno, da se bo čez noč uveljavil na tržišču. Tak pomislek velja na splošno, v primeru kemičnih izdelkov iz Puconec pa je treba opraviti še tehnično testiranje, to je praktično zu-najlaboratorijsko preizkušanje. K uspešni prodaji pa veliko pripomorejo reference oziroma pozitivna mnenja tistih, kjer se je izdelek ali storitev že uveljavila. Takih dokazov seveda ne manjka. Izdelek pa je treba znati tudi strokovno pripraviti in ga uporabiti. Gradbena lepila, izravnalne mase za zidovje in tla, fugirne mase, malte... to je nekaj Keminih izdelkov za tako imenovano splošno porabo. Z njimi lahko gradi, lepi, poravnava... kdor- I Pa d^rirneru ne Id11"6’ VSaj fes < ^tonahelku odkrili ^aj ^embn^ je p / to, kar je &daiizbS° 'n izdelke odstotèk Prihodka fna"ylaciie. Drsni °v, ’ n s,cer 6() tabe r rUjini- Nam’ J'h k“' i ^i E^ni vod en UP°-I Za ZdajPr?Sram „kem65"' pre‘ 1 Hotkov0 je še v mtT- daje I < Prihodka ^10 poma v Puconcih ustvarili možnosti za izdelavo prvih lastnih materialov. Razvoj je šel hitro naprej. Spodbujala ga je tudi komercialna služba, v kateri je sedanji direktor delal 10 let. Komercialisti so namreč s terena prihajali s pobudami za koli, tudi tisti, ki se gredo sami svojega mojstra. Če kdo od teh kaj »pokiksa« (čeprav za to ni kriv material), ne naredi kake posebne škode. Drugače pa je pri specialnih materialih, denimo za hidroizolacije, pri sušilnih masah, materialih za in- duštrijske pode..? Te materiale uporablja ožji krog kupcev, z njimi je treba delati strokovno, kajti le potem je dosežen željeni učinek. Po drugi strani pa ponavadi gre za ureditev večjih in pomembnejših objektov. Pravilno ravnajo v Kerni, ko prodajajo take materiale praviloma znanim in usposobljenim (preizkušenim) izvajalcem in tako posredno prevzemajo tudi jamstvo za kakovost opravljenih del in učinkovitost vgrajenih oziroma uporabljenih materialov. V razvoj novih izdelkov v puconskih Kerni so poleg komercialne službe vključeni še štirje sodelavci laboratorija, glavna tehnologinja pa je Antonija Gorjup. Ob krajšem zadrževanju v laboratoriju me je seznanila z delom, ki pa ga kot nekemik nisem mogel kar tako na hitro dojeti. Toda ker od tam prihajajo nenehno novi izdelki, ki pa ne obleže v skladiščih, ampak jih kupci (tako posamezniki kot podjetja) množično uporabljajo in se o njih pohvalno izražajo, menim, da moštvo, ki daje ideje za nove izdelke, in skupina, ki jih »izumlja«, daje tempo razvoju, s tem pa tudi uspešnemu poslovanju tega 92- članskega kolektiva. Ni potemtakem naključje, da 25 odstkov svojih izdelkov izvozijo, in sicer v Avstrijo, Francijo, Belgijo, Rusijo, kupca pa imajo celo v Južni Koreji. Veliko si obetajo tudi od brezcarinskih tržišč na Madžarskem, Češkem in Slovaškem ter Poljskem. Specialne (praškaste) gradbene materiale pa bodo izvažali tudi na Švedsko in v Anglijo. Za letos načrtujejo izvoz v vrednosti 2 milijona nemških mark. Š. SOBOČAN Ni dileme avtoceste ali železnice, povezanost Slovenije z vzhodnimi državami je nujna, prednost pa ima preusmeritev tovornega prometa Komu koristijo in komu škodijo tovornjaki? Zadnje tedne so vsa večja počivališča tovornjakov zatrpana s tovornjaki s tujimi registracijami. Govori se o dolgem čakanju na mejnem prehodu in počasnem delu madžarskih carinikov. Po drugi strani pa cestni strokovnjaki oziroma načrtovalci gradnje avtocest trdijo, da gradnja avtoceste proti meji z Madžarsko pred letom 2012 ni upravičena. Če so pomurski poslanci še pred kratkim izjavljali, da so boj za »severno varianto avtoceste« že dobili in da je odslej potrebno le bedeti nad njo, bodo morali sedaj pošteno zavihati rokave. Nič ni dobljeno, kajti tisti, ki jim ni do tega, da bi potekala avtocesta dlje od Maribora ali žlezniška povezava dlje od Murske Sobote, bodo naredili vse, da bodo izničili, spodbili in zameglili sklepe državnega zbora. Državni zbor ima največjo pravico odločanja, njegovi sklepi se morajo spoštovati in izvajati - žal imamo prav Prekmurci in Prleki slabe izkušnje. Cestni lobi izsiljuje gradnjo avtoceste po »južni trasi« od Slovenske Bistrice do Ptuja, Ormoža, Ljutomera in Pinc. To je razvidno iz poročila v 14. številki Poročevalca, kjer je objavljeno povsem nasprotno od tistega mnenja, ki ga je prejel državni zbor in je posledica usklajevanja ministrstva za promet in zveze in ministrstva za okolje in prostor. Lep dokaz za takšno menje pa je tudi prikrivanje informacij direktorja DARS-a; na posvetu o gradnji avtocest v Gornji Radgoni je bilo že znano, da je za avtocesto proti vzhodu izbran »severni koridor«, kljub temu pa je Jože Brodnik na vprašanje Kolomana Cigiita (GZS) odgovoril, da se še ne ve, kje bo potekala avtocesta. Po drugi strani RUČ in DARS v vseh poročilih in informacijah še vedno navajata smer po »južni varianti«, čeprav ta ni bila nikoli izbrana kot smer avtoceste, ampak je bila pred letom dni vključena v program zgolj zato, ker še ni bilo dokončne odločitve o trasi. Poslanci državnega zbora ( še posebno člani odbora za infrastrukturo) bodo morali razjasniti kar nekaj zadev: - za koga in s kakšnimi utemeljitvami bodo gradili zadnji del obvoznice okrog Ljubljane, ko pa je znano, da v smeri Maribor-Dolenjska ni prometa (v utemeljitvah navajajo celoten V KS Črenšovci trdijo, da so nakazovali Elradu denar tako, kot so potekala dela Potrebujejo še skico omrežja Za beti Pa za bknvnosti za Čeprav so v Krajevni skupnosti Črenšovci podpisali pogodbo z Elradom o zgraditvi kabelskega omrežja že aprila 1992, še danes ne morejo zagotoviti, da so vsa dela v celoti končana. Resda 150 naročnikov že spremlja televizijske programe prek kabelskega omrežja od marca 1993, vendar pa še do danes nimajo skice kabelskega omrežja na terenu - le- to jim je po pogodbi dolžan priskrbeti izvajalec. Tudi sicer so se pojavljale nemajhne težave pri tekočem izvajanju del v dogovorjenem času, kajti prav v letu 1992 je imel Elrad sklenjenih veliko pogodb s krajevnimi skupnostmi. V želji, da bi prehitel konkurete, je dajal ugodne pogoje, potem pa vsega dela v tako kratkem času ni mogel dokončati. % ’ ?! kate" obnova kNtOme3 ¿e °b- *>ilQ k?^ Žani °bjavila Sa' 50 bile e'a SO P? ***«-nav-Se« 11 Pred- ^ti ^sia^^ikov) Potreb b° pri- Zgodbe , P° ' J- G. Predsednik sveta KS Črenšovci Jože Ferenčak je pojasnil: »Do novembra 1992 bi moral Elrad končati vse delo. Po pogodbi je bilo določeno, da vsa soglasja pridobimo in plačamo mi v krajevni skupnosti, na primer za lokacijsko in gradbeno dovoljenje, za koriščenje drogov PTT-ja in Elektra. Zato je bila pogodbena cena z naročniki zaokrožena na 900 mark, saj je devetdeset mark od tega šlo za stroške, ki jih je prevzela krajevna skupnost. Denar smo začeli zbirati 29. 7. 1992. Gradbeni odbor je pobiral denar in ga nakazoval Elradu. Toda prišel je 1. november, pa tudi konec novembra, Elrad pa del, določenih po pogodbi, ni opravil. Začeli so z zemeljskimi deli in položili kabel, ko pa so že generalno kršili pogodbo in niso opravljali dela, smo jim prenahali plačevati. Še prej smo jih pisno obvestili, da ne bomo plačevali tako dolgo, dokler ne bodo zadev na terenu uredili in končali. Potem so se v resnici nekoliko bolj zavzeli, tudi vreme je bilo ugodno, tako da smo marca 1993 vključili zadnjega naročnika. Še vedno pa ni narejeno vse tako, kot je določeno po pogodbi - manjka še dejanski načrt, skica omrežja na terenu, da bi lahko končali meritve in vse to vrisali v kataster.« Prav tako pričakujejo od Elrada dokončen obračun opravljenih del. Tudi tukaj je bilo nekaj kompenzacijskih del, ki jih Elrad mora upoštevati. Elrad jim je pošiljal le fakture, na primer koliko materiala so vzeli iz skladišča, ko so ga potrebovali. Pravzaprav so naročniki svoje obveznosti že v celoti poravnali, zato ni čudno, da so se po objavljenem prispevku, v katerem je bilo zapisano, da dolguje KS Črenšovci Elradovi družbi Profesionala 1,5 milijona in družbi Kabli 1,1 milijona tolarjev, začela pojavljati ugi- račune imamo! Morajo dokončati skico, kajti mimogrede se pozabi, kje so kabli. Tu se je zapletlo zato, ker sta načrt delala dva projektanta. Prvi je dal vse kable v glavnem v zrak, potem je prišlo do spora in ta je odšel med zasebnike. Drugi projektant je načrt spremenil, tako da smo dali 3 tisoč kablov v zemljo. Tistemu, ki je opravil izkope, smo mi plačali,« sta zatrdila Jože Ferenčak in Franc Sever, ki za krajevno skupnost opravlja računovodske posle. KS Črenšovci ima torej še »neko« obveznost do Elrada, niti pri bližno pa ne 3 milijone tolarjev. Ravnajo pač kot dobri gospodarji: Hrup tovornjakov ogroža zdravje Znanstveniki so prišli do presenetljivih ugotovitev, ko so raziskovali posledice hrupa: če smo močnemu hrupu izpostavljeni med spanjem, je to veliko huje, kot če ropot poslušamo podnevi. Pri ljudeh, ki živijo v stanovanjih, mimo katerih vozila ropotajo tudi ponoči, so faze globokega spanca mnogo krajše kot pri stanovalcih mirnejših območij. Posledice tega pa so: zaradi donenja v spanju ni pravega oddiha, načet je imunski sistem - prizadeti so bolj izpostavljeni boleznim. Hrup med spanjem vpliva celo na kri. Pri poskusnih osebah, ki so imele za seboj noč, napolnjeno z ropotom, so našli razvidno manj rdečih krvničk kot po mirnejši noči. Kot je znano, so rdeče krvničke (trombociti) v krvi zato, da sprožijo njeno strjevanje. Na ženske in moške vpliva hrup različno, tako je pokazala neka nadaljnja študija. Ženske, ki so bile v stresu zaradi hrupa, so mučile nespečnost, motnje v krvnem obtoku in živčnost. Možje pa so se pritoževali zaradi razdraženega želodca in napetih mišic. Spet neka druga študija je pokazala, da imata vsaka šesta do sedma mladostnica in mladostnik v Nemčiji že ob nastopu službe poškodbe sluha. Profesor Gerald Fleischer. vodja delovne skupine za raziskovanje sluha na univerzi v Giesenu. je ta pojav takole pojasnjeval: »Za tako imenovano naglušnost zaradi hrupa so si mladi pogosto sami krivi. Namesto da bi ušesom privoščili mir, gredo zvečer na glasne prireditve. Slušne celice tega ne zdržijo.« Njegova zahteva zaradi tega je, da morajo biti valkmani opremljeni s filtri proti hrupu. Na Japonskem je ta zaščitna naprava že predpisana. Iz Amerike pa prihaja novo svarilo: delavci, ki imajo pri delu opravka z organskimi topili, ki so v barvah, lakih, smolah, čistilnih sredstvih, reagirajo na hrup bolj občutljivo kot drugi ljudje. Raziskovalci domnevajo, da ta sredstva škodljivo vplivajo na slušne organe. prevod: šsm ■«M baM «»<^,W» Jože Ferenčak in Franc Sever kot predstavnika KS Črenšovci zahtevata od Elrada oziroma njegovih naslednikov, da opravijo vsa po pogodbi določena dela, šele potem jim bodo izplačali dolg - ki pa ga ni niti približno za 3 milijone tolarjev. banja, kje je denar krajanov. »To nas je malo spodbudilo, nas predramilo, da smo začeli delati naprej. V računovodstvu Elrada so mi zagotovili, da bodo izračunali, koliko v resnici dolgujemo. Mi vse naše delo mora biti opravljeno, šele potem ga plačajo v celoti. Če je vmes prišlo do zastojev zaradi preobilice dela, drugih načrtov in sporov ... to res ni njihov problem. BERNARDA B. PEČEK promet v smeri Maribor-Koper, čeprav ta sploh ne bo potekal po tej obvoznici); - takoj morajo spremeniti datum začetka gradnje avtoceste proti vzhodu z 2012. leta na prej dogovorjeni datum; - vztrajati pri zahtevi o nujnosti gradnje obvoznic vseh mest in krajev v severovzhodni Sloveniji, skozi katere poteka danes nenormalno velik, moteč in zdravju škodljiv tovorni promet po magistralni cesti (pred sprejemom prednostnega programa gradnje avtocest, v katerega so vključili tudi gradnjo odseka proti 'madžarski meji, so Pomurci poleg rekonstrukcije magistralne ceste zahtevali tudi gradnjo obvoznic Lenarta, Gornje Radgone, Radenec, Murske Sobote in Lendave); - preusmeritev tovornega prometa na mejni prehod Pince je z ekonomskega vidika za Slovenijo povsem nesmiselna (gradili bi nepotrebnih 16 kilometrov avtoceste), tudi Madžari ne bodo poleg tiste v Redicsu gradili še ene tovorne ploščadi in razširjali mejnega prehoda v razdalji nekaj kilometrov; - budnost je potrebna že pri izdelavi načrtov mariborskega cestnega vozlišča, kajti če bo pri tem izpuščen krak proti Murski Soboti, potem avtoceste proti meji z Madžarsko ne bo nikoli. Istočasno z zapleti pri načrtovanju gradnje avtoceste proti Madžarski se je začela poudarjati spet nujnost železniške povezave z Madžarsko. V razpravi o nacionalnem programu razvoja slovenskih železnic so poslanci državnega zbora poudarili, da je železniška povezava vzhod- zahod velikega gospodarskega pomena, saj bi tako odpravili eno najhujših prometnih »ozkih grl«; vlada naj bi v programu poskrbela tudi za to, da se prevoz nevarnih snovi na vseh pomembnih relacijah preusmeri s cest na železnico, od jeseni pa naj bi prepoved težkega tovornega prometa ob koncu tedna veljala vse leto, ne le med sezono. Med pomembnejše predloge, ki jih je sprejel državni zbor, spada tudi ta, da naj vlada čim prej omogoči razmere, ki bodo dopuščale preusmeijati tovorne prevoze s cest na železnice (oprtne vlake). Nikakor ne smemo pristajati na ali ali; gre le za prednostne programe in ta trenutek imajo prednost tisti programi, ki bodo v najkrajšem času razbremenili pomurske ceste zaradi uničujočega tovornega prometa. BERNARDA B. PEČEK stran 6 vestnik, 28jP*É dan zemlje Dnevi po dnevu Zemlje glosa Kako je Kučan na dan Zemlje izgubil volivca rala z gospodom, ki ga bom navedel samo z vzdevkom Sič. Na dan Zemlje so mnogi izbirali za zaužiti tisto, kar je čimbolj naravnost iz zemlje, čimbolj brez vmesnega pretvarjanja, brez spreminjanja rastlinskih kalorij v živalske. Nekateri drugi so se z vznesenim klicem »zemlja, zemljica mati« obračali k zemlji, morda so kje v insceniranem obredju tudi padali nanjo. Morda. Gotovo pa so padali nanjo po frontah. Zemlja seje med tem vrtela dalje. Proti skorajšnjemu ali še vendar bolj daljnemu koncu? foto: Nataša Juhnov Bilo je na letošnji Dan zemlje, ko naj bi bil človek spričo žalostnih okoliščin, v kakršnih živi na Materi Zemlji, prav posebno popustljiv in razumevajoč, brez vsake trme in zagrizenosti, ker mu pač tla sama kričijo, kako zaletav je. Midva pa sva se prepirala s hitrostjo, ki jo čeljusti komaj še lahko prenesejo, in kajpada zvočno onesnaževala okolje. V družbi neke dame, ki naju je, se zdi, prizanesljivo prenašala, sva se, sedeč na vrtu nekega soboškega lokala, prepi- Dan po dnevu Zemlje: Na tej žalostni splošni podobi Zemlje je v sobotni noči, 23. aprila, v siju mesečine cvetel in dišal letošnji zgodnji španski bezeg. Tudi tam pri križišču ob odranski šoli, čeprav raste tako na robu nedavno asfaltiranega pločnika, da bi se ga dalo s kar nekaj izgovori posekati, kakor se to danes tako rado stori, brž ko se srečata civilizacija in narava. Slavljenec tistega večera je bil upokojeni odranski župnik msgr. Lojze Kozar (83), gospod blage in šegave čudi, bolj drobcen videti, ampak od sile žilav. Če bi že bilo potrebno komu od avtoritet pripisati zasluge za to prizanesljivost nekoga s španskim bezgom - kar pa seveda ni nujno, ker se je lahko lastnik odločil, da ga pusti ali morda celo obvaruje čisto po svoji mehki čudi - potem bi bilo za Odrance to še z največjo verjetnostjo umestno narediti dolgoletnemu župniku Kozarju. V odranski kulturniški dvorani je tisti večer prejemal Trubarjevo plaketo. Zanjo ga je predlagala lendavska ZKO, podelil pa mu jo je predsednik slovenske ZKO Franček Rudolf. foto: Nataša Juhnov šsm Gre za soboškega občinskega funkcionarja, načelnika oddelka za varstvo okolja. Pri mizi severno od naše sta se usedli mati in hči, za mojim hrbtom, južno od naše mize, sta sedeli prav tako dve mladi gospe. Kar pa se najine glasnosti tiče, je segala gotovo kar še nekaj miz dalje od obeh sosednjih in tudi pri teh sva, po vsem sodeč, morala izzvati kakšno opazko, ki bi komajda mogla biti meni oziroma mojemu stališču v prid. Tako namreč sodim po tem, ker so se omenjene ženske pri sosednjih mizah oglašale samo »v podporo« - seveda je šlo za tako imenovano mitingaško podporo, saj smo kričali! - Siču. Sič je trdil, da Kučan ne sme obiskati sedmerice tistih, ki gladovno stavkajo proti njemu, ker ne gre, da bi z nasilnim ravnanjem spodnašali demokratičnost sistema. Če bi tako naredil, ga on ne bo več volil, medtem ko bi on, to je Sič, tiste, ki bi gladovno stavkali proti njemu, obiskal. Tukaj ni jasno, ker sem mu pozabil postaviti tako podvprašanje, če bi ravnal tako v primeru, da bi bil predsednik države, ali v primeru, če bi stavkali proti njemu kot članu izvršnega sveta. Sam sem trdil, da bi to moral narediti in sem pri tem stvar utemeljeval takole. Prvič. Ti, ki stradajo v CD, niso verodostojni. Ne zato, ker morda skrivaj jedo banane in sploh še niso vidno shujšali in nazadnje še sploh umrli ne bodo. Kar je seveda morbidna želja njihovih sovražnikov, ki jih ni malo. Niso verodostojni, ker se z gladom upirajo komunizmu zdaj, ko ga ni več, morali pa bi se takrat, ko je bil še pri polni moči in tako, kot je to naredil Jan Palach, praški študent, ki se je iz protesta proti komunizmu sežgal. Če bi hoteli biti verodostojni, bi se morali, na primer, prijeti za roke in vsi skupaj skočiti z ljubljanskega nebotičnika. Drugič. Če bi želel predsednik Kučan zaradi njih odstopiti, bi mu morala »država« to preprečiti. Ni dovoljeno, da bi na tak način spodnašali načela formalne demokracije. Kučan je bil izvoljen na rednih in legalnih volitvah, ti ljudje s svojo samoizvo-Ijeno lakoto pa to ignorirajo. Tretjič. Čeprav se javnost zanje ne zmeni kaj preveč, so stavkajoči vendarle spodbujevalci nasilja. Njihovo upiranje legalnemu izidu volitev je nasilje. Ob njihovem primeru se običajna državljanska nenaklonjenost do predsednika, pač pri tistih, ki mu niso •* njeni, spreminja v organsko^ vraštvo. Ne sicer pri vseh nekaj čez štirideset ods»1" volivcev, ki niso dali svoj«3 glasu Kučanu, vendar p« vseh tistih, ki bi proti naredili več, kot je samo V so mu odtegnli svoj g\^ trič. Njihova bivanjska '1 žavljanska pravica je, 111 ! I žejo svojo nenaklonjenost0 roma sovraštvo do K tako, da se poigravajo s sj° : zdravjem - če že tako ah * , vemo, da se ne bodo MK konca, kakor so samir Tega jim, dokler so pri ^. ne sme nihče preprečim . Predsednik Kučan, če no« J državi slabega, mora j r k njim in jim reči, inf zume, da ceni njihov sicer ni umesten, vendar^ . ne pozabijo, kaj se tega izcimi. Šestih lahko ta gesta pade Ml0'^ bilo rimskemu papežu Pavlu H., ko je v zapom skal svojega turškega1 torja. Tam je Šlo za r poglavarja krščanske V povedi, ki je odpuščal vercu, čeprav mu je ^A . življenju. Tukaj bo m države »tolažil« sv°ie ^ Ijane in rojake, ki močno, neprimerno m j strežejo po funkciji. . ■ > Mati pri sosednji , vmes enkrat razgreto ^ knila »Sič, ti imašP^T^i od žensk pri drugi drugim rekla, da nal u Kučan je še isti d3B stavkajoče. Sič pa p0^^ ji ni več njegov votiven. bil predsednik tisti da ^ meri dneva, medtem ^i katere druge reči .. • Skupščina CATV, d, d, Murska Sobota Izteijati neplačano vzdrževalnino Ob skromni udeležbi delničarjev je bila v murskosoboški kinodvorani skupščina kabelskega TV-sistema. Kot je uvodoma povedal direktor Stanko Farkaš, je bila delniška družba ustanovljena 8. marca 1993, ko so tudi izvolili 5-članski upravni odbor, 3-članski nadzorni svet in imenovali vršilca dolžnosti direktorja družbe. Delničarji družbe so postale vse fizične in pravne osebe iz mesta Murska Sobota, ki so do konca leta 1992 pristopile h gradnji kabelskega TV-sistema in poravnale svoje pogodbeno sprejete finančne obveznosti. Tako je družbo ustanovilo 2.423 delničarjev, od tega 26 pravnih in 2.397 fizičnih oseb. Poleg tega so prodali signal še 727 zainteresiranim, kar pomeni, da je v Murski Soboti trenutno 3.150 priključkov, signal pa sprejema še 950 naročnikov iz okoliških vasi. Ob delovanju tega kabelskega TV-sistema pa je treba pripomniti, da še vedno nimajo uporabnega dovoljenja. Zaradi objektivnih težav glede zagotavljanja zahtevanih normativov in standardov so pristojni občinski organi podaljšali rok za pridobitev uporabnega dovoljenja do letošnje pomladi. Posebno občutljiva pa je za delničarje in druge naročnike služba vzdrževanja in servisiranja kabelskega TV-sistema. V praksi se namreč pojavljajo razne pomanjkljivosti, kar je seveda povezano s pridobitvijo uporabnega dovoljenja. Brez njega ni mogoče pogodbeno predati vzdrževanja strokovno in finančno najugodnejšemu ponudniku teh storitev, je bilo pojasnjeno v razpravi. Medtem so že opravili razpis za vzdrževalca in prijavila sta se dva ponudnika. Eden od njiju bo kmalu izbran, saj bo 1. maja 1994 z njim podpisana posebna pogodba z natančno opredeljenimi obveznostmi. Na skupščini so delničarji poudarili problem neizterjane vzdrže-valnine, ki znaša 11,4 odstotka, kar je gotovo preveč. Povedali so, da nekateri uporabniki kabelske TV sploh še niso plačali nobene vzdrževalnine, predvsem stanovalci blokov, in to kljub dejstvu, da so vzdrževalnine v Murski Soboti med najnižjimi v Sloveniji. Delničarji so se strinjali, da je treba take uporabnike prisiliti, da plačajo svoj del za vzdrževanje sistema, in sicer prek sodišča ali z izklopom. Nekaj kritičnih besed so izrekli tudi na račun slabših slik in prepo gostih izpadov sistema. Poleg tega se že pojavljajo odškodninske zahteve tujih satelitskih kabelskih sistemov zaradi predvajanja njihovega programa. „ Delničarji so potrdili tudi poročilo o finančnem poslovanju v letu 1993, ki kaže, da so z denarjem pravilno ravnali, saj se lahko pohvalijo z več kot 3 milijoni tolarjev dobička. Tega bodo, kot so se odločili, prenesli v rezervni sklad. Po daljši polemični razpravi pa so vendarle sprejeli tudi nov statut delniške družbe CATV Murska Sobota. Dodali so še ustanovitev programskega sveta, kar izhaja iz najnovejšega zakona o obveščanju, hkrati pa bodo morebiti s statutom uskladili nekatera njegova določila. Ob koncu skupščine so delničarji razrešili stari upravni odbor in izvolili nov 5-članski nadzorni svet, v katerem so Geza Farkaš, Jože Fras, Rudi Horvat, Janez Štotl in Bojan Žunič. MILAN JERŠE -------študentski inf o kiikeo- Spomladanski izlet prekmurskih študentov V mesecu maju čaka prekmurske študente nekaj zanimivih dogodkov. Tako bo v začetku maja spomladanski izlet prekmurskih študentov, teden dni kasneje bo izredna skupščina KPŠ, 25. maja je v Ljubljani načrtovan dan radosti (ne da bi slučajno zamenjali z dnevom mladosti), čisto na koncu meseca pa bodo še v Velenju slovesnosti v počastitev nekdanjega dneva mladosti. Prav tako bo meseca maja tudi ustanovitveni zbor Slovenske zveze pokrajinskih klubov študentov. Ne nazadnje pa bo maja izšla tudi letošnja številka BRUCA, našega klubskega glasila. Zakon o skupnosti študentov V aprilu je bila v državnem zboru druga obravnava zakona (vložila skupina poslancev - prvopodpisani sta Breda Pečan in Vida Čadonič-Špelič). Regionalni klubi smo ves čas sodelovali pri pripravi amandmajev k zakonu. Naš pogoj pri podpori tem amandmajem je bila avtonomnost študentskih klubov in finančna samostojnost. Ta dva pogoja sta bila upoštevana in sprejeto besedilo zakona v drugi obravnavi klubi študentov soglasno podpiramo. Če bo zakon tudi v tretji obravnavi sprejet v takšnem besedilu, bomo klubi študentov dobili stalen vir finančnih sredstev - sredstva, ki jih študenti ustvarimo z delom preko našega Mladinskega servisa! Spomladanski izlet prekmurskih študentov Prvi konec tedna v maju (petek, 6., in sobota, 7.) se bomo odpravili na spomladanski izlet. Okviren načrt pa je: V petek, 6. maja, odhod iz Maribora ob 7. uri zjutraj (zbira- lišče je železniška postaja pri stari lokomotivi), nato vožnja do Ljubljane, kjer je odhod ob 9. uri (zbirališče je na Kongresnem trgu, pred pravno fakulteto). Prek mejnega prehoda Ljubelj sledi vožnja do Celovca (Minimundus, Planetarium, živalski vrt plazilcev ali individualni ogledi - to je stvar posameznika). Pot bomo nadaljevali ob Vrbskem jezeru do letovišča Vrba, kjer se bomo ustavili in se po okrepitvi skoz Karavanški predor vrnili v Slovenijo, natančneje v Kranjsko Goro. Tu se namestimo v hotelu Larix (B-kategorija) in se po večerji še malo pozabavamo. Drugi dan, v soboto, 7. maja, pa se po zajtrku zapeljemo do Planice (ogled skakalnice) in nato na Vršič (postanek) in dalje po dolini Trente do Mosta na Soči. Tu se bomo vkrcali na parnik in se odpeljali na križarjenje po jezeru (na povratku vas čaka presenečenje). V poznih popoldanskih urah vrnitev proti domu. Verjetno vas zanima cena, le-ta znaša za člane KPŠ okoli 35-40 DEM (odvisno od števila prijavljenih). Prijavijo se lahko tudi nečlani in celo dijaki (seveda KLUB PREKMURSKIH ŠTUB^ če bodo še prosta mesta), ti bodo plačali polno ceno, ki znaša okoli 10 do 15 DEM več. Prijavite se lahko ob uradnih urah KPŠ, pri članih upravnega odbora ali po telefonu. Ob prijavi plačate 1000 SIT predplačila. V ceno je všteto: prevoz z avtobusom, polpenzion, križarjenje s parnikom in druge birokratske zadeve (takse, pristojbine...). Čim več nas bo, tem boljše bo (in cenejše)! Zadnji rok za prijavo je 2. maj 1994! Izredna skupščina V petek, 13. maja, bo v Družbeni prehrani v M. Soboti izredna skupščina KPŠ. Sklic skupščine je potreben zaradi potrditev sprememb v statutu, izvolitve oziroma potrditve novih članov upravnega odbora, izvolitve odbora, odgovornega za delo v Mariboru, pregleda dela v preteklih 6 me- ---------------- SeClh ‘"v^^ dela do ^lijeP'M leta. Po skuP$S \ »žur« Prek®utve n°^ ; Ker bodo vol^ i» upravnega o b zel de1 \ odbora, ki b° P jJ10 vs6 Vse pa naj bi bilo ” - VnUČen obj<' * i s k H H H i i i stvom. - Sodelujočim na seminarju 1 Ne povedali bogate misli, besede, Vendar ste bili tudi sami pri tem pogovoru deležni bo-8«stva. Kaj so vam dali, kaj povedali sodelujoči? Ti seminarji so bili eni najbogatejših, kar sem jih doživela. Nisem pričakovala, da bi Wie sestre pripravljene tako osebno spregovoriti o svojih iz-Wnjah ob umiranju in smrti in končno samo osebne izkušnje i so tiste, ki človeku v življenju Pekaj pomenijo. Imela sem tudi občutek, da je to ljudi tu-M povezovalo. Vsem moram tal veliko priznanje, kako res-ukno razmišljajo, kaj narediti a bolnika, da ne gre samo za Solo tehniko, ampak tudi za človeško plat. To srečnaje s sestrami mi daje upanje, da ni ''^ v našem zdravstvu tako slabo, dokler bodo take sestre Me. . kJ»^~-------- preiskave, dajati terapijo, ne Čanju, da je umiranje vem kakšno vse, do konca, membno v našem življenju, i V resnici pa človek, pri kate- rojstvo in smrt, oboje, da bi res rem je bolezen prišla do tiste bilo treba ta zadnji akt našega stopnje, da gre samo še življenja bolj počlovečiti, da h koncu, potrebuje samo še R^ie ne bi umirali tako stra-dvoje: to, da ni sam in da ga ne boli. To je najpomembnejše. Seveda potrebuje tudi dobro nego, to, da z njim ravnamo do । konca kot z odraslim človekom, da sam odloča o sebi, da _ se z njim pogovarjamo, da ima ampak je samo težko stanje možnost za duhovni pogovor. - v tem je razlika. Brezupno Pomembno je, da skušamo do-stanje nima smisla, težko sta- seči, da do konca živi čim bolj nje ga ima. Če bi bila bolezen "^ino. Ne porebuje pa in umiranje bezupno stanje, aor^- potem bi bilo vsako naše življenje brezupno, ker bomo umrli. V tem vidim razliko. Tudi če je nekdo hudo bolan, če bo umiral, jaz s tem človekom upam, da bo njegova bolezen potekala čim ugodneje, z njim upam, da mu bomo lahko lajšali bolečine, druge težave, normalno. Ne agresivnih preiskav, ne agresivne terapije in mislim, da se na tem področju največ greši ravno zaradi nemoči. Dostikrat tudi zato, ker svojci zahtevajo in pričakujejo od zdravnikov nemogoče stvari, da imajo oni občutek, da so naredili vse. - Zelo pogost je vzorec obnašanja svojcev, ljudi, da umi- ljudje ne hotno osamljeni. -Je pa vendar pomembna zavora strah v nas, strah pred smrtjo in odrivanje teh misli. Ta strah je predvsem zato, ker o tem ne govorimo. Če bi več govorili, govorili že z otrokom, tudi v javnosti, bi bilo to drugače. Tako pa samo poglejte, morda je kakšna oddaja 1 o smrti okrog prvega novembra, drugače pa ne. In če je, potem je pozno zvečer. Samo ne govoriti o smrti! To izrivanje smrti je na vseh področjih v družbi, medicini in družini. Tudi v medicini tega ne slišimo niti na fakulteti, čeprav je to del našega življenja. Mednarodno združenje je razpisalo srečanje v Helsinkih o strahu pred rakom, ki so ga potem zaradi premalo prijavljenih odpovedali. Kolega je pripravil članek in ga potem skušal objaviti, vendar so mu odgovorili, da strah ni področje. To je dejstvo, zaradi česar bolniki trpijo, saj če hočeš bolniku pomagati, mu moraš pomagati premagati tudi t» ~ Opremljate bolne in umi- 1 rajoče, zato veste mnoge l stvari. Ste potem tu morda sli- l šul' kaj, kar vam še ni bilo 1 tnano? Med pogovorom ste 1 namreč izrekli zanimivo misel, 1 ^ tu ne more biti velike filo- 1 tpfije, da so to zgodbe, ki jih l n' mogoče nikjer prebrati? I laz ne bi uporabljala besede ' ^deti, ker jaz ne vem. Jaz lahko določene stvari doživ-*' jih bolj slutim, kot vem. To so stvari, ki jih ne moreš ^deti, ampak jih lahko sprem- Tukaj sem spet doživela ljudi, vsakega človeka s svojo enkratno usodo. Mislim, da je j to dsto, kar je na seminarjih i ^Sa, da pravzapav vsak pri-I Ra s svojo enkratnostjo. To, K&T dr-^l-f « Dr. Metka Klevišarje v Ljubljani 69. leta končala medicino in odšla na Dunaj, kjer je bila pet let in pol. Tam je končala triletni staž, delala potem na otroški psihiatriji, potem na šoli za pomoč ostarelim, ki je bila v ustanavljanju in za katero je pripravljala programe. Leta 74 seje vrnila na Onkološki inštitut in naredila specializacijo iz radioterapije in oklologije. Ves čas je delala z bolniki, ki so zboleli za pljučnim rakom. Letos marca se je upokojila, da je lahko nadaljevala svoje delo s skupino za spremljanje hudo bolnih in umirajočih pri Škofijski Karitas pri Ljubljani. Skupina, v kateri so zdravniki, medicinske sestre, socialni delavci in drugi skrbi za osveščanje ljudi. Pripravljajo seminaije ali gredo tja, kamor jih povabijo. Društvo medicinskih sester je dr. Metko Klevišar povabilo medse, gostja pa se je pogovarjala z medicinskimi sestrami v bolnišnici, lendavskem zdravstvenem domu in domu za ostarele. % 2 ]ain<> na ’ t0 ni ,emsem'-e$ v J j ]’ kar lahko Wvn0 , v Predalčka , nostu u doživliait’ a®Pak ’ kl je š t0 enkrat- umiP°-meinbna Pri ^irrWih. Ker je a^i PtfOVarJ“'i? ketjeV° nekS^. imela i as krajši s Poejem, Pove -s Predstavi, -0”0 zač' 2 ter 'svn-1?’ vsak Rrti ezn>jo skušnje PredJ ?an>mivo^.ra?em in Zel0S dv,tvi da Pr' tej tovarni, Planejo ^^kateri^ietudi os. < ^pak^mo Mi16. Os«ova koJ01^0’ tohoi ’ 'Z tena konkretno vedno izha- jati F' ^a snv e,dno znova Päkizh^ne^ ob-doživr^iati jz . te°njo, am-^is v^ndoživ?-’ kar sami ji Fudern ' Jaj0 veHko. da Se !.novega 1 treba povelj Pk opOz’ Pomembno je, iezaai?DPnreseneča kakVoedno sžv°^ JU •te» ^i ter „ 0 “mirajo-njo, d0 0 ^kom^^bno Jo(e ?U Pustrn Z‘^ zal°Va- ^■^SP^amo M • eh zr^cne misli ’n e da s vse dobre S’ tiho v Pns.ub' dejansko hravl> nam™ SVojem ko -čuti. . seh'11 Samo o Preveč najslabše, kar ’ Dr niaine Včasih zalotiV°nl'' čeprav to dc. neJ govoronT’ S Zarad' lastne nemoii' SpiOk . ’ še - Kaj je potem tisto, kar a Ješ In teoa k°n^a bolnik, umirajoči potrebuje, ^Pak^^Hi kot gga * ne kaj je njegova potreba? “tiKo, Medicina je usmerjena pred- vsem v to, da ves čas nekaj dela. Mi kot zdravniki smo vzgojeni, da moramo neprestano delati, da je zelo pomembno, da pridemo do diagnoze, kot da je najpomemb-J~ moramo narediti vse Nova šola in vrtec pn i«—.. obrise. Te dni naj bila že pod streho. Vse pa „«j nared do začetka novega šolskega leta. Za kakšen objekt gre, kdo in kako ga gradijo, smo že pisali. Tokrat pa nas je zanimalo, kako bo z opremo in deležem krajevnih skupnosti Mala Nedelja in Radoslavci. Vse kaže, da bodo v občinskem proračunu nekako »izvrtali« denar za opremo, ki bo stala skupaj okrog 21,4 milijone tolarja. To je sicer nekaj več, kot so računali pri razpisu ponudnikov, vendar ne gre za preveliko razhajanje. Opremo za šolo, vrtec in kuhinjo bodo naročili pri podjetju Eurodesigen Apače (skupaj nekaj čez 16,8 milijona SIT), opremo za telovadnico pa pri podjetju BOŽA Nova Gorica (4,5 milijona SIT). To je torej v glavnem že dogovorjeno. Glede deleža (20 odstotkov od vrednosti naložbe) krajevnih skupnosti Mala Nedelja in Radoslavci, ki tvorita šolski okoliš, pa so zadeve še dokaj nejasne. Kaže, da bo zbiranje sredstev precej trd oreh. Zaenkrat so domačini poskrbeli le za gradbeno parcelo, premestitev električnega voda in še za nekatere stvari na gradbišču, v denarju pa niso prispevali še niti tolarja, čeprav so se obvezali, da bodo zbrali 20-odstotni delež od vrednosti naložbe, in sicer bi prišlo na posamzno hišo okrog 50.000 tolarjev. Zdaj nekateri (v Radoslavcih) predlagajo, da bi ta delež porazdelili na vsa gospodinjstva v občini Ljutomer. Tako enostavno seveda to ne gre. Po drugi strani pa pri Mali Nedelji skoraj že »količijo« novo pošto, računajo na asfaltiranje ceste in načrtujejo še druge akcije. Občina jim drugih projektov vsekakor ne bo sofinancirala, če ne bodo prej poravnali svojega deleža za šolo in vrtec. In tako je tudi prav. Dogovor je potrebno spoštovati in ga uresničiti, saj ni bilo lahko sprejeti odločitve za to naložbo, ki »požira« skoraj ves proračunski denar za naložbe v družbene dejavnosti. Kako torej rešiti ta problem? Kot je sklenjeno, bo izvršni svet občinske skupščine v Ljutomeru pripravil možen pred-I log oziroma pogodbo, ki jo bo sklenil z obema krajevnima j skupnostima. j g Skupščina izgnancev v Gornji Radgoni Vztrajati pri zahtevah Letnega občnega zbora krajevnega odbora društva izgnancev v Gornji Radgoni se je udeležilo 60 članov, samo društvo pa šteje 93 članov. Prišli so tudi predsednik izvršnega sveta Miha Vodenik, predsednik ZB Tone Brus, državni svetnik Andrej Hrastelj in podpredsednik društva izgnancev Slovenije Cveto Sergo. Predsednik dušiva Milan Šafran je v uvodnem poročilu povedal, da so društvo ustanovili marca 1993. leta, da bi tako pomagali u„dem> ki so bili med vojno izgani s svojih domov. . 39, jih je moralo proti svoji volji v Nemčijo, Avstrijo; v različne kraje nekdanje Jugoslavije in zapore v Sloveniji so s tega območja poslali 45 ljudi, na Madžarsko 5 in v Italijo 3. Društvo si prizadeva, da bi izgnanci dobili ustrezno odškodnino, za dejavnost pa uporablja prostore občinske organizacije ZB, »uradne« ure pa so vsak prvi torek v mesecu med 9. in 11. I uro. »Prihajajo ljudje in nam pripovedujejo o svojem medvojnem trpljenju. Čudi nas, da smo morali tako dolgo čakati, da lahko vložimo zahteve za delno poravnavo škode in izgubo premoženja ...« je med drugim dejal predsednik izgancev. V razpravi pa je bila poudarjena zahteva po čimoprejšnji zakonski ureditvi statusa izgancev in povrnitvi škode za prestano gorje izgancev, interniran-—” in ukradenih otrok. Državni svetnik je obljubil, da se bo za to ■ —.v» obravnavali v parlamentu. $ strah. • „ ie bila prf ' - Zanimiva re,kije\ pomba m^i^k uj da so ' Prekla,daljudj^^ 'iudie’ Angeli ne bolnikov, ne | ne b) razumen n nphovega , umirajočih, vsi saroo strahu. De nekdo zboli m I ljudjetakrat, umirajočim, I njaki. TaKra ik takrat si I Naj v rrf I ne sestra, ne zdr TUahko ne-1 1 samo še , je to, I I komu pomagaj £lovek. | I kar delaš, dela * iti vpra- I ' ^L bise vi počutili, ce I sanje, kako bi se P kako je I bi vam ‘ Kako bi se pa . | z vašo bolezni postavite, <■ p r upam, da ta človek ne bo sam, ko bo-umiral, upam, da je njegovo življenje imelo smisel in da je kot človek v tem času dozoreval, da so dozorevali tudi njegovi svojci. Kot veren človek tudi upam, da smrt ne pomeni konca, ampak je samo prehod. Do sem lahko vsak, tudi nekdo, ki ni veren in ne veruje v posmrtno življenje, upa im mislim, da je zelo pomembno, da upanja nikoli ne izgubimo. In kočno, če je človek še tako bolan, vedno upa, da se bo nekaj morda še našlo, da bo preživel, če ne več, pa vsaj en dan. n:a pa bolnik - Lažnega upanja p ne potrebuje. Potrebno je razlikovati, kaj j je resnično upanje in kaj lažno. Če nekomu rečeš, da upaš, da bo bolezen čim ugodneje potekala, to ni laž. Če upaš, da mu bomo lajšali bolečine, to ni laž. Lažno upanje bi bilo, če bi mu obljubljala, da bo ozdravel, če bi rekla, da bo čez mesec spet vse dobro in da bo že plesal. In ^i—.-. > bolnika najbolj moti, ko začuti, da mu lažemo. To je ’ ar lahko naredimo, dostikrat počnemo *•--, ’■ bolnikov „ c • samo meš P0’ v n se Ve^no znova -------- Poslušanju. Najbolj pa vzgojeni k° sam potrebu- F v.da te Pokuša. tn,ivek bolan, potre- uu^v, --- r.,nl0 ‘°> ^ ima ob sebi ljudi, nejša, da moramo rajočega pripeljejo v oou,^ nico. In bolnišnice ter domovi za ostarele so vse pogosteje kraj umiranja. Mislim, da je to škoda, vsak človek naj bi umiral tam, kjer se počuti najbolj varnega. Za večino je to doma, čeprav ni nujno, včasih je lahko tudi drugače. Mislim da iz treh razlogov vedno več ljudi umira v bolnici, ker imajo ljudje zelo malo izkustva z umiranjem. Šestdesetletna ženska, katere mož je bojan in umira ter si želi domov, in ona bi ga lahko negovala, pravi, še nikoli nisem hotela dobltl videla človeka umreti mene je sama bi se hotela od]očjtj k ■ Tn to žensko je dejansko od terapije ja in kaj ne Koliko; (i je treba poma- sebe poznam ne bj $la v no_ strah premagala. beno terapijOi kj ,e vprašljiva - —mo tako, au poskusna. Ampak, tako ’ ”’ — '»dai. pogoj. Drugače pa je sedaj meni go- i voriti, ko pa je to zame teorija, saj ko rečem, kako bi reagirala, .potem je to: bi, če bi. Lahko se zgodi, da ko bom jaz enkrat na tem, bom mojster v izrivanju. Dejansko ne vem vnaprej reči, kako bi, ampak če bi tako, kot sedaj sebe poznam, bi dejansko hotela vedeti, pa ne samo to, v roke bi hotela dobiti svoje izvide in -~ hotela o strah. In to —. strah in zato ji je gati, da bo ta stran ^»._ Premagala pa ga bo samo tako, da gre v to, da ga vzame do- , mov, in da ji potem za to ne bo žal. To včasih uspe, včasih pa tudi ne. Drugi razlog je, da ljudje od medicine pričakujejo nemogoče stvari. Naredili smo vse, . saj smo ga dali v bolnico. Zato je treba poslušati bolnika, ga vprašati, kaj on želi, saj je to odločilno. Tretji razlog, zakaj toliko ouii„__i umira v bolnicah in domovih, pa je, da družina po- —. ws — ■»more. In če — H—— razmišljam sedaj. — Koliko bolniki zvedo I o svoji bolezni, ali toliko, kot ' vprašajo, ali celo manj, ali se jim pogostokrat zamolči? Vedo več, kot mi mislimo, ampak ne zaradi tega, ker bi jim zdravniki toliko povedali, ampak ker ljudje niso neumni. ■ Bolniki sami marsikaj čutijo, vedo. Če se kdo znajde na on- I ’ kološkern, ve, kakšna je diag- ' noža, mislim, da bolniki res — a J^> - niso tako naivni. Mnogi pa tudi gosto sama res ne zmore, in w ne sprašujejo, ali manj zvejo bi bilo tukaj več pomoči druži- kot vprašajo iz preprostega ranam, pomembni so patronažna zloga prvie zdraVniki sami so služba in zdravnik, pa sosedska tisti ki so nemočni se bojjo jn pomoč, pomoč na domu, vse to je t0 njjhov strah d jč so bi potem prispeva o k temu da pod pritiskom svo;cev Svojci bi več ljudi umiralo doma. Mi- so ravno tako nemočni pogo. slim pa, da je ljudi potrebno st0 še bol- nemočni kot bolnik. tudi osveščati in naši seminarji so namenjeni tudi temu osveš- MAJDA HORVAT Zdravstveno letovanja ^^ _ Tudi letos bo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije doplačal preventivno zdravstveno letovanje otrok v zdraviliščih Rakitna in Debeli Rtič. Murskosoboška enota zdravstvene zavarovalnice in Center za socialno delo Murska Sobota pa tudi letos organizirata letovanje otrok v otroškem domu v Baški. V zdravilišče bodo lahko poslali 367 malih bolnikov, ki obolevajo za kronično astmo ali revmatmom, iz soboške. 145 iz lendavske. 120 iz ljutomerske in 134 iz gornjeradgon-ske občine. Zdravstvena zavarovalnica bo za letovanje otrok, primaknila za polovico stroškov ali 10.500 tolarjev za otroka, polovico pa bodo prispevali starši, lahko pa tudi humanitarne in druge organizacije ter podjetja. Želja organizatorjev letovanja, pa tudi otroških in šolskih dispanzerjev je seveda, da bi v zdravilišče šli otroci, ki med letom I pogosto obolevajo. Prijavnice bodo zbirali v šolah, vrtcih in I centrih za socialno delo do 20. maja. MH Gostilna HORVAT-LOVENJAK i POLANA pri Murski Soboti, telefon 23 282 Med graškim sejmom od 30. aprila do 8. maja vas vabimo v našo restavracijo ADRIA v sejemskem gradu poleg lunaparka. PONUJAMO VAM: - kosila po zelo ugodni ceni - plačilo v tolarjih ali s čeki pomurskih bank - za skupine posebni popusti V času graškega sejma bo lokal v Polani normalno odprt. Telefonska številka v Gradcu: 0043 316 83 13 38. Priporočamo se! stran 8 nasveti Dogajanja na ljubljanski borzi Spoštovane bralke in bralci, tokrat bo poročanje o dogajanjih na Ljubljanski borzi oziroma na trgu vrednostnih papirjev zajemalo obdobje med torkom 19. 4. 1994 in petkom 22. 4.1994, saj zaradi praznika 27. 4. ni možno vključiti podatkov za ponedeljek 25. 4., kakor je to v navadi. Borzni tečaji večine delnic so v začetku tega tedna še skokovito naraščali, na četrtkovem borznem sestanku pa so se umirili, nekateri pa celo padli. Takšno vzdušje se je nadaljevalo tudi v petek, izjema je le delnica Salus, ki je po ponovni sprostitvi trgovanja pričela skokovito naraščati, tako da lahko ponovno pričakujemo začasno zaustavitev trgovanja z le to. 13. 4. je bilo začasno zaustavljeno trgovanje z delnico delniške družbe Salus zaradi 30 odstotnega porasta enotnega tečaja njihove delnice. V prejšnjem poročanju sem zapisala, da investitorji v to delnico lahko upajo, da ne bodo čakali na sporočilo za javnost ponovno tri tedne, kritike na počasnost te družbe pa je bilo zaslediti tudi v drugih medijih. Tako smo objavo sporočila za javnost te družbe dočakali »že« v enem tednu in sicer 20. 4. 1994. V le tem je družba obvestila javnost, da ni bilo nobenih, poslovnih, pravnih, kadrovskih in organizacijskih dogodkov in sprememb, ki bi lahko vplivali na uresničevanje postavljenih razvojnih in tekočih poslovnih ciljev delniške družbe. Dodali so, da k navedbam v njihovem zadnjem sporočilu dodajajo informacijo, da je njihova delniška družba uskladila akte z Zakonom o gospodarskih družbah in izvolila nadzorni svet. Hkrati so dodali svoje mnenje, da so na porast cene njihove delnice vplivali izključno kupci in prodajalci, ki so v tem času trgovali s tem vrednostnim papirjem. V tem tednu je bilo začasno zaustavljeno trgovanje z delnico Fin-media (20. 4.), saj je le ta dosegla trideset odstotni porast glede na zadnjo objavo sporočila za javnost, ki je bilo objavljeno 10. 2. 1994. Naslednjega dne je omenjena družba objavila sporočilo za javnost, tako se je že istega dne (torej brez prekinitev) trgovalo s to delnico. V sporočilu delniška družba ugotavlja, da od dne zadnjega sporočila za javnost ni prišlo do sprememb v poslovanju ali do poslovnih dogodkov, ki bi lahko vplivali na spremembo tečaja delnice. Prav tako sporočajo, da družba nima večinskih lastnikov, ki bi lahko izvajali odločilen vpliv na poslovno politiko družbe. Dodajajo tudi podatek o ustvarjenem netu dobičku (nekaj več kot 77 mio tolarjev), o dividendi na prednostno delnico (1.363,20 SIT) in o možnostih višine dividende za redno delnico, ki bi se lahko gibala med Cesta prvih borcev il Brežice 68250 9 0608 62-236. Telefaks: 0608 62-852 POSLOVALNICA LJUBLJANA Slovenska cesta 54. Ljubljana 61000 9 061 131-155. Telefaks: 061 (31-34 7 «ÍMMUIC4 MAMBO* Partizanska cesta 3-5. 62000 Maribor 9 062 29-460. Telefaks: 062 29-460 3.347,29 SIT - revalorizirana vrednost napovedane dividende v Prospektu o izdanih delnicah in 7.724,75 SIT - s tem bi bil ves razpoložljiv dobiček razporejen za dividendo. Uvrščena kotacija I - obveznice Enotni tečaj obveznice RSL 1 je v torek iz 104,1 neznatno porasel na 104,2, ko je bilo za nekaj manj kot 22,3 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa padel na 104,0 in se na tem nivoju zadržal tudi v četrtek, skupno pa je bilo za nekaj manj kot 56 mio tolarjev prometa. V petek je njen enotni tečaj porasel na 104,3, prometa pa je bilo za 8 mio tolarjev. Nespremenjen je 19. 4. ostal enotni tečaj obveznice RSL 2 in sicer 112,4, ko je bilo za nekaj manj kot 72,7 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa neznatno zdrsnil na 112,3 in se na tem nivoju zadržal tudi v četrtek, skupno pa je bilo za več kot 83 mio tolarjev prometa. V petek je njen enotni tečaj porasel na 112,4 pri več kot 59,1 mio tolarjih prometa. Z obveznico RSL 8 je bil 20. 4. skromen promet (73 tisoč tolarjev) po tečaju 96,1, kar predstavlja padec tečaja za 1,9 odstote točke. V petek so bili prijavljeni aplikacijski posli v vrednosti 216 tisoč tolarjev po tečaju 96,0. 19. 4. so bili z obveznico RSL 11 prijavljeni aplikacijski posli v vrednosti več kot 1,5 mio tolarjev, njen enotni tečaj pa se je izoblikoval na 100,8. Naslednjega dne je njen enotni tečaj porasel na 101,0 in se na tem nivoju zadržal tudi v četrtek, skupni promet obeh dni pa je znašal več kot 10,3 mio tolarjev. V petek je njen enotni tečaj padel na 100,7, prometa pa je bilo za več kot 9,2 mio tolarjev. Enotni tečaj obveznice RSL 1 z izkoriščeno davčno olajšavo je 19. 4. ostal na ponedeljkovem nivoju 102,9, ko je bilo za 900 tisoč tolarjev prometa, v sredo padel na 102,6 pri 636 tisoč tolarjih prometa, v četrtek pa porasel na 102,8 (654 tisoč tolarjev prometa). V petek so bili v vrednosti 261 tisoč tolarjev prijavljeni aplikacijski posli po tečaju 102,4. Z obveznico RSL 2 z iskoriš-čeno davčno olajšavo je bil 21. 4. sklenjen aplikacijski posel v vrednosti 88 tisoč tolarjev po nespremenjenem tečaju 111,8. Uvrščena kotacija n - obveznice Za 0,8 odstotne točke je 19. 4. poskočil enotni tečaj obveznice Mesto Ljubljana, vendar je bil promet skromen (175 tisoč tolarjev), naslednjega dne pa je padel na 103,0 pri več kot mio tolarjih prometa. V petek je njen enotni tečaj poskočil na 103,5, prometa pa je bilo za 193 tisoč tolarjev. 19. 4. je enotni tečaj obveznice SKB 1 rahlo padel iz 106,2 na 106,1, ko je bilo za nekaj manj kot 1,3 mio tolarjev prometa, vendar ,se je naslednjega dne vrnil na 106,2 pri 1,8 mio tolarjih prometa, v petek pa porasel na 106,3 (419 tisoč tolarjev prometa) in se na tem nivoju zadržal tudi v petek, ko je bilo za nekaj manj kot 10 mio tolarjev prometa. Prosti trg - obveznice Enotni tečaj obveznice Gorenje je 19. 4. iz 103,6 porasel na 103,7, prometa pa je bilo za več kot 1,7 UPOKOJENCI Dajemo vam možnost, da vam pokojnino ZPIZ-a nakažejo na CREDITANSTALT - NOVO BANKO, d.d., Ljubljana, enota M. Sobota, Lendavska 11, in sicer na vašo hranilno knjižico ali tekoči račun pri banki. Ob dvigu pokojnine lahko koristite vse vrste naših bančnih storitev: - vezava sredstev, - menjava in nakup deviz, - plačila doma in v tujini, - posojila. Podrobnejše informacije lahko dobite v likvidaturi banke. Creditanstalt - Nova banka d.d. Z nami do uspeha mio tolarjev. Naslednjega dne so bili prijavljeni aplikacijski posli v vrednosti 104 tisoč tolarjev po tečaju 103,5, v četrtek pa v vrednosti 11 tisoč tolarjev po tečaju 103,0. V petek je njen enotni tečaj padel na 102,8, ko je bilo za 642 tisoč tolarjev prometa. Po dobrih treh tednih se je trgovalo z obveznico LEK 2, promet je bil skromen (26 tisoč tolarjev), njen enotni tečaj pa je poskočil za 1,8 odstotne točke na 108,0 glede na tečaj 1. 4. 1994, ko se je nazadnje trgovalo s to delnico. Stabilen enotni tečaj (92,0) je imela do petka obveznica občine Laško, v torek je bilo z njo za 435 tisoč tolarjev prometa, v četrtek pa za 365 tisoč tolarjev. V petek je njen enotni tečaj poskočil za kar 2,0 odstotni točki na 94,0, ko je bilo za 371 tisoč tolarjev prometa. Enotni tečaj obveznice Občina Šmarje je 19. 4. zdrsnil za kar 1,8 odstotne točke na 91,0, ko je bilo za nekaj manj kot 1,3 mio tolarjev prometa, na tem nivoju se je nato zadržal tudi v četrtek pri prometu več kot 14,7 mio tolarjev, v petek pa padel na 90,9 (nekaj manj kot 2 mio tolarjev prometa). Enotni tečaj obveznice Občina Zagorje je v torek in sredo ostal na ponedeljkovem nivoju 77,9, skupno pa je bilo za nekaj manj kot 10,3 mio tolarjev. V petek je njen enotni tečaj padel na 77,8, prometa pa je bilo za 896 tisoč tolarjev. 20. 4. je za 0,4 odstotne točke padel enotni tečaj obveznice PTT Celje in sicer na 107,1, ko je bilo za nekaj manj kot 2,4 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa so bili prijavljeni aplikacijski posli v vrednosti 172 tisoč tolarjev po tečaju 106,8. V petek je njen enotni tečaj poskočil na 107,7, ko je bilo za 231 tisoč tolarjev prometa. Enotni tečaj obveznice PTT Ljubljana je v torek poskočil za 0,5 odstotne točke na 106,0, ko je bilo za 150 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 106,5 pri 443 tisoč tolarjev prometa. Po nespremenjenem tečaju so bili v petek prijavljeni aplikacijski posli v vrednosti 62 tisoč tolarjev. Za 0,2 odstotne točke na 123,3 je v torek porasel enotni tečaj PTT Nova Gorica, prometa pa je bilo za 705 tisoč tolarjev. Naslednjega dne so bili s to obveznico prijavljeni aplikacijski posli po tečaju 123,1 pri skromnih 49 tisoč tolarjev prometa, v četrtek pa je njen enotni tečaj porasel na 123,2, ko je bilo za nekaj manj kot 2,2 mio tolarjev prometa. V petek je njen enotni tečaj porasel na 123,3 prometa pa je bilo za več kot 1,1 mio tolarjev. Enotni tečaj obveznice Rogaška 1 je v sredo iz 108,0 poskočil na 108,5 (257 tisoč tolarjev prometa), vendar se je v četrtek vrnil na 108,0, ko je bilo za 767 tisoč tolarjev prometa. Na tem nivoju se je zadržal tudi v petek, prometa pa je bilo za 511 tisoč tolarjev. Prosti trg - redne delnice Prve tri dni v tem tednu je enotni tečaj delnice Dadas ša naraščal, v petek pa padel. 19. 4. je tako iz 24941 porasel na 263289, ko je bilo za enkaj manj kot 61,9 mio tolarjev prometa, naslednjega dne na 267291 pri 105,3 mio tolarjih prometa, v četrtek pa na 267291 (nekaj manj kot 92,9 mio tolarjev prometa. V petek pa je njen enotni tečaj padel na 263044 (nekoliko pod torkovim nivojem), prometa pa je bilo za malenkost manj kot 89,7 mio tolarjev. Enotni tečaj redne delnice Fin-media je na torkovem borznem sestanku iz 129007 porasel na 136092, ko je bilo za 14 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 143760 pri nekaj manj kot 38,7 mio tolarjev prometa. V četrtek je njen enotni tečaj neznatno padel na 143736, ko je bilo za več kot 31,3 mio tolarjev prometa. V petek pa kar na 134673 (-6,3 odstotka) pri prometu nekaj manj kot 15,1 mio tolarjev. 19. 4. je sicer enotni tečaj delnice LEK rahlo porasel iz 11315 na 11349, ko je bilo za 919 tisoč tolarjev prometa, vendar je -.aslednjega dne padel na 11138 pri 2 mio tolarjev prometa, v četrtek pa na 11100 (22 tisoč tolarjev prometa). Tudi v petek je njen enotni tečaj padel na 11000, prometa pa je bilo za nekaj manj kot 2 mio tolarjev. Enotni tečaj delnice MK Založba je 19. 4. porasel iz 9577 na 9592 pri prometu več kot 13 mio tolarjev, naslednjega dne na 9766, ko je bilo za več kot 39,1 mio tolarjev prometa. V četrtek pa je njen enotni tečaj padel na 9715 pri več kot 5,3 mio tolarjev prometa, prav tako pa tudi v petek, tokrat na 9499 (-2,2 odstotka), prometa pa je bilo za 4,7 mio tolarjev. TONČKA BOŽINOVIČ Kam bi del? 1. Komu zaupati certifikate? Kje je največja varnost? Izkušnje preteklih let nas učijo, da popolnoma varne naložbe skoraj ne obstajajo. Tudi podjetja, ki so veljala za zelo uspešna, kaj hitro zabredejo v težave, ki se neredko končajo s stečajem. V današnjih negotovih časih govoriti, da bo neko podjetje še dolgo uspešno in dobičkonosno poslovalo, je lahko neresno. Tako je možnost, da bo propadlo ravno tisto podjetje, za delnice katerega smo zamenjali svoj certifikat. Najboljši način, da to možnost zmanjšamo, je razpršitev naših naložb. Svoj certifikat skušajmo zamenjati za delnice več podjetij. Tako propad enega podjetja ne bo pomenil propada naše celotne naložbe. Najboljšo razpršenost bomo dosegli z zamenjavo certifikata za delnico pooblaščene investicijske družbe. Te družbe bodo lahko zbrale veliko certifikatov, ki bodo strokovno plasirani v primerno veliko podjetij. Tako bo dosežena razpršenost naložb in s tem povečana varnost. 2. Kje bo največji donos Donos, ki ga bo posameznik lahko imel od svojega certifikata, je nemogoče vnaprej napovedati. Poslovanje podjetij je nenehno pod udarom konkurence in v tej tekmi so ena bolj, druga manj uspešna. Slaba podjetja morajo propasti in s tem narediti prostor uspešnejšim. Od odločitve, v katerem podjetju želimo postati delničar, je odvisno, kakšne donose lahko pričakujemo v prihodnosti. Pri tem se je treba zavedati, da se lahko podjetje, ki sicer danes kaže lepo sliko o sebi, že jutri znajde na seznamu tistih, ki bodo šla v stečaj. Dejstvo je, da bodo nekateri s pametno odločitvijo realizirali velike donose, marsikdo pa od lastninjenja podjetij ne bo imel nič. Alternativa zamenjavi certifikata za delnice enega podjetja je lahko zamenjava za delnice pooblaščenih investicijskih družb. Tu lahko pričakujemo neki povprečen donos, ki bo odvisen od strukture portfelja te družbe. Verjetnost, da bi tu realizirali neke nenormalno visoke profite, je majhna, vendar je prav tako verjetnost, da se naša naložba spremeni v nič, neprimerno manjša. Je lastniški certifikat kapital, darilo države, ali sredstvo za podjetniško zablodo? Zamenjava vseh družinskih lastniških certifikatov za delnice samo enega podjetja je že v osnovi postavljena na hudo preizkušnjo z negotovim izidom. Kajti lastniški certifikati vseh družinskih članov v številnejši družini so pomembna vrednost za lastninjenje družbenega kapitala in hkrati velika odgovornost za družinskega finančnega vodjo. Smotrna naložba takih in podobnih vrednosti v bistvu zahteva ogromno specialnega finančnega znanja, ki pa ga gotovo povprečni krajan v Pomurju nima. Od tod je več kot evidentna stiska takega Pomurca, kako ohraniti in/ali pomnožiti premoženje, izhajajoče iz lastniških certifikatov. Vsebina lastniških certifikatov V okviru razmišljanja o vsebini certifikatov se srečujemo z naslednimi opredelitvami: - Lastniški certifikat državljana je pravica do deleža slovenskega družbenega podjetja, ki bo v procesu lastninjenja prešlo v zasebno lastnino1. - Lastniški certifikat ni niti denar niti vrednostni papir, pač pa vrednost na evidenčnem računu, ki jo je mogoče uporabiti samo za določene namene in samo na določen način2. - Certifikat je samo prvi korak pri razdeljevanju delnic, ki predstavljajo družbeno lastnino, zato se ga ne vnovčuje, ampak zamenjuje za delnice4. - Tudi lastniški certifikati so kapital in vlagati jih je treba z enako strokovnostjo in skrbnostjo3. Bistvo kapitalnih naložb na daljši rok je varno doseganje rentabilnosti in likvidnosti naložb. Ali nekoliko poenostavljeno: je bistvo kapitalnih naložb bolj ali manj zanesljivo doseganje primernega dobička ter možnost prodaje kapitalne naložbe za gotovino. Možne uporabe lastniških certifikatov Certifikata ne morete prodati, pokloniti, niti ga ne morete izgubiti, saj predstavlja le obvestilo o vašem računu pri SDK-ju, ki ima identično številko, kot je vaša EMŠO. Če v zakonsko določenem roku (pribl. 1,5 leta) ne porabite vrednosti certifikata, vam propade. Lastniški certifikat je med živimi neprenosljiv, zato ga lahko uporabi le njegov imetnik. Prenos lastniškega certifikata je možen samo v primeru smrti oz. dedovanja.1 Z uporabo sredstev na evidenčnem certifikatnem računu njegov imetnik vpiše delnice nekega podjetja oz. družbe. Sredstva na certifikatnem računu se lahko zamenjajo za delnice: 1. v podjetju, kjer smo zaposleni, ob interni razdelitvi in notranjem odkupu, 2. podjetje, ki javno prodaja delnice, 3. investicijskih družbe (ID) - v Sloveniji jih pričakujemo okrog 30, v Pomurju okrog 3. Hitite počasi! Časa je dovolj, ne pa preveč Že v mesecu maju je pričakovati plaz reklamnih sporočil predvsem ID in družb za upravljanje ID. Strokovnjaki svetujejo, hitite počasi. Pred odločitvijo o naložbi preverite informacije o uspešnosti poslovanja podjetja, katerega delnice boste zamenjali za svoje certifikate, časa je dovolj, ne pa preveč. Velika večina podjetij', katerih delničarji lahko postanete, svojih programov in vabil k vpisu delnic ni objavila. Nobena investicijska družba (ID) še nima licence za zbiranje lastniških certifikatov. S takojšnjo zamenjavo svojega certifikata si onemogočite številne možne rentabilne in likvidne naložbe. Vrednost certifikata je odvisna izključno od vas Če boste certifikat zamenjali za delnice poslovno neuspešnih podjetij, bo padla vrednost vaših sredstev, naloženih v delnice teh podjetij. Če jih boste zamenjali za delnice uspešnih podjetij, se bo vrednost vaših sredstev povečala. Sredstva iz certifikatnega računa pa postanejo brez vrednosti, če podjetja propadejo. Ali bo postal lastniški certifikat brez vrednosti, bo odvisno od vas samih. Prav zato pa je treba razumno uporabiti svoje certifikate in certifikate drugih družinskih članov.3 Certifikat ni še ena državna goljufija. Vloga države se je za imetnike certifikatnih računov nehala z odprtjem računov in s postavitvijo pravil igre, zato država na prihodnjo vrednost sredstev z vašega računa nima vpliva. Ogoljufajo vas lahko le finančni šarlatani, ki zbirajo certifikate.3 Zamenjava .ce^Z delnice podjetj ste zaposleni rf Če «,»fi s presežnimi de pOdjZ vSe njimi, ne b°st« vloi||( )(, bolj P°treb"W certifikate dr , pfes Če podjetje s Lysti!°’ delavcev ne b . ^ona j brez povečanj ^ sti zašlo v Z boSteZ (i v stečaj. 1^ vfed. mesto s certih . jj^ai» Lt, podjetje kljub oblloe ^ stilo svoje P a ne, j. lahko preživi al ^ili tovo pa boste Scertifika tev. Sredstva zaposlitev im j etje Zlr niti, če ima Z ' ptZ za dobičkonosno« Ijanjem poslova Uporaba tov bo še manj J veste, da so v presežni če ste med nJ^^ovno možnosti za P jpoff nost podjetja ^Jd ( oz. nikakršne-djetja najbrž .fifcatnikoti-sredstva iz y nov družinskih « ^e £^ nejejekonstm^ nosti pn P^prodajAJ uvedla Zn« ^ !, (Lek, Krka, Pet idr.) ali pa v družbah. Delne naložbi dm» portfelja las*” jo certifikatov lePi, ?> Preštevilni doA ju se varate’.dL!aCij o mernih infZoVI1i rf/ prihodnji P ' ter X svojega P°djnanja Z Z presojo. Da d i J problemom, zaZ^Z in ■ŽA; rešitve v raZP $v v fikatnih sred ^js^ Ji) in/ali več (Nad*’ Uporabljeni vin: , g, ■ »Špekulantih ^ projektna s^P^aribok11’ / cije Univerze v M Ji 22 Sk,upina ¡¿P* K’P , Z s certifikati«! ^ J. I marec 1994 Kronik3 ’ Trimesečni* 1994, NIKA Brež p < Trimesečntk 1993. NIKA BA^p St. št. ygstnik, 28. aprila 1994 stran 9 kmetijska panorama Vpliv prehrane na beljakovine v mleku « si v-ih x> o- ’ i« ‘ 10 i |0 11- I M • y dveh obl'hah. Prežvekovalci zaužijejo in izkoriščajo be j' - v obliki pravih beljakovin protein nitrogen’• izkoristijo - v nebeljakovinski obliki (NPN v vampu je, da Značilno za mikroorganizme, ki j jastnih beljak« ta nebeljakovinski dušik za tvorbo s J Kako krave izkoriščajo različne oblike beljakovin ’ a) Prave beljakovine so v krmi. Največ jih vsebujejo beljakovinsko bogata krmila, kot so: sojine tro-pine, sončnične tropine in pogače, bočne tropine in pogače, tropine oljne ogrščice, lanene tropine, .bombažne tropine itd. S popolno obdelavo beljakovine iz naštetih b®il denaturirajo. S tem se ®anjša topnost in razgradljivost teh beljakovin v vampovem soku. S termično obdelavo se prav tako “niči delovanje nezaželjenih enci-®W in inhibitorjev (npr. inhibitor bispina v soji). Zaradi zmanjšane topnosti in razgradljivosti denaturi-tanih beljakovin v vampu in kapici 'e-te prehajajo v tanko črevo. Tam ® te beljakovine razgradijo do Mino kislin, ki se vsrkavajo skozi ’ešce tankega črevesa v kri. b) Nebeljakovinski dušik - ne-beljakovinska oblika beljakovin, “’orí so različni. Je v zeleni krmi, ví®® (urea)> v kurjekih itd. ™woorganizmi, ki živijo v vampu, *o sposobni izkoriščati ta dušik za "orbo svojih lastnih beljakovin. No ti mikroorganizmi odmrejo, ?edo po prebavnem traku naprej ” dejansko beljakovine teh mi-tobov razgradijo do aminokislin, 1 se potem spet vsrkavajo v kri. "tanjšo razgradnjo pravih belja-v vampu in kapici se sprošča ^amoniaka in zato mirkoorga-r®1 porabijo več amoniaka iz Qt“gih virov (NPN). Mleko je kot hranilo najpo-embnejše zaradi vsebnosti belja-' beljakovinsko bogato ži-Zato v razvitejšem delu sveta . jejo mleko po vsebnosti belja-v'n in ne samo po vsebnosti .ma^be, kot je bilo to do ?®’ Način prehrane in čas imata močan vpliv na ko-J"? ®'eka. Močno odvisnost od v mane opažamo v mleku zlasti beljakovin, maščob in aminov. Plav jako se opaža P^ane na organoleptične ^' Sta VOnj ™ °KUS’ Pa i 0 mikroorganizmov in ^^»h snovi v mleku je odv'sno od Količine in ka-obroka. Količina beljako- do 50 dni po telitvi dosežejo krave vrh laktacije. Glede vsebnosti hranilnih snovi in s tem tudi beljakovin je mleko najbogatejše na začetku in proti koncu laktacije, naj- Vsebnost beljakovin v mleku pri različno pretirani preskrbi z energijo k r m a m 1 e k o energija % beljakovine % skupne beljakovine % maščobe % 112 102 3,14 4,34 120 101 3,21 4,28 135 104 3,27 4,24 vin v mleku ni stalna, vendar se manj spreminja kot količina masti. Faktorji, ki vplivajo na količino beljakovin v mleku, so: 1. pasma 2. genetska variabilnost znotraj iste pasme 3. starost krave - zaporedna laktacija 4. 5. 6. čas po telitvi letni čas prehrana krav bo g o Q nag1^ 16, 69000 Murska Sobota. Čestitamo! Obves ^ shop-ki jo poklanja pokrovitelj te rubike, trgovin dobila po pošti. uradne Vse pa spet vabim k reševanju nove nag . ug^e: Ali so imeli U2 na lanskoletni turneji tudi v Sloveniji? Odgovor: Odgovore pošljite na dopisnici 41- naslov: Podjetje za informiranje, Slove Murska Sobota. ALEKSANDRA N U2 Ko je leta 1977 Larry Mullen (zdajšnji bobnar) na šolski oglasni deski objavil oglas, da bi rad ustanovil glasbeno skupino, sta se odzvala Bono (Paul Hewson) in The Edge (David Evans). Skupini se je kasneje pridružil še basist Adam Clyton, ime pa so si nadeli po ameriškem vohunskem letalu. Svoj prvi koncert so imeli v Dandelion Market v Dublini, vstopnina pa je bila 50 penijev. Leta 1979 pa so že izdali single Another Day. Njihov prvi koncert v Londonu je bil pravi polom, prodali so samo 9 vstpnic. Že leto dni pozneje so se bolje odrezali, podpisali so pogodbo za založbo Island Record in izdali svoj prvi britanski single 11 O’clock Tick Tock. Svoj prvi album Boy so izdali novembra 1980 in je bil zelo uspešen. Nekaj težav so imeli edina z naslovnico albuma, s fantkom na popolnoma belem ozadju, ki simbolizira čistost in iskrenost. Obtožili so jih otroške pornografije. Leto pozneje so izdali ploščo October, kjer sta uspešnici Gloria in Fire. S to ploščo pa so se tudi prvič predstavili ameriški publiki. S tretjo ploščo War so se povzpeli na prva mesta lestvic in dosegli svetovno popularnost. Na plošči sta tudi uspešnici New Year’s Day in Sunday Bloody Sunday. V tem času so postali že prave rockerske zvezde, hkrati pa so se ubadali z mislijo, ali vse skupaj pustijo ali grejo naprej. Premislili so si in izdali live album Under A Blood Red Sky, plošča pa je dosegla platinasto izdajo. Sest mesecev kasneje so izdali še istoimenski video. The Unforgettable fire, ki je izšla 1984, je produciral legendarni Brian Eno. ki je sodeloval tudi pri produciranju naslednjih albumov. Tri leta za tem so izdali ploščo The Joshua Tree. Temu p. » And Hum m g ploŠČ0.^-z istim imenom-tung Baby so se p ostremu rocku- tur" Za tem pa so S |t SO jo pobili P^i6 Sprva so namer sneje pa s0 nekaj smglov- aierial?’ nabralo toliko> m® izdali kar album 3 * . kot se je meno |()S y neja Zooropa- • v gl« sodeloval 6 slabše ocenili m b0|je P bi se lahko nekolik ( ^Sicer pa ^^cij^^ pri različnih org aVo Ayl«' skušajo zaščiti . ^flipe So veliki PO^reani^ its^ ternational 'ti ® tež» * p8 enpeace. Po"'"1*, pa obravnavajo je je m smih. irska skCtr . uynkovitost je P°?um in taktnost. Toda zaželjenost je eno. diplo ®ngo. ■i I s í s I, i í i i i í ^Naslov zadnje knjige Rudija Ča-rinoviča, ki bo vademekum slovenjih diplomatov. je Slovensko bi-'»nje sveta. Knjiga je izšla pred kratkim, pri založbi Enotnost, ka-tere urednik je Marjan Horvat, na-nsnili so jo v soboški Solidarnosti, “premil jo je Brane Bombač. diplomatska Miga Od Evine kače do slovenskega protokolarnega ceremoniala Na začetku knjige Čačinovič na kratko povzema zgodovino diplomacije, za katere anekdotični vrhunec postavlja delovanje rajske kače, ki je zapeljala Evo. Ime so dejavnosti dali Grki, »diplom pomeni zganiti, zložiti«, (Slovensko bivanje sveta, dalje SBS, str. 11); Britanci so jo v oksfordskem slovarju definirali kot »urejanje med-sedbojnih odnosov s pogajanji«', rimljanski diplomati so za razpoz- O í ti í i) I» r it oí f» J i l» l tí Rudi Čačinovič, sicer ne trdi, da ®wa »poslanik biti poštenjak, ki50 !• izbrali zato, da bi v tujini, za Mtgor svoje domovine, lagal« - k"’ Mr v knjigi citira nekega britan-sWidiplomata. Niti za Tallevran-W ne razglaša za svojo eksplicitno diplomatsko maksimo, da »ni ^volj, da diplomat ničesar ne zna, Potrebuje tudi resnično sposobnost« (ibidem, 32). Toda, kako naj recimo slovenski diplomat, kos 'Pijanskemu diplomatskemu so-Jovorniku, za katerega tradici-"nalno, mentalitetno diplomatsko "oktrino velja, po omenjenem Ni-Wlsonu, »da morajo z deželo, s ka-'yo se hočejo pogajati, najprej pov-tročiti slabe odnose in potem ponu-* dobre. Ko v taka r:;-i"'(“ vsloPijo, so previdni in uporabljajo "'(njalne objekte. Umetno obujajo v italijanskem narodu občutek ne-radovoljstva in sovraštva. Drugo je ""kakšna vloga motenja miru v de-s katero se hočejo pogajati. In !.?)" je zahteva koncesije, ki je Ita-l!" od nasprotnika niti ne pričakuje "ltl )e v resnici ne želi imeti. Z odre-pa hoče prisiliti partnerja 0 "fuge odškodnine.« uvM0^ seveda pravi, da za »"le poti sodelovanja »laž ni ni- Rudi Čačinovič kot ambasador Jugoslavije v Španiji vstopa v kočijo, da se odpelje h kralju in preda akreditive. Fotografija iz knjige Slovensko bivanje sveta. koli dobra diplomacija« in da je koristno sodelovanje po načelu »daj-dam«. Vendar pa je on dolgoletni diplomat, ki ve, kako se mora kaj povedati in kaj vse se mora v svetu diplomacije narediti, če se hoče doseči, da bi Slovenci bivali svet v celoti, kot je nekoč za slo-pogajanja venski način bivanja rekel Bojan nnmM^:. §tih katerega nekoliko modifici- ^ZS ramo izjavo je dal za naslov tej knjigi. Zato gotovo z namenom povzema zgoraj citirano Nicolso-novo karakteristiko italijanske diplomatske nravi in sploh našteva vse tiste navidezne podrobnosti iz zgodovine diplomacije, njene teorije in svoje diplomatske izkušnje, ki dajejo knjigi ne samo berljivost, marveč tudi diplomatsko noto in značaj priročnika. navanje svojega statusa nosili zložljive žigosane kovinske plošče; za najslabše diplomate veljajo misijo-natji, fanatiki in pravniki ( SBS, str.32); po militaristični definiciji je diplomacija vojna z drugimi sredstvi, po meščanski pripravljalna dejavnost za trgovino; Angleži so se diplomatsko dolgo zabavali kot tisti, ki se smejejo tretji, potem so izgubili imperij; Nemci so se šli zunanjo politiko »militaristično in junaško« (SBS, str. 13); francoska diplomacija je najbolj diplomatska, je »diplomacija« (prav tam), Američani svoje diplomatsko delovanje končujejo s »pax americana«; Rusi so se šli nekoč revolucionarno sovjetsko diplomacijo, danes pa na nekdanje satelite gledajo kot na »bližnje inozemstvo« (SBS, str. 75); poslanca, ki so ju Grki poslali v Trojo, se pri Homerju imenujeta »angeloi« - od tod naša beseda angel - (SBS, str. 21); pozneje so »angele« ponekod razkuževali, v prazgodovini so jih kdaj pa kdaj tudi požrli; budoirska diplomacija se reče tisti, »ko prek lepih in zapeljivih poslanikov skuša vplivati na odločitve vladaric... (V nekdanji Jugoslaviji so govorili o takšnih poskusih pri Jovanki ...)« (SBS, str. 24); konferenčna diplomacija se pravi tisti, ko se skuša več držav pogovoriti naenkrat, ne pa da se pogovarjata dve po dve; ceremonial je za državljane vidni del. protokola, zanj so pomembne črtaste hlače, stresemanke imenovane, nevidni del protokola je neviden samo za državljane in televizijo, za diplomacijo pa so to »točno določene oblike vedenja pri dejavnostih držav in njihovih predstavništev«; slovensko uradno vozilo, ki vozi prinašalce akreditvih pisem, »se ustavi na cestišču pred glavnim vhodom v palačo predsedstva (Prešernova ulica 8)« (SBS, str. 143), »šef misije se ustavi na določenem mestu pred mikrofonom« (SBS, str. 144), oblačila, ki jih morajo udeleženci ceremoniala ob tem nositi: »temna obleka, diplomatska uniforma, nacionalno oblačilo« (SBS, str. 145). Rangi, ženske, jezik ... Šele na dunajskem kongresu leta 1915. so se dogovorili, kako rangi-rati diplomate, kar preprosto pomeni, določiti, kdaj in kje naj vstopajo v sprejemne dvorane, vsi ti ambasadorji, nunciji, poslaniki, izredni poslaniki, začasni odpravniki poslov, šefi misij in drugi. Dotlej so se drenjali in prepirali - včasih so se celo pobili med seboj - šopirili in prilizovali. Dunajska konvencija določa takle prednostni oziroma preseančni vrstni red diplomatskega osebja: 1. ambasador ali nuncij, 2. izredni poslanik in opolnomočni minister in internuncij, 3. stalni ospravnik poslov, 4. začasni odparavnik poslov, 5. minister svetnik, 6. svetnik, 7. prvi sekretar, 8. drugi sekretar, 9. tretji sekretar, 10. ataše. Čačinovič v knjigi opisuje tudi, kakšno vlogo so imele v diplomaciji ženske (kako so, recimo, nekdaj slabše prenašale pijačo in »žgečkljive anekdote«), v njej je slovar najpommebnejših diplomatskih izrazov, razlaga v diplomatski jezik zavitih napovedi sovražnih postopkov, govori o diplomatskem in nacionalnem sosedstvu z Nemci, o svojem ambasadorstvu za rajnko Jugoslavijo v Bonnu in Madridu, o perspektivah moderne demokracije in seveda o tem, »kakšne ambasadorje in diplomate potrebujemo Slovenci«. Seveda potrebujemo gospe in gospode -v polnokrvnem pomenu besede. ŠTEFAN SMEJ Za zeleni jezik (60) Podpisani je hvaležen tistim kolegom iz slovenistične stroke, ki so mu namignili, da je razpravljanje o tujkah že precej dolgo in da je treba zanimanje publike za jezikovne nadaljevanke v primerjavi s televizijsko Santa Barbaro deliti s sto. Torej na 900 »Santa Barbar« 9 »jezičenj« o slovenskem jeziku. (Se bolj bi bil hvaležen kolegom iz slavističnega duštva Pomurja, če bi se pridružili rubriki s svojimi razmišljanji o perečih jezikovnih vprašanjih.) Res je, bo kar dovolj. Zato tokrat le še nekaj sklepnih misli. Članek Jezična kaša, ki je vzpodbudil naše pojasnjevanje vprašanja tujk, je izhajal iz sporočevalca, ki da se jezikovno izraža iz notranje stiske in se pri tem prečisti (katarzični učinek). Jezikovna sredstva, ki jih pri tem zelo osebnem dejanju uporabi, so lahko - tako članek - tudi tujke, če so doživljajsko najbliže sporočevalčevemu razpoloženju, stiski, ki je jezikovno dejanje vzpodbudila. Članek je ob sami osebi/subjektu posredno izpostavil tudi njeno pravico do izražanjske svobode; seveda ne v običajnem pomenu te besede kot svobode izražanja misli (KAJ), ampak svobode jezikovnega izraza te misli (KAKO). Ob tem bi radi pripomnili, da v naših člankih nikakor nismo nameravali oporekati tej svobodi, skušali pa smo z uvedbo komunikacijskega modela, ki upošteva tudi naslovnika in sporočilo, to vprašanje objektivizirati. Pri tem je seveda sam pristop - kajti komunikacija je tudi konvencija - morda zarisal kako objektivno mejo te izražanjske svobode. Kot drugo pa bi radi poudarili, da se pri presojanju in vrednotenju »pojava tujk« skušamo izogniti normativnemu pristopu, hkrati pa pri tem vprašanju tudi ne pristajamo na logiko t.i. deskriptivnega (opisnega) jezikoslovja. Po tej logiki bi namreč rabo, ki prevladuje (in marsikje prevladuje raba tujk), registrirali in sprejeli kot jezikovno dejstvo, ki ne potrebuje nobenega premisleka in morebitnega popravka. Če bi se te logike držali na drugih področjih našega življenja, bi hitro prišlo do hudih pretresov. Če bi npr. prometna politika pristala na to, naj vozimo tehnično tako urejene avtomobile, kakor pač najbolj ustreza npr. našim trenutnim finančnim zmožnostim ali pa kaki drugi spremenljivki, bi po inerciji število tehnično oporečnih vozil naraslo, s tem pa tudi število prometnih nesreč. Vemo tudi, da taista politika kar nič noče upoštevati dejstva, da je voznikom mrzko pripenjati se z varnostnimi pasovi, ampak njeni izvajalci policaji kar pridno kaznujejo »prometno neposlušnost«. Seveda se, kot smo že bili zapisali, ne zavzemamo za kaznovanje ali pa jezikovne prepovedi, kakršna je tista Giovannija Rigonija, podžupana v italijanskem mestu Pavia, ki je na podlagi nekega starega zakona prepovedal vsa angleška imena trgovin, gostiln, okrepčevalnic itn. v mestu (vir: zapis v Delu 17. marca 1994). Med nepriljubljeno normativnostjo ter vse dopuščajočo deskriptivnostjo se nam zdi primernejša pot nagovarjanje jezikovnih uporabnikov in uzaveščanje ustreznejših in boljših jezikovnih možnosti. To je sicer daljšnica do širitve in dviga ravni jezikovne kultiviranosti, je pa uporabniku prijaznejša kot npr. prepovedi in kazni. Njene na videz morda krhke temelje krepi prepričanje, da se tudi Slovenci zavedamo, kako je v sodobnem svetu nadgrajevanje in izpopolnjevanje pridobljenega znanja nuja in pogoj za osebno rast. Pri tem poti-hem upamo, da je tudi na obeh bregovih Mure vse manj tistih napihnjencev, ki menijo, da se jim v življenju ni treba več ničesar naučiti. FRANCI JUST “lURSKA*SOBOTA: V galeriji je °dpI\a ^ iz Dolenjske_ ^na razstava. Na njej sodelujejo Jože ^Uvnikar-Belantič rman Gvardjančič iz Gorenjske, Vi «:a, Štefan G PrJv^’.lvo Frančič iz ljubljanskega ° ej Grajfoner 1 ' vmur'a’ Ra)nrond Kocbek iz Obale, odprta do 15- a n Ioie Jeglič iz Zasavja. Razs?va-1 ;e na ogled razsta Moravske toplice-, v galeriji Ajda j arelov Ervina Malešiča iz Trbovelj- raZstava otroški na V P'"ih osnovHe i lemo Naša družina. Odprta bo do 30. J F^REDITVE . , 5. vrteli tdm%K nau ^""kem kinu bodo od 28-4 ° urj ^^/^20. a. "dnjem programu: v četrtek, 28. 4. vSOboto, 30- 4- . urivi’VpeUdl’M'4.obl7.m^ l8. uri Jurski p srečnih žensk; v ponedeljek, 2. uri Klub srečnih žensk. Novice iz kulture, c V Lendav' je od 15. aprila ^Razstavljajo-- Fer^c KirMdrodnc kiparske kolonije Lenti. \aC£arska. ^du : Mark ~ S'°venija, Geza Ferenc ^a^7 Istvžn Bere J ' M 'Francija, A-ndras Kiizdi - Mad Qtiokar Szen ' Beto Szab6 " M,ad rS Armenija, E'»®" Malm^1^’ Engibarian Mamikon Endre A.n ‘ ' Av^ia Joseph Pleier 7 japonska, Colm PosLr' ~ Madžarska, Akira N'sEizawa Deszb Nem -1 AtW. Ferenc Varga - Madžarska, farska, Miklds Halmai - Madžarska. udcležbo na 2T ^^F toilk' obljubljeni pogoji z čejujejo ahk ^J^ pesnikov in P^,e \rien v samozaložb ) v kniu k' Mojega dela še niso izdali ( najboljše, 'n . s ^’Ei in še niso bili uvrščeni vkj morajo nL °: P°ez'jo in dramskimi deli; 2. p u^vodih, označ M S Pralnim strojem in poslani v čatena ovojni ‘ -v kate^ S Mto' Priložena naj bo tudi *al loV, izobrazba, Peklit- ' nM bodo napisani ime, prnme , repUbliškt sel Mr ttarost ™ Mira; 3. dvočlanska ^Ja vsak s svojega med Pravočasno prispelimi Pns? o£nem in repub ^(¿ x • Morebitno obl»'"' ~ , r..„H^,^v aviuljl uivz.piavny vw.w I «D^0 orean?no o.bjavo, o načinu in obsegu objavljanja |Sl0^e ie PotrM^0^'’ rokoP'si se ne bodo vračali; 5. pn-kin^ije (za ??bno poslati do 15- maia na naslov: ^^ '‘S^iia. • srečanje), Štefanova 5, p. p- 136, 61000 -»Racije po telefonu (061) 126 20 83.__________ p. p. 136, 61000 Delavna obletnica XX. stoletja Izdajatelji zbirke najboljših in,J slovenščino še neprevedenih založniški industriji, ki je v nje- mana Čevengur (napisan 1929, romanov iz svetovne literarne zakladnice našega stoletja so sredi meseca marca proslavila svojo prvo obletnico. Predstavniki Can-kaijeve založbe so ob tem povedali, da se je zbirka v prvem letu svojega izhajanja dobro prijela, to potrjuje, daje med slovenskimi bralci še vedno zanimanje za tovrstno literaturo, poleg tega pa je bilo prvih deset romanov deležnih tudi ugodnih kritiških odmevov. Pohvale sta žela tudi likovna oprema in oblikovanje knjig, saj je bila zbirka na zadnjem Slovenskem knjižnem sejmu deležna nagrade za izjemen estetski videz. A cankarjevci ne počivajo na lovorikah, in tako so obletnico proslavili delavno, z novim tretjim paketom zbirke XX. stoletje, v katerem je tudi tokrat pet vrhun- skih del. Oglejmo si jih. Michel Tournier (1924), avtor romana Jelšev kralj (1970), je eden od treh najpomembnejših francoskih avtorjev srednje generacije, dobitnik Goncour-tove nagrade (ravno za ta roman) in avtor, čigar dela izdajajo v zelo visokih nakladah. Zgodba dela, postavljenega v čas druge svetovne vojne, temelji na dveh mitih; germanskem o Jelševem kralju, ki očetu ugrabi bolnega otroka, in biblijskem o svetem Krištofu, ki je nosil mladega Kristusa. Glavna oseba knjige, ki na specifičen način združuje oba mitska lika, opravi pot od nemškega vojnega ujetnika do »ljudožerca iz Kaltenborna«, starodavne tevtonske trdnjave, kjer vzgajajo arijske dečke, ki naj postanejo cvet tretjega rajha. Bret Easton Ellis (1964) je našim bralcem znan že po svojem prvem romanu Manj kot nič, ki je doživel tudi filmsko obdelavo, ki smo si jo prav tako lahko ogledali tudi pri nas. Avtor spada v najmlajšo generacijo ameriških prozaistov in se ima za svoj izjemni (predvsem finančni) uspeh predvsem zahvaliti ameriški Epigrami l. POLITIČNA STRANKA Boljša od zime sanjavke je politična stranka, ki nas tristo petinšestdeset dni sanka. H. AFERE Najprej mleko in med sta se cedila, potlej pa še medijska reklama dogodila. HI. CERTIFIKATI Namesto, da bi državljanom kruha zagotovila, je vlada certifikate delila. TJNE MUNARiC založniški industriji, ki je v nje- gov prodor vložila kar nekaj časa in denarja. Ameriški psiho (1991), ki je pred nami, je piščev tretji roman in zaradi svoje tematike, pa tudi vešče manipulacije je bil razvpit že pred izidom. Gre za zgodbo poslovnega mladeniča z Wall Streeta, ki svoje dneve porablja za služenje denarja in kupovanje prestižnih produktov zvenečih znamk, ponoči pa skuša praznino svojega življenja zapolniti z zverinskim pobijanjem in masakriranjem lepih deklet. Gre za popis določenega socialnega sloja določene generacije, ki, kot je na predstavitvi lepo povedal Aleš Debeljak, »lahko beži, lahko teče, skriti pa se nima več kam«. Roman Rikša (1935), ki ga je prevedla in mu spremno besedo napisala sobočanka Jana Rošker, je delo kitajskega pisatelja Lao Sheja (1899-1966), ki je skrivnostne smrti umrl med kulturno revolucijo. Avtor v maniri klasičnega socialnega realizma popisuje razmere ob vdoru kapitalizma v polfev-dalno kitajsko družbo in v tem kontekstu življenjsko pot kmečkega fanta, ukoreninjenega v svetu tradicionalnih vrednot, ki pride v divje kapitalistični Peking in si želi zaslužiti za rikšo, s katero bi si potem služil za življenje. To mu ne uspe, ob tem pa se razsuje tudi sistem njegovih vrednot, propade in postane enak »roparskemu« okolju. Ruski pisatelj Andrej Platonov (1899-1951) je avtor ro- izšel 1972), katerega junaka Kapjankin in Dvanov sta nekakšna ruska porevolucijska Don Kihot in Sančo Pansa. Junaka jezdita po ruskem podeželju in namesto poraznega dejanskega stanja, ki je plod slabosti sovjetskega sistema, vsenaokrog vidita vzpon novega pravičnega sveta. Revolucija in njeni predstavniki so v tem delu, ki je na izid čakalo dobrih 40 let, popisani s plati ruske folklore in v bistvu tiči za vsem skupaj zgodba o vedno novem iskanju sreče, mit o sreči, ki se je v danih razmerah pač udeja-nil kot oktobrska revolucija. Sreča seveda ostane zgolj mit. Friedrich Dürrenmatt (1921-1990), avtor romana oziroma novele, kot ga je sam imenoval, Naročilo (1985) je poleg Maxa Frischa najpomembnejši švicarski pisatelj tega stoletja. Znan je predvsem kot dramatik in pisec kriminalnih romanov, v pričujočem delu, katerega drugi naslov je O opazovanju opazovalca opazovalcev, pa se je posvetil osvetljevanju sodobnega sveta, prepredenega z vidnimi in nevidnimi nitmi opazovanja in nadzorovanja. Knjiga govori o grotesknem bizarnem svetu brez smisla, v katerem se namesto pravega življenja udejanjajo nadomestne biti. Velik vpliv na to delo je imela Diir-renmattova zadnja žena, ki je bila raziskovalna novinarka, avtor pa se je obilno naslonil tudi na Kierkegaardovo filozofijo. D. Štefanec stran 12 iz naših krajev ¥7 1 •• V zadnji minuti Služenje v častni četi ima svoje dobre in slabe strani. Tudi pripadniki prvega bataljona irske garde, ki sestavljajo častno četo pri državniških sprejemih v Londonu, morajo biti urejeni kot iz škatlice. Odvezane vezalke k tej podobi nikakor ne sodijo, a tokrat je bil še čas za popravo napake. Tnje najboljši spet skupaj Že drugič bo nogomet združil tri najboljše svetovne tenoriste. Na predvečer finalnega srečanja letošnjega svetovnega prvenstva v nogometu, ki bo od 17. junija do 17. julija v Združenih državah Amerike, bodo namreč nastopili trije znani tenoristi: Španca Placido Domingo in Jose Carreras ter italijan Luciano Pavaroti. Zadnjič so skupaj nastopili pred štirimi leti na svetovnem prvenstvu v Italiji. Tedaj jih je poslušalo okoli 6000 obiskovalcev in okoli 800 milijonov televizijskih gledalcev. Za njihov letošnji skupni koncert na stadionu Dodger v Los Avgelesu, ki ga bo spet vodil indijski dirigent Zubin Mehta, si je družba Warner že zagotovila pravico do prenosa, da bo lahko koncert po vsem svetu spremljalo okoli 1,5 milijarde ljudi, na stadionu pa bokoli 56.000 obiskovalcev. b Goa, nekdanja portugalska kolonija na eden zadnjih rajev na svetu. To so že v e 1 z ¡^ otroci cvetja in se tam stalno naselili. Preživljaj0 vanjem različnih spominkov, ki jih vsak teden vsf tamkajšnji tržnici. Da so pipe avstralskih donto^ prej kot originalnega izvora, kupcev prav nic n . Britanskega dirkača Nigela Mansella smo doslej videvali v drugačnih vlogah. A skoraj tako kot hitre avtomobile ima Nigel rad tudi živali. Posnetek na avstralski Zlati obali, kamor so ga pripeljale dirkalne steze, je izkoristil za fotografiranje z delfini. Dvainpetdeset tisoč funtov Leta 1779 je britanska osrednja banka Bank of England izdala prve bankovce. Enega od njih, drugega po vrsti, so sedaj našli med platnicami neke stare knjige. Črno-beli papir iz Napoleonovih časov je bil vreden en funt. Zdaj so ga dali na dražbo in zanj dobili dvainpetdest tisoč funtov, skoraj trikrat več, kot so upali, da bodo zanj iztržili. Dražba je bila napeta od vsega začetka. Ponudbe so kar deževale in cena je rasla, dokler nista ostala le dva tekmeca. Na dražbi sta sodelovala kar po telefonu. Naposled se je bankovec znašel v zasebni zbirki. Z njim je bilo nekoč mogoče kupiti za današnjih sto funtov blaga, a če bi ga zdaj odnesli v angleško narodno banko, bi vam ga zamenjali za toliko, kakor na njem piše - torej za en funt. Princeska in Hnzigawapiglx Srečal sem prijatelja, s katerim se nisva vidcih Obema se nama je mudilo, zato je ob slovesu teke -kaj, pa se bova enkrat dobila ob kozarčku.« . Potem sem ga nekajkrat klical, pa ga nikoli tu dvakrat ali trikrat sem se ustavil spotoma, ko se™ipoteffl^ njegovega rastlinjaka, pa ga tudi nikoli nisem dobil-odločil, da ga bom spet poklical. Medtem se je loci’ drugo žensko, ki je skrbela zanj in za rastlinjak, ko d°ma. . . . iebila^ Že ob prejšnjih treh obiskih, ko ga ni bilo doma, J $ ^j 111 kot prijazna. Zazvonil je telefon, spet sem govor prijaznim ženskim bitjem. »Janez pri telefonu, lahko dobim Dušana?« & »Kkdooooooooooo?« je zahreščalo iz telefona, Začno si je Bela zaj pred bajusi muviti tisto nouto nazaj Marlen nej smöu spejvati 1 prvomajskimi svetkami pod >, štero je ešče nej dugo ka ne bi štrofani büu: "Lili • Reji njem! je pa sama od seb^ na čobe prišla. Na Slavsko vö obrnjena je tak idouča: Prvi maj že tretjič, pod Alpami je spet v deželi novi, praznik, ki delavcem je sv^t. □ ti preljubi prvi maj, napravi delavcem spet raj, pravic nam daj nazaj. Prestolnica V srcu modernega Kiota še živi duh stare Japonske. Za Japonce je to sodobno velemesto še vedno prestolnica njihovega neuničljivega duha. Tudi mlade gej še so svoje najbolj skrite želje in upanja razkrile bogovom v njihovem svetišču sredi nebotičnikov. Čas gre naprej, upanje ostaja. OVEN BIK DVOJČKA RAK Bil nekoč si dela in reda ti simbol, v tem času pa nereda, pomen gre tvoj navzdol. Zdaj si le nagelj ti ovel predstavljaš cvet, ki je je delavec oplel. □j ti praznik dela kaj praznuješ zdaj več ne daš nazaj? V samih aferah ti živiš, nad mafijaši ti lebdiš, v zdrahah se dušiš. Brat Džouži Ona: Ne stavi stare in preizkušene zveze na kocko samo zaradi trenutne radovednosti in privlačnega prijatelja. Pozneje ti bo še kako žal, vendar bo vrnitev popolnoma nemogoča. Pa tudi prijatelja lahko izgubiš. On: Le zakaj čakaš, da se bodo drugi prilagodili tebi? Ali ni že čas, da se tudi ti enkrat ukloniš večinski volji? In naj ti nikar ne bo nerodno priznati napako, saj se lahko zatajevanje le-te kaj slabo obnese. Ona: Zgodilo se bo tisto, za kar si še nedavno tega goreče zatrjevala, da se tebi ne more. Toda še je čas, da poskusiš rešiti, kar se rešiti da. Obetajo se ti dokajšnje težave z denarjem. On: Pismo, ki ga pričakuješ, bo sicer prišlo, a bodo novice drugačne, kot predvidevaš. Nikakor ti ne bo uspelo preboleti zadeve, ki se ti je ponesrečila, a to še ni vzrok, da bi ostal sam in jezen na vse okoli sebe. Ona: Ob ostrih besedah se boš končno streznila in doumela, kako je v resnici. Je že tako, da ideali niso ravno takšni, kot si jih predstavljamo. V začetku tedna pa se ti bo vendarle uspelo ponovno ujeti v ustaljene tokove. On: Tudi ljubezen ne bo uspela nadomestiti tvoje velike želje po uspehu, ki te že dolgo preganja. Srečal boš osebo, ki ti bo sicer veliko obljubljala, a bi bilo dobro, da bi se zadeve lotil karseda pazljivo. Ona: Nikar se ne spuščaj v tvegane napovedi, ampak si raje pusti malo več »igralnega« prostora. Prijateljica ti bo najprej zavidala, pozneje pa se bo vendarle uspela sprijazniti z nastalim položajem. On: Zaradi stvari, ki si jih naredil, te nekdo občuduje, ker pa si priznal tudi svoje napake, je to le še dopolnilo tvoj dober vtis. Sprejmi povabilo, saj se ti obeta nekaj, česar doslej še nisi doživel. Le tako naprej! Ko so se sredi januarja zatresla tla v Los Angelesu, se je Tiffany skrila v stranišče. Zaradi močnih potresnih sunkov so se vrata zaklenila in Tiffany je celih 41 dni ostala ' ujeta v tesnem prostoru. Našli so jo vso onemoglo, zdaj pa ob skrbni negi na mačji kliniki že okreva. zvezde vam kažejo LEV DEVICA TEHTNICA Ona: Če ne boš vsaj malce pohitela, te bo prehitel nekdo, ki si mu že dalj časa trn v peti. Prijatelji te bodo sicer popolnoma podpirali, a to najbrž ne bo dovolj. Konec tedna lahko pričakuješ obisk. On: Še najbolje bo, da se odrečeš tveganim načrtom, saj je velika možnost, da se ti bo vse skupaj ponesrečilo. Bodi raje zadovoljen z majhnim, kaj več pa bo prišlo kar samo od sebe. Nekdo te bo prijetno presenetil... Ona: še vedno te bo spremljala neverjetna sreča. Vseeno pa bi bilo dobro, če bi se začela počasi zavedati, da lahko to tudi mine. S prijateljem se boš zapletla v nekaj lepega, kar pa bo na žalost le prehudo. On: Zagrizeno se boš lotil nekega dela, s katerim si nekoč že dosegel zavidljive rezultate. Vprašanje pa je, ali je sedaj tudi pravi trenutek... V primeru napačne odločitve se ti bo vse skupaj še kako maščevalo. Ona: Trenutek je zelo resen, zato ti nikakor ne bo škodilo, če bi se poskusila zbrati in se vključiti v igro. V nasprotnem se ti lahko kaj hitro zgodi, da te bodo dogodki okoli tebe prehiteli. On: Izkoristil boš ponujen namig, a se boš pozneje še pošteno kesal. Saj ne, da bi ne bilo prijetno, a je že tako, da brez težav v zadnjem času enostavno ne gre. Obisk pri zdravniku ti bo precej pomagal, zato nikar ne omahuj. Ona: Prisrčno se boš nasmejala nekemu spodrsljaju, ki pa ne bo usoden ne zate in ne za tvojo ljubezen. Priložnost, ki se ti bo s tem ponudila, pa le izkoristi, saj se zlepa ne bo več ponovila. On: Še vedno se nisi popolnoma izvlekel iz kritičnega poslovnega položaja, zato je potrebno paziti na sleherni korak ŠKORPIJON konkurence. Naložba se bo povrnila šele sčasoma, zato brez panike. s slabo pilo pilil pretrdo kovino. edk°setl< »Oprostite, moje drugo ime je Hnzigawapiglx> r ^ je J predstavljam, ponovno se opravičujem, moje prvo dobri stari slovenski Janez, nimam pojma, kaj trn je predstavil kot Hnzigawapiglx...« »Bom pogledala, če je doma...« . orilo, Kar slutil sem, da ga ni doma, nekaj mi Je 8 ^lasi^' zagotovo ni doma, že čez pet sekund se je ponovno »Ni ga doma, mu kaj sporočim?« če ^ Spet mi je neki notranji glas povedal, da je bolj^ sporočim, ker tega tako in tako nikoli ne bo izvede • 0 »Hvala lepa, ni potrebno, tako prijeten glas ima e, se pogovarjal z vami. Človek takoj čuti sorodn nekaj...« . nik^0 Ponovno je zahresčala: »Tisto, kar pijete, verjetno pijača, kaže, da vam škoduje.« ___________^ba^- »Sploh ne pijem, rad se pogovarjam s PrlJaZfl h prekuj Slišati je bilo le še »klok«. Telefonska zveza je 1 ^^ Potem sem spet nekoč srečal Dušana. Videti je 1 _ ^ »Rekel si, da me boš poklical, pa me nisi »A ti ni tvoja žena povedala, da sem te klical- prava princesa, še nikoli nisem srečal tako vljudne g ^ »Saj nisva čisto poročena,« je rekel. "azna- - »Ne gre za to, bistvo je v tem, da je tako Pričal, ti trikrat sem bil pri tebi, pa še po telefonu sem te ki povedala?« , $ »Ne, najbrž je pozabila.« ,^0 ’ »No, nič hudega, je pa res prijazna, skoraj bi kakšna kraljična.« f - »Veš, ni vedno tako prijazna, s tujci pa res zna- ^j »Kaj ne poveš, le kdo bi si to lahko mislil- Potem sva se poslovila, niti omenil ni več, a pod^ . obiskal, verjetno se mu je mudilo k princesi. STRELEC KOZOROG VODNAR RIBI dokaj n0^^ Ona: Opletanje z jezikom te bo pripelja,° v -¡j, ^itflli: položaj, ki ga boš kaj hitro izkoristila v Hdob0r W boš preživela z osebo, ki je še kaj več kot ^ pa* 50 On: Kritično obdobje je sicer za teboj, a ,ovnem ^igajt0' če bi še vedno pazil na svoje besede. Na.0 tj osta^0 ne piše nič dobrega, zato se raje potrudi, kar imaš. Ona: Zaupala se boš človeku, za Cvetom s®var1,9 naklonjen z vsem srcem. S pravilnim na pa mK žala cilju, ki si ga tako zelo želiš. Predvser ampak vsak korak dobro premisli! 0 je P^čAi On: Ne razmišljaj toliko o tistem, K okovan0 § po^ ampak se raje posveti prihodnosti. Nep । pa si D bo pustilo obilo lepih spominov, Pre zdravja-svoje prenapete živce. Popazi malo na z Ona: Partnerjev vpliv v družbi ti b0. c^° ^0^ avanturo, saj se te bodo vsi na neki n^0|ezaP e. premisli, ali je bilo vredno zastaviti svojo s ^š neuspeli poizkus. večer® Sei Ln- Ona: Obeta se ti vznemirljivo srecan£viSten življal tako, kot si si že dolgo želel. poskušal škodovati, a bo na koncu po1 y Zanemaril pa boš poslovno plat življenja- Ona: Bodi malce manj zaverovana v s^ ^ ti ^pa^'58 sobnosti, saj jih vidiš le ti. Realnejši Pog ® ričaM0Š' koristiti na področju, kjer koristi sploh ne P partnerjeve ljubosumnosti. * tavalo- di ni On: Čeprav se ti bo od začetka d°zO^a|o, v popolnoma slepo ulico, se bo kmalu P°*¡¿¿¡1, P0 Glede poslovne strategije, za katero si se o kakšnih večjih rezultatov. > vestnik ,28. aprila 1994 I Mnoge vrtnine, zlasti korenovke, presajanja ne prenašajo dobro, zato jih vzgajamo z neposredno setvijo na gredo. । Spomladi ni vsaka zemlja godna za setev ob istem času. I Težke in vlažne zemlje se po-&si ogrevajo in osušijo, zato I moramo s setvijo počakati. ' ^a peščena tla se hitro osu- ISjo in ogrejejo ter so prej godna za setev. Setveno gredo, na katero sejemo, lahko tudi setvenico - prostor, na katerem gojimo sadike za poznejše presajanje, skrbno pripravimo. M mora biti rahla, grudiča- stL primerno vlažna in rodovitna. Dokler se prst lepi na vrtne škornje, jo pustimo pri m'ru. Zemljo lahko prekrijemo Molijo, da se hitreje suši. Pred ^tvijo se oskrbimo z najboljšim semenom, saj le takšno 'ahko zagotavlja pol uspeha in zdravo rast. Sejemo lahko vrstno ali na široko. Pri vrstni retvi sejemo v jarke ali brazde, f Globina jarka je odvisna od ve-ilikosti semen. Sejemo redko, ker moramo praviloma posevek redčiti, ko seme vzkali. Cim večja je razdalja med se-®eni. tim manj bomo imeli dela z redčenjem. V jarek se-iemo tudi po 2-3 semeni skupaj j । v kupčke. S tem si olajšamo j I redčenje, prostor med kupčki 'i | Pa izkoristimo za setev hitro na široko si prihranimo precej BOB prostora. Seme čimbolj enakomerno raztrsimo in s hrbtno stranjo grabelj vtisnemo v prst, da mu ohranimo vlažno okolje. Če so tla siromašna s humusom, seme v jarkih ali posejano povprek pokrijemo z zrelim sprstenelim kompostom. Globina setve naj bo enaka dvakratni debelini semena. Ne sejemo pregosto, sicer mlade rastlinice ne dobijo dovolj zraka, vode in hrane ter slabo rastejo. Roki setve so napisani na semenskih vrečicah, ' toda to nič ne pomaga, če nagaja vreme. Toplemu vremenu največkrat sledi mrzlo, vlažno ali suho, v katerem prav zgodnje setve rade propadejo. Za setve je še časa na pretek. Pod folijo ali tunelom sejemo največkrat v trikotniku, ker tako najbolj izkoristimo razpoložljiv prostor. Boljši in enakomernejši vznik ter manjšo porabo i semena (do 10%) dosežemo s pokrivalkami, ki tudi pripomorejo k hitremu začetku rasti ter večjemu in kakovostnejšemu pridelku. Na tak način lahko pridobimo 8-20 dni v primerjavi z nepokritimi rastlinami. inž. agr. Simona Potočnik ----------------------“I Cvetača v peteršiljevi omaki -^* Potrebujemo (za 4 osebe): 1 srednje veliko glavo cvetače, 1 čebulo, 2 trdo kuhani jajci, 2 tanki rezini šunke ali 2 ribja kolobarčka, 1 žemljico, 0,5 del vinskega kisa, šopek zelenega peteršilja, 1 malo žlico worchestrske omake, 2 žlički gorčice, Idcl belega olja, sol po potrebi. Cvetači odstranimo kocen z zelenimi listi vred. Temeljito jo operemo pod tekočo vodo. S kocenom navzgor jo postavimo v večjo količino slane vode, kjer naj ostane 10 minut. Nato jo splaknemo in kuhamo v slanem kropu približno 25 minut. Pri tem pazimo, da se ne razkuha. S pomočjo dveh cedil jo dvignemo iz kropa, dobro odcedimo, položimo na ogret krožnik, pokrijemo s primerno posodo in hranimo na toplem. Med kuhanjem cvetače pripravimo omako. Sesekljamo 2 trdo kuhani jajci in šopek zelenega peteršilja, dodamo na rezinice narezano šunko ali zdrobimo ribje kolobarčke, dodamo ožeto žemljico, ki smo jo namočili v razredčenem kisu, prilijemo worchestrsko omako, gorčico in olje. Vse mešamo z mešalnikom 2 do 3 minute pri največji hitrosti. Na koncu dodamo 3 do 4 žlice vrele vode, v kateri se je kuhala cvetača. S to omako prelijemo cvetačo in jo še toplo ponudimo. Zelo se prileže h kuhanemu mesu in ribam. Cilka Sukič Mehko, lahkotno, udobno, platneno - lastnosti, ki opisujejo poletno obutev. Klasičnih espadril smo vajeni že leta, su-perge so v modi zadnja leta, pravi poletni hit pa so sandali - špagarice. Enobarvni so ali pa tudi pisani, z vezalkami ali brez njih. Zelo modni so seveda taki s trakovi, ki jih nekajkrat ovijete okoli gležnja. Imenitna obutev, ki sovraži dež. tl rastočega vmesnega posevka. 1 v suhem vremenu dno jarka 1 navlažimo, posejemo seme in 1 Prekrijemo s suho prstjo, ki bo 1 Preprečevala izhlapevanje 1 viage, jarek pa bo ostal dovolj 1 vlažen, dokler seme ne bo vzklilo. Vrste si začrtamo * grabljami ali napnemo vrvico m vzdolž nje posejemo. Vrste naj potekajo v smeri od severa I Preti jugu, da dobita obe strani I Win enak delež sonca. Za l Posevke, ki jih ne redčimo, in I Za rastline, ki zelo hitro zra-I n^, je najprimernejša setev i na široko ali povprek. S setvijo Rozin ne smete hraniti v papirnatih ali plastičnih vrečkah, ker postanejo lepljive. Najbolje je, da jih , spravite v porcelanasto ali stekleno posodo. Posušene rozine omehčajte v vinu ali jih za nekaj dni shranite v pločevinasto škatlo. Pri peki kolačev rozine rade padajo na dno, tudi če ste jih zelo rahlo vmešali v testo. Pomaga, če jih pred uporabo pomokate in za nekaj minut postavite v toplo pečico. Ko se šele začenja pomlad, slovite modne hiše že prikazujejo topla oblačila za prihodnjo sezono. Jeseni bodo znova kraljevali kostimi v stilu Coco Chanel. Pepita bo najpogostejši vzorec, krila krajša in široka, včasih tudi plisirana, suknjiča bo kratka, telirana, z okroglim ovratnikom, zraven sodi nekoliko moški klobuk v ustreznih barvah in vzorcu. Strupene sobne rastline Če imate doma majhne otroke, bodite pazljivi pri izbiranju rastlin, ki vam krasijo stanovanje - med njimi je več strupenih in zdravju škodljivih. Otroku boste pač težko dopovedali, da listi in semena niso za v usta, še posebno, ko je majhen. Katerim rastlinam naj se najprej odpovemo? Najrazličnejšim mlečkom, božični zvezdi in brazilskemu koralnemu grmu z zapeljivo rdečimi jagodami, ki otroka vabio, da bi jih nesel v usta. Strupeni so tudi bršljan, difenbahija in oleander. Sok nekaterih od njih povzroča tudi izpuščaje, zato naj si otrok temeljito umije roke, če je imel omenjene rastline v rokah, enako velja za vas. ' Kadar otrok poje strupen rastlinski del, lahko začne bruhati ali dobi drisko - takoj ga odpeljite k zdravniku, s seboj pa nesite tudi vejico rastline, ki jo je zaužil. Če zdravnika ni pri roki, prisilite sami otroka do bruhanja. Dajte mu piti vodo in v usta mu vtaknite prst, da bo bruhal. Nikar pa otroku ne dajte mleka, saj lahko zastrupitev še poslabšate. Manj nevarne, a vseeno zdravju škodljive pa so tudi azaleja, flamingovec, alamanda, kaladij, minijasta kli-vija, filodendron, aralija, asparagus. Pomarančne lupine dajte v skledo, prelijte z vodo in pustite stati dva dni. Tekočino, v kateri so se namakale, dodajte vodi za kopanje - lepo bo dišala, kopel pa vas bo prijetno osvežila. Če nimate mačke, da bi vas rešila hišnih miši, postavite od omare ' ali postelje plitve posodice s poprovo meto ali divjimi kamilicami. Miši teh vonjav ne prenašajo in bodo kmalu izginile. Mortm-bel.. « malčke nujno, da spominja modro-bela kombinacija zmeraj za mornarje in morje. Model na sliki je za mlado gospo-dičnico, ima eleganten cvetlični vzorec in v njem se očitno dobro počuti- Glasbene i lestvice I SE»EM TUJIH SKLADB 1 f I 3 SuM0ST BEAUTIFUL, girl ... - Pnnce I 1 I AGAIN-ToniBraxton c„rin2steen I I I 5 OF PHILADELPHIA-Bruce Spnngst 1 I 6 YOU-Mariah Carey 1 ' -The Kinks I I KEEPING IN MY CAR-Roxette 1 I BAní’JY^ -BonJovi I I 3. "OVE YOU WAY-BigMountain 1 I WEBABYC0ME-K7 1 I ^TICasTMh ZABAVNE GLASBE I I b Na^R1nA SKRINJICA - Avia band 1 I 1 MESTA - Hiša I 1 ~ Abrakadabra I I "No ISTE FACE -Lačni Franz I I S KWl A £ NARODNOZABAVNE GLASBE I I CAKON, CEKRON PAZ MARELOF 1 I E FANt™NATVO3 POLJUB - Ans. Lojzeta Slaka I I OBLJUBE - Ans. Melos b p&SREČE-čuki I I 5 Na Vd^ANO V GORE - Boris Kopitar I I 6 G0ri - Ans. Jevšek I I '■ ROMnoV^ED AR - Slapovi \ Kupon št 17-------------------------. — — I I'^remza skladbo: AVVV I * domača _ > * Wodtiozabavna e'n Priimek ter naslov Petek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Mariborsko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 10.00 Poročila - 10.30 Kabaret -11.15 Od petka do petka -12.00 Poročila BBC-ja -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih -13.30 Popoldne na MV -14.30 Romska oddaja -15.30 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Ob koncu tedna - 17.30 2=2 in 3 in | 4 - 18.00 MV-dur - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Vključujemo Radio I Slovenija I Sobota - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 I Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.50 Tržnica - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na M V - 9.15 Predstavljamo vam - 10.00 Poročila - 10.30 Potepajte se z nami - 11.00 Sobotni gost - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.00 Danes do trinajstih -13.30 Popoldne na MV j- 14.30 Alternativna oddaja - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Ob koncu tedna - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Vključujemb Radio Slovenija NedeQa - 8.00 Začenjamo nov dan - 8.10 Panonski odmevi - 9.30 Srečanje na Murskem valu - 10.30 Nedeljska kuhinja - 12.00 Poročila - 12.15 Nedeljsko premišljevanje - 12.30 Minute za kmetovalce - 13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Ponedeljek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Porabsko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9.15 Gospodarstvo - 10.00 Poročila - 10.15 Evropa v enem tednu - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do I trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 1 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Bilo je nekoč - 17.30 Šport - 18.00 S kranščakon. cekron pa z marelof - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Torek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Ljubljansko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 10.00 Poročila - 10.30 Kratki stik - 11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 14.00 Subjektivno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Tema popoldneva - 17.30 Srebrne niti - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Sreda - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Zagrebško zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9.15 I Iščemo za vas - 10.00 Poročila - 10.15 NSTSNMV - 11.15 V živo o... I - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v l.-osebi ednine - 13.00 ' " “ Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Poslušamo vas - 17.30 Mali oglasi I- 18.00 Na narodni farmi - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija . Četrtek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.40 Svetuje kmetijski ■ strokovnjak - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 9.15 Sedem veličast----- | „ih - 10.00 Poročila - 10.30 Pika na i - 11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do ----- 1 trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 (Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 To sem jaz - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC-ja - Vključujemo Radio Slovenija feo IrOMUHUI-, |io&tf_ Ti IZ VODO I IZPOLNJENI ItWTt» 1 |kowe. J _ Vodoravno: s‘a.tOSu J4 naličja «srn? >, ». »• ' stran 14 podlistki »Potrdilo dobiš. Šel boš na TNZ in zasebno vizo spremenil v uradno,« je monotono dejal in me nepremično gledal. »Dodal boš potrdilo o opravljenih izpitih, potrdilo o opravljenem izpitu iz angleškega jezika in življenjepis. Vse v srbohrvaščini.« »Kdo hudiča mi bo vse to prevedel v pravilno srbohrvaščino?« »Boš sam uredil!« je bevsknil in me pogledal s topim, brezizraznim pogledom. Bil je čokat, s širokim čelom, vtisnjenimi ozkimi ustnicami. Glavo je imel spuščeno na kratek tilnik, da si imel vtis, da te gleda izpod naočnikov. S svojim topim pogledom te je preiskoval in molčal. Tudi ko si z njim govoril, te je dolgo gledal, preden je odgovoril, kar je marsikoga zmedlo. »Napiši mi tisto potrdilo,« sem se obrnil k E-ju. »Takoj se vrnem. Grem, da mi kdo ne bo požrl kosila. Blok sem vrgel na mizo.« Cez cesto je bila študentska menza. Bila je navada, da si dal blok na mizo, ker je dolgo trajalo, da ti je kdo postregel. Ko sem se vrnil, potrdila še ni napisal. Vendar se ga je takoj lotil in mi ga dal. > Na TNZ mi je neki uradnik gostobesedno razlagal, ko sem prinesel potrdilo: »Ja, res je! Pravilno! Pravilno! V nasprotnem primeru ne morete menjati niti denarja niti dinarja. Kdo bi vam pa dal devize? Dobro. Poslušajte! Morda pa le dobite devize. Kljub temu, dogovorite se s kom. Ja, poleg tega pa je še neka možnost, da zamenjate deset do dvanajst tisoč dinarjev. Povprašajte kje! Dobro! To je to. Ko pride viza, prečrtam «zasebno», napišem «uradno», pečat, podpis in stvari so takoj gotove.« Jugoslovansko vizo sem kmalu dobil. Pozneje pa ni šlo več tako gladko. Potrebna potrdila in potni Ust sem poslal na danski konzulat v Beograd, nato pa sem čakal - štirinajst dni, ves mesec. Začele so se počitnice. Odpotoval sem domov. Julija bi moral začeti prakso, do takrat pa so bili še trije tedni, zato si nisem delal preglavic. Bil sem prepričan, da se bodo stvari uredile, posebno ker sem imel uradno vizo in vsemogoča priporočila. Pa sem se zmotil. Minevali so dnevi, tedni. Pisma so romala v Ljubljano in nazaj, čas je tekel, pa tudi moja jugoslovanska viza, ki je bila omejena na šest mesecev. Začel se je julij, ko bi že moral biti na Danskem. Vstopno dansko vizo sem končno dobil, nato pa sem ponovno vse poslal v Beograd, da mi na podlagi vize in priporočil dodelijo obljubljeno tehnično pomoč in prehodni vizi za Avstrijo in Nemčijo. Zopet čakanje. Prve dni avgusta, ko je moj čas prakse že potekel, sem dobil tudi to. Takoj sem odpotoval v Ljubljano in od tam z Adriaexpresom v Kopenhagen. Vožnja mi je vzela dve noči, ki sem ju prebil na klopi v kupeju. Denarja nisem imel, zato si nisem mogel kupiti niti pijače. Vro- čina je bila podnevi neznosna. Žulil sem suho hrano in žejal do Kopen-hagna. Zamenjal sem dva ameriška dolarja od skrite pretihotapljene vsote desetih dolarjev, ki sem jih kupil doma na črno. Dobil sem nekaj čez 13 danskih kron. Tečaj dolar : krona je bil 1 : 6.68. Popil sem čaj in pojedel neki prepečenec, za kar sem plačal 2,60 krone, kupil sem si zemljevid Kopenhagna za 3,45 krone, pa sem bil ob pol denarja. Sel sem iskat uhco Kristiania Gade, kjer sem se moral javiti v Domus Medica. Neki voznik taksija, ki so v dolgi vrsti stali pred postajo, mi je pokazal smer. Ulice so bile polne avtomobilov, ki so se počasi prerivali med avtobusi in tramvaji. Tako gostega prometa takrat v naših mestih še ni bilo. Kos poti sem se peljal z avtobusom, ki na moje začudenje ni imel sprevodnikov, šofer je tudi prodajal vozovnice, znal je nekaj angleških besed, ni mi pa znal pojasniti, kje je Kristania Gade, na koncu je zamahnil z roko in speljal. Na ustrezni postaji me je opozoril, da moram izstopiti. Izstopil je tudi sam in mi s potrpežljivostjo razlagal, v katero smer moram iti. Potniki so mirno sedeti in čakali, nihče se ni razburjal ali spregovoril glasne besede, vse je potekalo mirno, disciplinirano. Po Stocholars Gade sem prispel v Kristiania Gade in hitro našel Domus Medico, kjer so mi povedati, da začnejo uradovati ob 12. uri. Imel sem štiri ure časa. Brez cilja sem odšel v mesto, vendar sem si vsako ulico, po kateri sem hodil, označil na zemljevidu. In ko sem tako stal na križišču in se odločal, v katero smer bi šel, je k meni pristopil visok Niste sami Vestnik je z vami! možak in me nagovoril v danščini. Seveda ga nisem razumel in mu to v angleščini tudi povedal. Takoj se je odzval in me vprašal, kakšne težave imam in kam bi želel priti. »Nikamor,« sem se nasmehnil. »Imam nekaj časa, pa hodim brez cilja po uticah.« »O? Od kod pa prihajate?« Povedal sem mu. »O. K. Hočete z mano? Imam čas. Ogledala si bova nekatere zanimivosti Kopenhagna.« Česa boljšega si nisem mogel želeti. Bila sva blizu velikega parka, ki ga prej sploh nisem opazil. Stopila sva do ribnika, bil je poln labodov in divjih račk, ki so zaupljivo čepele na zeleni veji in jedle iz rok obiskovalcev. Ob leseni uti je bila zbrana skupina ljudi, ki jo je nase prilepljal bradat mož z visoko dvignjeno glavo in samozavestno dušo. Nekaj jim je razlagal s poudarkom in kazal na človeka, ki mu je zvesto pritrjeval. Razumel nisem niti besede. Moj spremljevalec, Olson mu je bilo ime, se je prizanesljivo smehljal in zamahnil z roko, ko sem ga vprašal, o čem govori. Pozneje, ko sva sedela na klopi, mi je povedal, da mož prodaja neko univerzalno zdravilo kitajskega porekla. »Zadnje čase se v mestu pojavljajo številni mazači, ki se razglašajo za svetovno znane vrače,« mi je rekel. »Nadevajo si najrazličnejše naslove, profesure, pripisujejo izkušnje, govore, da so predavatelji na fakultetah, velike avtoritete na področju, o katerem govore, da so člani raznih klubov in združenj, za katere nikoli nismo slišali. Na ta način si v očeh poslušalcev poskušajo ustvariti ugled, kar naj bi dalo njihovim besedam večjo učinkovitost. Iz izkušenj vedo, da imajo ljudje z naslovi in visokimi položaji v družbi veliko več vpliva na ljudi kot tisti, ki so pri tleh. Tudi politiku, dokler je na oblasti, pripisujejo ljudje več pameti in modrosti kot takrat, ko oblast izgubi, čeprav se ni v ničemer spremenil. (Nadaljevanje prihodnjič) >u • H' fH ^ N O C eri POT NA VZHOD - PAKISTAN Pozno popoldansko sonce se je opiralo v budistično stupo, najvišjo točko Mrtvega mesta, ko sva utrujena odhajala. Bila sva edina obiskovalca mesta v toku celega dne. Družbo so nama delali le redki delavci, ki so prav počasi rili na obrobju mesta in iskali prastare opeke. Vzrokov za najino osamljenost je bilo več. Bil je delovni dan, prav tako pa se je pomlad šele dobro začela. Do glavne turistične Mošeja Badshahi v mestu Lahore - lep primerek muslimanske umetnosti. sezone je bilo Se daleč. Tudi odmaknjenost mesta pd prometnic in večjih mest je prinesla svoje. Stupa je bila zgrajena stoletja po smrti opečnatega mesta na umetnem griču iz njegovih razvalin. Pod seboj je verjetno shranila tudi nekaj skrivnosti. Ostankom zgodovine pa grozi nova, hujša nevarnost. Kmetje v okolici namreč uporabljajo tone in tone umetnih gnojil, ki po močvirnati zemlji prodirajo tudi do Mrtvega mesta. »Oplemenitena« voda se nato vzdiguje kot kapilarna vlaga po starih zidovih. Učinek sodobne kemije na zgodovino je katastrofalen. Opeka postane prhka in nato razpade. Če se vlada v Pakistanu ne bo zganila, verjetno pa bo potrebna pomoč širše svetovne skupnosti, kajti potreben bi bil izsuševalni projekt velikih razsežnosti, bo Mrtvo mesto ponovno umrlo, tokrat žal za vedno. Stupa je simbol novih civilizacij, ki so vstopale v zgo- dovino in v valovih preplavljale deželo ob Indu. Nekatere so prišle samo za nekaj let, druge pa so zapustile neizbrisne sledove. To so bili Perzijci, Grki, budistični vladarji iz doline Gangesa, iranski nomadi, turški sultani, mogočni mo-guli in nazadnje Angleži. Prav predzadnji so dali z islamsko kulturo, s katero se dežela srečuje že od druge polovice prvega tisočletja pa vse do danes, Pakistanu, moderni islamski državi, neizbrisan pečat. Iz prizorišča častitljive zgodovine sva se odpeljala na strehi lokalnega avtobusa. Nenavaden način, s katerim sva ubila dve muhi na en mah. Izognila sva se gneči v notranjosti, hkrati pa sva pridobila odlično razgledno ploščad in s tem možnost pogleda za visoke zidove muslimanskih dvorišč. Dežela, skozi katero sva se vozila, se je na zemljevidu pojavila pozno leta 1947. Rodila se je v hudih krčih v krvi rojene samostojne indijske podceline, ki ni znala in ni mogla premagati razdivjane strasti verske nestrpnosti, ki je planina na dan kot dolgo zadrževana lava. Ideja o muslimanski državi, ki pa so jo Angleži zavrnili, se je rodila že leta 1930. Verski spopadi med hindujci in muslimani pa so leta 1947 Britanijo prisilili, da je popustila pod zahtevami za neodvisnost in Indijo razdelila na dva dela. Začelo se je ogromno preseljeva- nje narodov. Musl'^iSOse^’ vali v Pakistan, hmdj^^ kali v Indijo. Nepregjd trpečih, tragedija L-.e^ dija posameznik^ P #> kovana s trupli in, n0^iie^ podobna sliki iz nase dovine. Mlada deze.lpfg^isl, spopasti z nešteM^ vilnimi begunci, v na mešanih obmLL^L vojne z Indijo zarad'P '^ šmir... Leta 71 leLp„e^ del, ki ga je vala celotna 'ndlP'^ stojnost in se POJ^e deš. S tem pa te^10P^ V novejšem času l seierfiJ' da bodo že tako pre *^ želo preplavili Afganistana. kjer se prepletajo r narodnosti, poj^ dejstvo, da je prebivalstva j nestabilna oblaSt’ Lista rem se vrsto let . demokracija in vo/as* Lahor sva dosegat» nem vlaku po nap0L v S^L Nanj sva se ujdj v^ kjer se je končala vožnja. Najprej. . angini1' posteljo v z.aw£ „Reš^ ske organizacije Za spoznanje ^^esa^ sva izbrala zaradi J ric, da v beznicah L »pokvarjeni« P01 ka^M podtikajo mar"'13 .Letno siljujejo. Bil semLn po in hkrati zadovoljen. T lti dneh in nočeh ° pOsteL,l} samo dve PreblL/i v tis^Lf kilometrih, ki s0 „ cj/ja. dosegla rob svojcg & ne^L z Indijo je bilosJL ki ie 5 metrov. Sijaj dragdl ni čepel v britanski h odse J tudi na to stran laP^Li' v veličastni ^Lguls^L^ njavi, grobnicah r"°v9iada^3 j() nitašev, mogočn fal(0 p ^ v 17. stoletju- Japelj'Lir majhen hindujski J L „ekaK tišče Sikhov oznL‘za^ vega, nekaj, kaLvOji 1^ kraj meje v VSJ^pustil3 in deželo sva zLpnoV^Lf dni ob ropotanju bob „ps^ čem rohnenju «0 * naš, Kašmir je nas- Nadaljevani2 F J Sa VRNI SE 2 Kolikokrat so morali žena in otroci pred njim ponoči bežati; včasih bosi po snegu. Tudi Mirko je še kot otrok bežal. Vidiš, ljudje na to niso pozabili in so bili prepričani, da se z Nado ne bo dobro končalo. Ko je Mirko prišel na svoj napovedani dopust, se je izkazalo, da so imeli prav. Ne da bi se kaj dogovarjali, so oprezali, kaj se bo zgodilo. Ne da bi si želeli, da bi bilo kaj posebno hudega, saj je bila Nada priljubljena. Če ne drugega, je marsikaterega zvozila iz težav s svojo mehanizacijo. Ko je prišel Mirko domov, so se pri Kreslinovih preklitna vrata s treskom zaprla. Ključ v njih je zašklepetal. Začenja se. Sosedje so ob oknih in plotovih bili na preži. Kreslinova hiša se je za čas pogreznila v grozeči mir. Mirko je najprej obema otrokoma, Bojanu in Angelci, zapovedal, naj ostaneta v kuhinji, Nada pa je morala iti v dnevno sobo. Molče je stopal za njo. Ona je neslišno hodila pred njim v copatih, on pa je obut trdo stopal za njo. Vrata je za seboj zaprl in jih zaklenil. Nada je obstala z nekam povešenimi ramami sredi sobe in gledala v tla. Obrnjena je bila stran od njega, saj se ga ni upala pogledati. Iz hiše so nato prodrli Nadini kriki: »Ubil me bo, na pomoč!« Moški in ženske so tekli h Kreslinovim. Nastala je zmeda. Ženske so začele same od sebe ponavljati za Nado: »Ubil jo bo, na pomoč!« Vse, kar je bilo pri Kreslinovi dvonadstropni hiši, je bilo močno in solidno. Ne samo tranzistor in velik televizor telefunken, ampak močna in solidna so bila tudi vsa vrata v hiši. Tako moški sploh niso mogli vdreti pri preklitnih vratih. Šele ženske so prišle na misel, da naj razbijejo šipe v oknih, kar so moški storili. Vdrli so skozi okno, zgrabili Mirka in ga skušali ukrotiti. Eni so ga zgrabili za roke, drugi za noge. Nada je zmešnjavo izkoristila, se pobrala in se zmuznila iz sobe. Stekla je mimo kuhinje, v kateri sta otroka krčevito jokala, do preklitnih vrat, jih odklenila in z nenadnim občutkom samoobrambe od zunaj za seboj zaklenila, tako pa v hišo zaprla ne samo Mirka, ampak tudi tiste, ki so ji prišli na pomoč. Tekla je po ogradu med sadnim drevjem, nato pa izginila na njive v koruzo, ki ji je segala čez glavo in jo tako skrila. Čeprav ji nihče ni sledil, je tekla, kolikor je mogla. Na koncu njive je bila Kreslinova goščara, ki jo je Mirko kupil, posekal v njej bezeg, slibovec, lešnike in drugo nadležno grmovje, prepreženo še s kopinoviščem in koprivami. Skrčil je goščavo in v tako pripravljeno zemljo zasadil črno jelšo, ki je spomladi in poleti tako naglo rasla, da bi skoraj lahko videl. Pritekla je do mirice, polne rumenih tulpik, šara in drugih vodnih rastlin. Tu je Mirko rad lovil ribe. Njegova prva pot, ko je prihajal iz Iraka domov, ni bila postelja z Nado, kakor so to delali drugi ob svojih ženah in o čemer so v Orlovščeku radi šušljali. Za Mirka so bile prvo ribe v mirici, vendar pa tudi z njimi ni imel večje sreče. Ves ta svet, seveda s hišo vred, je bil Mirkov raj, za katerega so mu minevala leta v Iraku. Nada med begom hiti pomislila ni na to, da se je zdaj ta svet obema sesul. Za hip je obstala. Po obrazu jo je skelelo. Z roko si je potegnila po ustnicah. Kri. Po licih kri. Nič ji ni bilo mar, samo da se reši. Tolkel jo je po glavi, jo brcal, strgal je hlačke z nje, ji pljuval med noge, potegnil z nje bluzo in jo vlačil za cecke. Mrzila ga je. Nikoli ga ni ljubila. Zakaj ga ni še bolj varala. Zatekla se bo k.sestri Sonji in k babici na svoj stari dom, čeprav je bila prepričana, da jo bo Mirko tam najprej iskal. Drugam se ni mogla zateči. Zazdelo se ji je, da v hipu nima na svetu človeka, ki bi ji zdaj dal streho. Či.nprej odtod, ker hodijo okrog vode pogosto ljudje. Begala je med jelšami, kjer bi bilo skrivnejše mesto, nato pa je šla spet na polje, hodila med visoko koruzo in se nato po pšenici po štirih splazila proti domu. Našla je babico in Sonjo v kuhinji. Babica je stala kakor vedno pri štedilniku in nekaj rovala na njem med lonci, Sonja pa je sedela pri mizi in kosila. Pravkar se je vrnila z dela v tovarni. Brž ko je babica zagledala Nado, je vzkliknila: »Jezuš Križani, vsa si krvava!« Sonja je dvignila glavo iznad krožnika. Ne samo da je bila krvava, tudi obleka na sestri je bila strgana. Nada je bolj kot Sonja pazila na svojo zunanjost, zdaj pa visi vse z nje kakor pri strašilu v dozorevajoči ajdi. Sonja je skočila pokonci in čeprav ni vedela, kaj se je z Nado zgodilo, se ji je zdelo, da je treba nekaj ukreniti. Babica je nehala predevati lonce. Tolikokrat so vse tri doživljale udarce, a nikoli še ni bila nobena tako zdelana, kakor je bila zdaj Nada. Stiske so jih celo trdneje povezale. In teh v življenju ni bilo malo. Čeprav so bile izpostavljene mrzlim vetrovom, vendar nihče še ni nobene pretepel. Zdaj se je to zgodilo Nadi. »Skrijte me. Za menoj gre.« tenj ob Ujela je svoj obraz v ogledalu, ki je viselo Sonja je medtem namočila krpo pri pipi nad školjko nato Medtem ko si je brisala brado, ustnice in lica in ko ^i lase, je rekla Sonji: , ne Prl° »Prinesi mi kaj, da se preoblečem. Pa hitro, Mirko.« , , Slekla je raztrgano bluzo. Modrček je kar padel jena v f »Bog nazarenski, kaj je delal s teboj,« je rekla P h. ne S" soF Nada se je obrnila k oknu. Mali cecki so bih r. začc hrbtu, tudi po trebuhu je bila marogasta. z jok01” . polniti oči, vendar se je premagovala, da ne bi Na .() P vznemirjala. . oVOril® k^L »Ni človek, res ni človek. Prava živina je,« je 8 s tem dajala duška bolj sebi kakor Nadi, saj je ^Ajj l^ „ je s pogledom kar najprej lepila na cesto, po ka jjjs' pridivja z avtom. . 0 sama % Dominkova babica je pred drugo svetovno vojn rOjd svojo hišico. Njen mož, Matjaž Dominko, je 9° J^tei- L zmogel, da ji je napravil otroka, Nadino in So^E^jjpot^F se je pri babici za svojo pot v Južno Ameriko. Ni ^ ^ed oglasil vsaj s kako kartico. Nihče ga ni videl ne .a • je I drugod po svetu. Bilo je, kakor da ga je požrla z® Babica je seveda morala živeti dalje. ^ otrok J skitala po tujih hišah v Orlovščeku, ko pa ji je °i Jano h^’C sramote dovolj, se je odločila, da si bo zgradila z . alDet>- .^a odločitev je mejila na dvom, ali je sploh pri PraV’B ca je Hišico je po nekaj letih tudi zgradila. In ta k^jin3 marsikaj. Videla je, kako je babici njena hčerka (zabepje P01 selnega moža) zrasla v dekle, kako se je potem ta , ajJtO rodila tri otroke: Sonjo, Nado in Danijela. Videla J pe pa . VS da ženske razen Danijela niso imele sreče v “vWa' %ak njena hčerka, ne obe njeni vnukinji Sonja in ]ornij3' al® ji štirih Dominkovih žensk so bili ena sama velika P ^ je V Babičina hišica pa je trdno stala in bila zavetje, ^.^ teS’ $e s« ženskam občutek prave varnosti. Kaj zato, če ]e ja 5 ^r kopalnice, brez centralnega ogrevanja. Glavno je Jj z&l je zatekle, kadar je bilo hudo. In kam drugam bi se SofL» Nada, če ne domov k babici. nerv°zl,° ie »Bo prišel, gotovo bo prišel,« pravi babica ? ^caP9 pomagala Nadi, da se je oblekla v njene starine, D k oknu. , ■ j S^0 ■ »Jaz bom pazila na cesto, Nada, ti pa se hitro sk ^ o® omaro ali pa se potegni pod posteljo.« . »SP^ 5^ »Tam jo bo najprej iskal,« je nasprotovala Sonj ■ ^ja narobe vso hišo.« gonj319 »Pod pod pa ja ne more,« ji je oponesla babica- .ja-ugibali, kje bi bilo varnejše, ko se je babica d^^vart6 f ^¿k, 28. aprila 1994 stran 15 kronika Zgodilo se je 17. urii/vl”’-^4'aP.r'la, kmalu po prevrnil na 23. aprila v gostišču v Lomanošah hudo kršil javni red in mir. Medtem so tudi že napisali predlog za postopek pri sodniku za prekrške. —.jv, ¿4. apnla. Kmalu po 17- uri je Matjan Križan iz Kokori-&v vozil osebni avto po regionalni cesti iz smeri Berkovci proti Zi-blavi. Pred naseljem Bolehnečice 8a ¡e zaradi neprimerne hitrosti v ostrem desnem ovinku zaneslo na levi vozni pas in nato na bankino, kjer se je avto prevrnil na streho, Mio pa zopet pristal na kolesih. Hudo se je poškodoval sopotnik Robert Jaušovec iz Gajševec, zato 80 ga prepeljali v bolnico. Škode na vozilu je za 300.000 tolarjev. prevrnil na streho. Voznik in so- potnica Daliborka Mitov sta se hudo poškodvala, druga dva sopotnika pa lažje. V trgovini Šport v Lendavi je ' nedeljo okrog 18. ure prišlo do «četnega požara. Tleti je namreč «čela lesena predelna stena, ob kateri je bila termoakumulacijska Peč. Požar so preprečili mimoidoči občani, ki so, potem ko so videli, kaj se dogaja, vdrli v trgovino in 1 gasilnim aparatom, ki je bil v pro-s'oni, pogasili. Medtem so ugotovili vzrok požara: pregorel je desni gtelnik in zato peč ni delovala bre-™bno. Brigita S. iz Dolgovaških Goric seje vračala iz trgovine. Med potjo domov je k njej pristopila mladoletnica in ji zagorozila, da jo bo pretepla, če ji ne bo izročila štirih srebrnih prstanov. Storila je, kot je zahtevala napadalka, pozneje pa zadevo prijavila na policiji. Policisti so predrznico odkrili, našli so prstane in jih vrnili oškodovanki, storilko pa prijavili. V preteklem tednu je bil spet velik pritisk na mejne prehode, žal pa vsi tujci niso izpolnjevali pogojev za vstop v našo državo, zato so jih na desetine zavrnili. V ponedeljek niso dovolili vstopa 26 tujcem, v torek 21, v četrtek 32, v soboto 46, v nedeljo pa so zavrnili 22 tujih državljanov. Največ »zavrnjencev« je poskušalo priti k nam čez meddržavni prehod v Dolgi vasi. Nekaj takih potem pride čez mejo zunaj mejnih prehod, večino pa jih policisti odkrijejo. Tako so v četrtek odkrili 7 »ilegalcev« iz Romunije. O teh so 4 vrnili madžarskim mejnim organom, tri pa so odpeljali v prehodni dom za tujce v Prosenjakovce. Občni zbor občinske gasilske zveze Ljutomer Letos dve stoletnici * V noči z 18. na 19. april je neznanec vlomil v skladišče prodajalne Potrošnik v Rogašovcih. Odnesel je različne predmete in podjetje oškodoval za 380.000 tolarjev. Za storilcem poizvedujejo. Gasilsko društvo Cezanjevci bo stoletnico praznovalo 26. junija, gasilsko društvo Bučečovci pa bo deset desetletij zaznamovalo 3. julija. Jubileje bodo imela še gasilska društva Bunčani (90-letnico), Vučja vas (80-), Logarovci (60-) in Gradbe (20-letnico). V tem letu pa bodo predali svojemu namenu tudi dva prenovljena gasilska domova, in sicer 19. junija v Krištancih-Šalincih in 2. julija v Banovcih. V soboto, kmalu po 1. uri zju-kaj, se je zgodila prometna nesreča ® lokalni cesti zunaj Zgornjega “artinja pri Jurovskem Dolu v le-«ki občini. Gorazd Klančnik iz Maribora se je peljal z osebnim avtom proti Jurovskemu Dolu in v blagem sicer preglednem ovinku začelo zanašati, zato je zapeljal v obcestni jarek, kjer se je avto Vlomilec pa je stikal tudi po okrepčevalnici Univerzala v Odrancih. Kaže, da mu je šlo zgolj za to, da se dobro naje in napije, kajti odnesel je le za 21.000 jedil in pijač. Na policijski postaji v Gornji Radgoni so pridržali do iztreznitve F. T. iz Gornje Radgone. Le-ta je Zgolj praznovanja jubilejev pa seveda niso osrednja dejavnost gasilskih društev. Na petkovem občnem zboru Občinske gasilske zveze Ljutomer so sprejeli tudi program drugih aktivnosti v tem letu. Le-te so razdelili na organizacijsko in operativno delo. Gasilci bodo svojo dejavnost uskladili z novo zakonodajo, kar pomeni tudi pripravo novih ■ LENDAVA - Na območju lendavske dekanije (ki je nekoliko večja kot občina) bo letos več jubilejnih mašniških posvečenj. Zlatomašniki z območja dekanije so: Ivan Pucko, župnik v pokoju v Slovenji vasi, Jože Smej, pomožni škof v Mariboru, in Stefan Žemlič, župnik v Vuhredu. Srebrnomašniki pa so: Tone Ciglar, salezijanec v Ljubljani, Jožef Bernad, župnik v Lendavi, Matija Hajdinjak, župnik v Martjancih, Anton Maroša, župnik v Podgorici (Črna gora), Janez Puhan, vikar škofije Fara-fangana na Madagaskarju, in Jože Sraka, salezijanec v Trebčah v Italiji. (J. Ž.) ■ TURNIŠČE - Turniški obrat Planike s 30 štipendijami, Gradbenik iz Lendave s 55 štipendijami in soboška Mura z 8 štipendijami je troje pomurskih podjetij, ki so v nedavnem republiškem razpisu objavili naječje število kadrovskih štipendij iz pomurske regije. Sicer je razpise za kadrovske štipendije objavilo 17 pomurskih podjetij. (G. G.) BODONCI - V središču te nastajajoče občine imajo za letošnje leto obsežne načrte. Ker je zanimanje občanov za, 4 ^ darovali: Zdravilišče Pomurskemu društvu za boj prot' raku 4.000 tolarjev, Moravske Toplice (za pok. mamo Evgena Kasna J Mire JUTkovič) ^vs’vem dom-zobozdravstvo- iza P° Rudija Jaušovca) 'oMev; ožj' sodelavci Borisa (za P ..e (za pok- ®®L tolarjev, Ludvik Koltaj iz M^~eJL^via (za pok pinija SH3.000 tolarjev; Jelka Vohar iz Dokležo ^ l k. D aga $tana) 3.000 tolarjev; sindikat občine M. Sobot ^ umrle člane ^'Aa) 5.000 tolarjev; društvo upokojencev Krog, Gombo51, V«« 1993. J. Gverek. E. Vereš, F- K«is, ^ Radenec (za ^mdek in a. Svetec) 3.000 tolarjev; Štefan f za ekonomiko m prof. Ireno Čebašek) 2.000 «farjev; ¿a ^ toiaTjev; za ¿’’'«"iM. Sobota (za pok. Ireno Čebašek laTjev, Sanka KarlaBoharja so pt®^ (vsi so « h« 2.000 tolarjev in Janez Č^ p& ^knec), kolektiv pošte Mačkovci 5.000 ? Križevec 4.000 Petrovci 5 800 tolarjev, družina Malač * 000 tolarjev; za in Bra«sto Djordjevič iz Murske ^‘li Marija Zritn iz M- Vido Horvat iz Murske Sobote so dar . )Z Gradišča 4.500 Sobote 10.000 tolarjev, Damča KrW ^^ kolektiv sindikat OVIZ-a Murska ^b0'an\Xiev, sošolke sred-æ p“uie v'dem ob Ščavnici 1-000 wl Vinko Vogrinec iz zdravstvene šole 5.000 tolarjev. Glavač 2-006 tolar- 4ÀW tolar>eV' drUhfï(S tolarjev- Brigi« M««» z m ^veriz Murske Sobote 4.000 ! jak iz Murske ^h0« K500 ’o’ariev- druÎX^Uinee 5.00« to'atjev, ’^OOO tolarjev in družina Poredoši/ darovali: družin BaČk' .Marijo Veren iz Murske S^^.^ Gašpar iz M«sk« 'z Rakičana 4.000 tolarjev, ka Sobota 5.000 » 2.000 tolarjev, sindikat Elektra, PE Mu k t '" Vzgojnš-varstveni zavod Murska $0^^ in cvetje dar™?’«' * denar, ki bi ga sicer name prisrčna hvala. Pritok Pomurskemu društvu za boj P(ot ,( 51900-678-48545, .^¡'e ^ naPrej na račU" * Položnici pa pripišite namen darovanja. statutov gasilskih V načrtu so nova ranost sektorjev, kategorizacija društev, organizi- gasilskih društev in tako naprej. Vsebina imenovanega operativnega dela pa med drugim zajema: tečaj za častnike in strojnike, srečanje gasilskih veteranov (4. maja), tabor Mladi gasilec (v drugi polovici junija), občinsko gasilsko tekmovanje (junija oz. julija), usposabljanje za intervencije pri nesrečah z nevarnimi snovmi, vaja na vodi (september), preventivne akcije v mesecu požarnega varstva, nadaljevanje akcije Gasilni aparat v vsako gospodinjstvo, pregled hidrantnega omrežja... Ker je program obširen, »tekočega« denarja pa malo, bodo skušali tudi letos dobiti pokrovitelje. Š. S. Kaj veš o prometu? Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Murska Sobota je pripravil 3. občinsko prvenstveno tekmovanje za osnovne in srednje šole Kaj veš o prometu. V vožnji s kolesom se je preizkusilo 52 tekmovalcev z osnovnih šol. Prvi je bil Denis Šeruga z osnovne šole Grad, drugi Samo Gydrek z osnovne šole I v Murski Soboti, tretji pa spet tekmovalec z graške šole Dušan Potočnjek. V vožnji s kolesom z motorjem je tekmovalo 34 voznikov s srednjih šol. Prvo mesto je zasedel Andrej Banko, drugi je bil Silv« Rogač, oba s srednje strojne in tekstilne šole, na tretje mesto pa se je uvrstil Gregor Žalik s srednje kmetijske šole. Najboljša kolesar (Šeruga) in motorist (Banko) sta se uvrstila na državno tekmovanje, ki bo 14. maja v Murski Soboti. Zakaj tako tekmovanje? Predstavnik republiškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Iztok Juvan pravi: »Kaže, da je to le igra, pa ni. To tekmovanje je preverjanje znanja, ki so ga učenci pridobili med letom in v prejšnjih letih. Začenjamo kot pešci, danes smo kolesarji in vozniki koles z motorji, jutri bomo šli na vozila, ki niso le vozila - lahko so tudi morilsko orožje, ki v rokah neukega pobija. Na današnjih slo- Fotografija: N. J. > 7 Kal venskih cestah vozi 800.000 motornih vozil. Ta vozila povzroče 6.000 hudih prometnih nesreč, v katerih ugasne letno po 500 življenj, okrog 7.000 ljudi pa je poškodovanih. Nesreče ne prizanašajo tudi otrokom in mladoletnikom, saj jih letno zaradi njih umre za en do dva šolska razreda, poškodovanih pa je za dve veliki šoli. Občinska in državna tekmovanja delujejo preventivno.« Š. S. PONUDBA spremljanje televizijskega programa zelo veliko, so sklenil, da bodo zgradili lasten kabelski tv- sistem, dolg kar 4 kilometre. Posamezno gospodinjstvo naj bi primaknilo 700 mark v tolarski protivrednosti. Ob tej naložbi, ki jo bodo pokrili posamezniki, pa ne nameravjao zanemariti vaških cest, saj jih je še nekaj makadamskih, obnovili pa bodo tudi mrliško vežico. (J. K.) ■ GORNJA RADGONA - Čeprav je celotna trasa ceste Podgrad-Tfate potrebna obnove, ni mogoče verjeti, da bi jo kmalu v celoti modernizirali, kerpač ni denarja. Tako jo obnavljajo postopoma. Te dni so delavci Gradisa položili novo asfaltno prevleko med Podgradom in mostom na potoku Plitvica. Upajmo, da se ne bodo ustavili na tem kraku, ampak z deli nadaljevali vse tja do Segovec. Na tem drugem odseku so namreč zemeljska dela, pa tako tudi kanalizacijo že opravili. (L. Kr.) ■ LENDAVA - Tukajšnje društvo za boj proti sladkorni bolezni združuje 136 članov, medtem ko je v sami občini evidentiranih 450 sladkornih bolnikov. Želja društva je, da bi prizadeti lahko opravljali kontrolo krvnega.sladkorja v lendavskem zdravstvenem domu. Zdaj morajo namreč na preglede v bolnico v Rakičan. Lendavsko društvo dobro sodeluje s sorodnima društvoma v Veszpremu in Zalaegerszegu na Madžarskem. (J. Ž.) ■ GORNJA RADGONA - Upokojenci nekdanje Avtorad-gone, sedaj podjetja Arcont in Aršped, smo imeli v gasilskem domu v Radgoni družabno srečanje. Ob zakuski in prijetnem razpoloženju smo se imeli lepo, zato gre pohvala podjetju, še posebno pa direktorju Branku Kurbusu, ki ni pozabilo svojih sodelavcev, kar se marsikje rado dogaja. (J. K.) MESARIJA - Mesarije Fekonja od Sv. Trojice v Slovenskih goricah ni treba posebej predstavljati, saj lahko njihove izdelke vsak petek kupimo tudi v Murski Soboti. Gre jih pohvaliti, ker, kot je povedal Smiljan Fekonja, živino za zakol kupujejo neposredno pri kmetih, kar je ugodno za rejce, saj je znano, da je ponudba večja od povpraševanja. Kupci mesa in mesnih izdelkov tako vedo, da kupujejo domače izdelke in ne izdelke iz uvožene živine, za katero ne vemo, iz kakšnega okolja je prišla. Firma Fekonja tudi skuša biti dober in hiter plačnik. Teleta plačajo takoj, svinje v 3-15 dneh, govejo živino pa v dveh tednih. - Besedilo: Aleš Lipko TEDNA Turistično kmetijsko in trgovsko podjetje, d. o. o. KLJUČAROVCI 19, SLO, 69242 Križevci pri Ljutomeru, tel./telefaks 069/87 887, 87 731 Ljutomer, Prešernova 40, tel. 83 020, 83 021 NEMOGOČE JE MOGOČE • ---------------pri Marku Slaviču KOVINOTEHNA • regresirani pesni rezanci • rezervni deli za cisterne CREINA ' • kardanske gredi • akumulatorji • velika izbira električnega in navadnega orodja ter okovja • ugodna prodaja vrtnih kosilnic gume za traktorje in vsa kmetijska mehanizacija • ves gradbeni material • kolesa za vso družino OBIŠČITE NAS V KLJUČAROVCIH IN V LJUTOMERU! NEMOG0ČE JE MOGOČE, KOVINOTEHNA TUDI VAM NAJBLIŽJA! zoper prosaste trave Kupovati moramo znati! izbor stran 16 sport Prva državna nogometna liga Potrošnik : Primorje 7:1 (2:1) Beltinci - Igrišče Potrošnika, gledalcev 1.500. Sodnik: Durmič (Koper). Strelci: 1:0 Kosič (12), 1:1 Lukič (35), 2:1 Škaper (40 - 11 m), 3:1 Škaper (49), 4:1 Miloševič (54), 5:1 Miloševič (74), 6:1 Škaper (83), 7:1 Škaper i90»' Potrošnik: Irgolič 7, Godina 6, Šarkezi 8, Kosič 7, Jengurazov 7, Nejman 7. Božič 6 (Hartman -), Cener 7, Baranja 6 (Črnko -), Škaper 9, Miloševič 8. Živila Naklo : Mura 0:0 Kranj - Igrišče v športnem parku, gledalcev 1.800. Sodnik: Hvalič (Nova Gorica). Mura: Boškovič 7, Cifer 7, Slavic 6, Brezič 7, Ilič 7, Breznik 7, Jermaniš 5. Belec 6, Isajev 6, Bakula 8, Kokol 6. Druga državna nogometna liga Beltrans : Zagorje 4:0 (2:0) Veržej - Igrišče Beltransa, gledalcev 250. Sodnik: Medved (Kotlje). Strelci: 1:0 Kutoš (31), 2:0 M. Osterc (35), 3:0 Cirkvenčič (82), 4:0 Cirkvenčič (84). Beltrans: Rajh (Karba), Slana, Modlic, Stojko, Puklavec, Posavac, Cirkvenčič, Vozlič, M. Osterc, Z. Osterc, Kutoš (Brunec). Nafta : Dravinja 1:0 (1:0) Lendava - Igrišče Nafte, gledalcev 500. Sodnik: Gliha (Trebnje). Strelec: 1:0 Zver (39). Nafta: Zajtl, Hozjan, Baša, Gaševič, Žalik, Drvarič, Hranilovič, Pal, Herceg, Zver, Ferletič (Bukovec, Varga). Steklar: RCS Gramatex 1:3 (0:2) Rogaška Slatina - Igrišče Steklarja, gledalcev 300. Sodnik: Barlič (Blagovica). Strelci: 0:1 Rous (2), 0:2 Dominko (28), 1:2 Horvat 11 m (68), 1:3 Rous (72). RCS Gramates: Stamenkovič, Ternar, Albin Lackovič, Pucko, N. Kdveš (Lacko), Albert Lackovič, Dominko, Rous (G. Kbveš) Vori, Novak, Voroš. Tretja državna nogometna liga Trgotrans: Rače 4:1 (1:1) Ižakovci - Igrišče Trgotransa, gledalcev 150. Sodnik: Glažar (Ptuj). Strelci: 1:0 Zrim (11 m - 27), 1:1 Šuntner (11 m - 42), 2:1 Zrim (11 m - 57), 3:1 Sebjan (69), 4:1 F. Smodiš (71). Trgotrans: Maučec, Kolman, Vori, Baša, Vučko, Poredoš (Kerčmar), F. Smodiš, S. Smodiš (Forjan), Zrim, Šebjan, GruŠkovnjak. Državna ženska nogometna liga Logo Les Ižakovci: Jarše 4:3 (1:2) Ižakovci - Igrišče v Ižakovcih, gledalcev 100. Strelki za Logo Les : Korpič 2 in Šemen 2. Logo Les Ižakovci: Perša, Verner, Lepoša, Denša, Kučko, Horvat (Kavaš), Gyofi, Balek, Korpič, Lebar, Šemen. Nagrado dobi Janez Miholič V športni napovedi št. 8 so imeli trije reševalci po 9 pravilnih napovedi. Žreb je nagrado določil Janezu Miholiču, Lipovci 250, 69231 Beltinci. Pravilna rešitev športne napovedi št. 8: Potrošnik : Primotje 1, Živila : Mura 0, Beltrans : Zagoije 1, Nafta : Dravinja 1, Steklar : Gramatex 2, Trgotrans : Rače 1, Remet-M. Sloga : Bakovci 1, Grad : Goričanka 2, Mostje : Hotiza 1 in Črenšovci : Mladost 1. ŠPORTNA NAPOVED V športni napovedi št. 9 je naš gost Željko Kranjc iz Rakičana, dolgoletni nogometaš in trener Mure, sedaj trener Rakičana. Progno-ziral je takole: Pari ’ Tip 1. MURA 2. Krka 3. GRAMATEX 4. Triglav 5. Dravinja 6. Pobrežje 7. Bistrica 8. Renkovci 9. Dobrovnik 10. Nedelica : Maribor 0 : POTROŠNIK 2 : Rudar (T) 1 : NAFTA 2 : BELTRANS 0 : TRGOTRANS 1 : Mostje 1 : Odranci 1 : Kobilje 0 : Hotiza 1 ŠPORTNA NAPOVED ŠT. 9 Tip 1. MURA : Maribor 2. Krka : POTROŠNIK 3. GRAMATEX : Rudar (T) 4. Triglav : NAFTA 5. Dravinja : BELTRANS 6. Pobrežje : TRGOTRANS 7. Bistrica : Mostje 8. Renkovci : Odranci 9. Dobrovnik : Kobilje 10. Nedelica : Hotiza Izpolnjene lističe pošljite na uredništvo Vestnika, Murska Sobota, Slovenska 41, najpozneje do sobote, 30. aprila 1994. Pri žrebanju bomo upoštevali 8 pravilnih tipov. Priimek in ime ter naslov 1. SNL Olimpija 23 19 3 1 71:14 41 MURA 23 16 5 2 48:12 37 Maribor 23 12 8 3 39:16 32 Publikum 23 10 9 4 36:22 29 Koper 23 10 7 6 37:30 27 Živila 23 11 5 7 30:26 27 Gorica 23 9 8 6 32:33 26 POTROŠNIK23 11 3 9 48:34 25 Izola 23 8 6 9 39:36 22 Rudar (V) 23 6 7 10 25:38 19 Optimizem 23 7 5 11 22:43 19 Cosmos 23 5 6 12 20:38 16 Mavrica 23 3 7 13 23:46 13 Istragas 23 3 6 14 13:42 12 Krka 23 1 6 16 8:45 8 II. SNL Gaj 23 15 5 : 3 48:9 35 Korotan 23 15 4 - 4 47:23 34 GRAMATEX 23 14 6 3 42:22 34 NAFTA 23 14 3 6 43:19 31 Piran 23 10 6 7 27:23 26 BELTRANS23 11 3 9 42:29 25 Zagorje 23 9 6 8 38:40 24 Dravinja 23 9 5 9 32:24 23 Šmartno 23 7 8 8 36:33 22 Steklar 23 7 8 8 31:30 22 Slavija 23 7 7 9 37:34 21 Domžale 23 5 11 7 24:31 21 št. pivov. 23 7 4 12 25:37 18 Rudar (T) 23 5 6 12 26:44 16 Triglav 23 1 10 12 18:59 12 Medvode 23 0 4 19 13:72 4 III. SNL - vzhod Drava Aluminij 18 11 4 4 3 43:18 26 4 40:23 24 18 10 Kovinar 18 9 5 4 26:19 23 Papirničar 18 8 6 4 28:15 22 Žalec 18 7 7 4 20:17 21 Dravograd 18 8 4 6 29:22 20 Kob Ford 18 6 7 5 26:25 19 Svoboda 18 7 5 6 25:25 19 Sl. Gradec 18 7 4 7 23:23 18 Rače 18 6 2 10 24:35 14 Pohorje 18 5 3 10 27:36 13 Impol 18 3 6 9 13:28 12 Pobrežje 18 3 5 10 17:36 11 TRGOTRANS18 3 4 1 1 21:40 10 I. MNL MS Rezultati -19. kolo Remet-M. Sloga Bakovci 2:0 Grad Goričanka 0:3 Rakičan Vesna 1:1 Gančani Cankova 1:0 Čarda Bogojina 3:1 Serdica Emal 0:0 Dokležovje Tigop 3:0 Bakovci 19 14 2 3 35:17 30 Goričanka 19 13 2 4 57:19 28 Remet-M. Sl. 19 11 5 3 44:21 27 Vesna 19 8 7 4 37:18 23 Tigop 19 8 6 5 29:25 22 Serdica 19 7 7 5 28:23 21 Čarda 19 7 6 6 30:28 20 Rakičan 19 7 4 8 34:33 18 Dokležovje 19 6 5 8 30:32 17 Emal 19 6 3 10 21:34 15 Gančani 19 3 6 10 17:39 12 Bogojina 19 3 5 11 21:38 11 Cankova 19 5 1 13 25:50 11 Grad 19 3 5 11 17:48 11 II. MNL MS Rezultati -17. kolo Tromejnik Puconci 1:2 Apače Bratonci 0:1 Rotunda Šalovc 1:1 Tešanovci Križevci 1:0 prek. Hodoš Filovci 3:0 b.i. Puconci 15 13 1 1 36:15 27 Bratonci 16 12 0 4 49:18 24 Tromejnik 16 11 1 4 39:21 23 Apače 16 10 1 5 47:24 21 Hodoš 15 7 2 6 24:22 16 Šalovci 16 7 1 8 38:30 15 Prosenjak. 14 6 1 7 26:30 13 Tešanovci 14 4 1 9 24:37 9 Križevci 15 4 1 10 18:34 9 Rotunda 16 2 4 10 19:43 8 Filovci 15 1 1 13 14:60 3 I. ONL Lendava Rezultati -16. kolo 1:0 Mostje : Hotiza Kobilje : Nedelica 2:2 Odranci : Dobrovnik 2:2 Olimpija : Renkovci 0:1 Črenšovci : Mladost 4:1 Bistrica : Polana 0:0 Renkovci 16 12 1 3 27:7 25 Črenšovci 16 9 3 4 24:10 21 Mladost 16 9 3 4 33:23 21 Kobilje 16 7 6 3 20:14 20 Odranci 16 6 4 6 22:17 16 Dobrovnik 16 5 6 5 17:20 16 Hotiza 16 6 2 8 25:27 14 Mostje 16 6 2 8 17:26 14 Nedelica 16 4 6 6 15:23 14 Polana 16 4 5 7 31:31 13 Bistrica 16 4 4 8 19:27 12 Olimpija 16 1 4 11 9:34 6 I. ONL Lendava Rezultati - 9. kolo Panonija : Graničar 5:1 Kapca : Lakoš 1:1 Nafta B : Zvezda 1:0 Panonija 8 6 1 1 27:11 13 Lakoš 8 5 2 1 22:12 12 Nafta B 8 5 0 3 24:21 10 Žitkovci 7 4 0 3 16:11 8 Zvezda 7 2 1 4 13:21 5 Kapca 8 0 4 4 14:21 4 Graničar 8 0 2 6 12:31 2 NOGOMETNI KOMENTAR Štefan Škaper vodi med strelci Pomurski nogomet dobiva tretjem mestu. Kaže, da bo nogometaši Nafte v so premagali solidn r Dravinje iz Slovens ih njic. Tako Grama« /» M Nafta še ostajata v % prvi dve mesti, K ^ v prvo državno hgo-pa vse bolj prodira (te. druge državne lige, s J nutno na šestem mes • Naposled so zmng nogometaši Trgotrans t vedno večjo veljavo. Nogometaši Mure so v Ljubljani premagali Olimpijo v polfinalu slovenskega pokala, kar je prvi poraz Olimpije na domačem igrišču po osamosvojitvi Slovenije. Žopet toča golov v Beltincih na tekmi Potrošnik : Primorje. Neodločen rezultat Mure v Kranju z Živili Naklom z desetimi igralci. Tri zmage pomurskih drugoligašev Beltransa, Nafte in Gramateksa. Zmaga tretjeligaša Trgotransa in no-gometašic Logo Lesa iz Iža-kovec v državni ligi. To je bilanca minulega konca tedna, ki dovolj zgovorno pove, da ima pomurski nogomet v Sloveniji pomembno vlogo. Nogometaši Potrošnika so v Beltincih navdušili z dobro in učinkovito igro, v kateri sta zopet prišla do veljave odlična strelca Štefan Škaper in Vlado Miloševič. Z doseženimi štirimi zadetki je Škaper sam v vodstvu med strelci prve državne lige s štirimi goli prednosti. Dosegel jih je 21. Miloševič pa je s 16 goli na igral Potrošnik do konca letošnje sezone pomembno vlogo v prvi državni ligi. Nogometaši Mure so v Kranju na srečanju z Živili osvojili točko, kot so načrtovali. Tako so zadovoljni, zlasti ker so večji del tekme igrali zaradi izključitve Jermaniša z igralcem manj. Velik nogometni spektakel pa pričakujejo v nedeljo v Murski Soboti, saj bo srečanje med Muro in Mariborom Brani- kom marsikaj razjasnilo, čakujejo tudi rekordno vilo gledalcev. Pomurski drugoligaši tokrat zadeli v polno, v soboto je Beltrans, ki Pri-šte- so Že od- lično igra v drugem delu prvenstva, v Veržeju prepričljivo premagal solidno moštvo Žagorja ter tako na domačem igrišču spomladi osvojil vse možne točke. Nogometaši Gramatexa iz Turnišča so gostovali v Rogaški Slatini in z dobro igro, zlasti v prvem polčasu, osvojili pomembni točki, čeprav so nastopili oslabljeni, brez treh standardnih igralcev. Tudi kovec, premagali so K d|1jj tako morda ujeh odrešilni vlak. 6 • j bodo morali Kako ^ bodo želeli ostati v že v soboto, ko igraj 4 srednim tekmecem .^ iz lige Pobrežjem v Ma^ osvojiti vsaj točk0’ jjj. Drugič spomladi so g0 gale tudi nogometa tje Lesa iz Ižakovec, ki s j( moštvo Jarš. Toda so mnogo težje, ko ro- kovale, saj so jih goSlJ W netile in po P8 celo vodile z 2-L ¿einnova sta Korpičeva m (Jt dokazali, da n,st8 ljučju državni repre^“ FeriM^ Strelci I. SNL 21 golov: Škaper (Potrošnik), 16 golov: Miloševič (Potrošnik), 13 golov: Gliha (Mura), 9 golov: Belec (Mura), 6 golov: Cener (Potrošnik), 4 gole : Džafič (Potrošnik), Ilič (Mura), Kosič (Potrošnik) 3 gole : Emeršič (Mura), Bakula (Mura) 2 gola : Gutalj (Mura), Baranja (Potrošnik) Brezič (Mura). Strelci II. SNL 16 golov: M. Osterc (Beltrans), 12 golov: Herceg (Nafta), 9 golov: Dominko (Gramatex), 8 golov: Rob (Nafta), 7 golov: S. Lebar (Gramatex), Hranilovič (Nafta), Šabjan (Nafta), Rous (Gramatex Turnišče), 5 golov : Novak (Gramatex), Posavac (Beltrans), Cirkvenčič (Beltrans), 4 gole : Stojko (Beltrans Zver (Nafta), 3 gole : Kčveš (Gramatex), Ternar (Gramatex), Z. Osterc (Beltrans), Kutoš (Beltrans), 2 gola : Žalik (Nafta), Brunec (Beltrans), Lackovič A. (Gramatex), Šah____________________ Zmagal Zupe V Brezovcih je bil tradicionalni konectedenski šahovski turnir. Med 74 šahisti je zmagal član ŠD Radenske Pomgrada iz Murske Sobote Miran Zupe z 8 točkami. Boris Kovač je bil peti s 6 točkami, Igor Kos s 6 točkami sedmi. Sledijo: Gaber deveti, Gabor deseti, Kelemen kot najboljši mladinec trinajsti, B. Hari osemnajsti, Režonja enaindvajseti, A. Kelemen dvaindvajseti, Bolčič triindvajseti, A. Kos štiriindvajseti in Radosavljevič pe-tiindvajseti. Igra z zvenečo žogo---- Sobočani tretji V končnici tekmovanja slepih in slabovidnih v igri z zvenečo žogo za državno prvenstvo je Murska Sobota premagala Savinjo z 10:7 ter izgubila z Zmaji 6:7 in Ljubljano 2:7. Tako je ekipa Murske Sobote zasedla tretje mesto. Slovenska reprezentanca, v kateri sta tudi Sobočana Drago Potočnik in Boštjan Vogrinčič, se že pripravlja na svetovno prvenstvo, ki bo v Coloradu. (TK) V prvi polfinalni tekmi za pokal Nogometne soboška Mura v Ljubljani premagala Olimpijo z < sta dosegla Kokol in Bel«. To je bil prvi p< osamosvojitvi Slovenije, zato je tudi zelo boleči teiju. Tako imajo Sobočani lepo priložnost, da v premagajo Olimpijo ali igrajo neodločeno in se u Povratna tekma bo v sredo, 11. maja 1994, v Murss Nogomet Zmaga in poraz Slovenije V Murski Soboti sta pretekli teden gostovali kadetski im® jjko*j|i zentanci Češke in Slovenije. V prvem srečanju, ki je srečanj11’ zmagala reprezentanca Slovenije z 2:1. Na povratnem ^ Sob .^ v Rakičanu, pa je zmagala Češka z 2:1. Češka je v jjtajO® premagala kadete Mure z 1:0. V slovenski kadetski rep tudi trije nogometaši Mure: Petrovič, Banfi in Posavec. Tenis_________________________—----- Gorenje prvak Končano je bilo tekmovanje v sindikalni teniški kjer je sodelovalo 16 ekip, ki so bile v predtekmovanj . ekipe' stof^ skupini. V sklepni del tekmovanja pa so se uvrstile po za pr^0 skupine. Za tretje mesto je Vigros premagal TPO z 2- QOrenje ' je Gorenje premagalo Arcont z 2:1. Vrstni red: 1- Satler, Verzel), 2. Arcont, 3. Vigros, 4. TPO. > Spidvej________________________——— Druga dirka za DP d rt0 Spidvej klub Lendava bo organizator druge ^^.^uri "j,#1''1 prvenstvo. Dirka bo v nedeljo, 1. maja 1994, ob spio v Petišovcih. Na njej bodo sodelovali vsi najboljši slo* j^rvah . J štirih klubov. Med njimi bodo tudi štirje domačim- ¡tv«- s J Špitaler in Lazar, od katerih lahko pričakujemo ^ . r/VOIn. O^3 nastopili na domači stezi in pred domačim °N|ns.A^) pričakujejo tudi tekmovalce iz Avstrije in Hrvaške. ( . Ritmična gimnastika___________——------------------- Škobernetova četrta V Mariboru je bilo državno prvenstvo v ritmični Sj^^enci članice. Med 25 tekmovalkami so sodelovale v ^i^jfoe, Sobočanke. Najbolje med njimi seje odrezala Ana SKo ^ rretjeU izvrstno četrto mesto in le za dve desetinski zaostal Maja Šiftar je bila deveta, Nina Švenda pa enajsta. Judo___________________________——" Cikajlo drugi [(d^ V Gorišnici je bilo državno prvenstvo v judu za stare) valo je 91 tekmovalcev iz 18 klubov. Med njimi so v w-dosegli naslednje uvrstitve: najboljši je bil Cikajlo, 1 n« petile zasedel drugo mesto in dobil srebrno medaljo. Bro ^ ^j. osvojili: Žilavec (46 kg), Hašaj (55 kg) in Kovač (n® Bobič (55 kg), sedmi pa Horvat (nad 71 kg). (T- Ko Z Hokej na travi Vodijo Lipovci V sedmem kolu prvenstva v državni ligi v hokeju na travi so bili doseženi naslednji rezultati: Po-muije : Lipovci 1:5 (Maučec 4 in Lenarčič za Lipovce ter Zelko za Pomurje), Lek Lipovci : Triglav 3:1 (R. Mesarič, Čerpnjak in Ker- -JW man za Lek £^0^:5 ¡| Železničar Pr 7 5 2 ° J Lipovci 7 4 2 J 9 Lek, 7 * J 2 H 2 Triglav Železničar Pomurje Predanovci ? 4 n 6 ° 7OO7 ^Ä^8. aprila 1994 stran 17 f í d Konjske dirke v Ljutomeru _ anage Ljutomerčanov Na ljutomerskem hipodromu je bila otvoritvena kasaška dirka, ki P je pripravil KK Ljutomer in sodi v okvir praznovanja 120-letnice prtih dirk. Pred 3000 gledalci je v sedmih točkah sporeda tekmo-talolOkonj, največ 27 iz KK Ijuto-®w. Ljutomerčani so slavili tri-“at, dvakrat Marko Slavič mlajši, tokrat pa Branko Slana. Marko «avič je zmagal z Albatrosom v če-W dirki (1,21,2) in Charlyjem So-“ollijem v sedmi dirki (1,18,2). Slana pa je zasedel prvo mesto s Rist Lady v tretji dirki (1,22,8). ujaga mesta so zasedli: Anomis voreš) v pjvi dirki. Lex (Jureš) t «trti dirki in Soulman (Makoter) ’sedmi dirki. Tretji so bili: Fikson Slavič) v četrti dirki, Fena (Ser-’ peti in Leona II (Makovec) '«tidirki. (N. Šoštarič) Rokoborba___________ Kovačič četrti nrokMhdŽarSkem > fe^dince do i°borski tumlr ^¿rog i» rokob et' Sodelovalo ^vaške t?^v iz 6 držav: sk^arske in Shv ’o6, Hrvaške, t V sl°vem Murske S "astop'ri trije KoS "¡'mi se ie^0'6' Naib°- (E'Ogrinec) km°Vanie čla‘ sport ROKOMETNI KOMENTAR Atletika Sodnika oškodovala Pomurko Za nami je letošnje prvenstvo v drugi državni moški rokometni ligi, kjer je imelo Pomurje kar štiri predstavnike: Pomurko iz Bakovec, Krog, Polet iz Murske Sobote in Radgono. Najuspešnejši so bili rokometaši Pomurke, ki so zasedli tretje mesto in se uvrstili v končnico prvenstva med štiri najboljše ekipe. S to uvrstitvijo so v Bakovcih zelo zadovoljni, saj tega pred prvenstvom niso pričakovali. Lepe možnosti pa so se jim ponudile v končnici prvenstva, ko so se srečali z ekipo Sevnice. Prvo srečanje v Sevnici so sicer izgubili, drugo v Murski Soboti pa dobili, tako da je o uvrstitvi v finale odločalo tretje srečanje v Sevnici. Bakovčani so tokrat zaigrali zelo dobro, v prvem polčasu vodili z 9:8, v regularnem času pa se je tekma končala z 19:19. V prvem podaljšku so rokometaši Pomurke v zadnjih sekundah igre dosegli zmagoviti zadetek, ki pa sta ga sodnika Me-lanšek in Povelaj iz nerazumljivega vzroka razveljavila in srečanje se je končalo s 23:23. Tako sta moštvi morali odigrati drugi podaljšek, ki pa sta ga odločila sodnika. Ta sta si namreč v zadnjih sekundah igre izmislila sedemmetrovko in tako pripomogla k zmagi domačega moštva. Tako se je tekma končala z zmago Sevnice 28:27, ki se je tako uvrstila v finale, kjer bo igrala s četrtouvrščeno Dobovo. Rokometaši Po- murke so bili tako oškodovani, da igrajo v finalu, kjer bi lahko tudi zmagali in se uvrstili v prvo državno ligo, saj bi v primeru neodločenega rezultata po dveh tekmah igrali odločilno tekmo doma. Morda sta bila sodnika pod vplivom selektorja slovenske moške reprezentance Toneta Tiselja, ki trenira ekipo Sevnice. Rokometaši Kroga so zasedli deveto mesto. S to uvrstitvijo nikakor niso zadovoljni, saj so pričakovali veliko več. Toda poškodbe igralcev, slaba igra na nekaterih tekmah in pa tudi sodniki so opravili svoje. V tem času se v Krogu že zavzeto pripravljajo na praz- novanje 35-letnice rokometa, ki jo bodo proslavili 18. junija. Zadnji dve mesti sta zasedli moštvo Poleta in Radgone, ki sta tako izpadli iz lige. Medtem ko je bila Radgona, ki med tekmovanjem ni niti enkrat zmagala, odpisana že nekaj kol pred koncem prvenstva, pa je o usodi Poleta odločalo zadnje kolo prvenstva. Treba pa je povedati, da so rokometaši Poleta igrali zelo spremenljivo in nekaj tekem izgubili povsem po nepotrebnem. Pričakovati pa je, da se bodo v drugo ligo uvrstili rokometaši Mladinca iz Murskih Črnec, ki uspešno tekmujejo v tretji državni ligi. Feri Maučec Rokometaši Kroga, člani druge državne lige. Stojijo od leve. J. Kolmanko (tehnični vodja), Peterka, Roškar, Kovačič, Lukač, Titan, Šernek, Meolic in Lesjak (trener); čepijo: Hanc, Hegeduš, T. Kolmanko, D. Kolmanko, Babič in A. Kolmanko. Fotografija: N. Juhnov ’ ^ prvih mest Radencanom 'khuj" Radenske so množično sodeloval’114 t^ prvih mesi. »testa^UnaMutiter se lepo odrezali, saj so zas n jeglič pn ml. A°SV°iiU: Janez Sužnik pri “L člamh, D Ja U; Rihtarič pr' ^ih Vi"1 Deian Slana pri ml' Pion'ri'h B P | ri mi. mladinkah. ^tetia m^ Pd m'' pionirjih A in Lasbaherj pomanjkova pri ml. ^airkahT pa so zasedli: oš'ai Pr' st- ^'l^iec ori st. pionirkah. (R A' Beznik pri ml. pionirjih B m Mulec pn P četrti v teku n ?^etskem mitingu v Velenju, ki je štel za državno S e Geza C k^ km> je med sto tekmovalci nastopil tudi član TK rabar in z rezultatom 30:58,66 zasedel četrto mesto. %Xčee Tenis________________________________________ Zmagal Škraban Teniški center Mešič iz Murske Sobote je bil organizator teniškega turnirja. Sodelovalo je 30 tekmovalcev iz vse Slovenije. Zmagal je Škraban (TK Murska Sobota) pred Kreutzem (TK Ptuj) in Starčičem (TK Radenci). Biljard-------------------------------------- Karadarevič peti Športni center Mešič iz Murske Sobote je pripravil prvo tekmovanje v biljardu. Med 16 tekmovalci je zmagal Mariborčan Lazar pred Čehom iz Maribora. Najboljši pomurski tekmovalec je bil Karadarevič iz Murske Sobote. Trije pomurski rekordi V Leibnicu v Avstriji je bil otvoritveni atletski miting, ki so se ga udeležili tudi člani AK Pomurje iz Murske Sobote in se lepo odrezali, saj so postavili kar tri nove pomurske rekorde. D. Šur je v teku na 300 m zmagal z novim absolutnim pomurskim rekordom 35,10. Novi pomurski rekord je postavil tudi Atila Horvat v skoku v višino z 201 cm in zmagal. Nov pomurski rekord je postavila tudi Sonja Roman v teku na 300 m s časom 43,04 za deklice do 15 let. V skoku v višino je zmagala Barabara Berden z rezultatom 173 cm, kar je le za 2 cm slabše od pomurskega rekorda. Madjar je bil v skoku v daljino tretji, v teku na 100 m pa četrti. Mojca Meglič je bila četrta v teku na 2.000 m. Badminton M. Šeruga Sekereš-Šendlinger tretja V Murski Soboti je bil četrti A-turnir članov Slovenije v badmintonu. Sodelovalo je 24 članov in 10 članic iz 6 klubov. Med njimi so bili tudi tekmovalci Mladosti iz Lendave. Najbolje se je odrezal Bojan Sekereš, saj je med posamezniki zasedel deveto mesto, v moških dvojicah je bil skupaj z Lendavčanom Šendlingerjem tretji, v mešanih dvojicah pa skupaj Nagodetovo četrti. V ženskih dvojicah sta zasedli M. in S. Nagy peto mesto. (VS) Gorsko kolesarstvo--------------------------- Jauk dvajseti Gorski kolesar Marjan Jauk, ki nastopa za klub PRS Scot iz Veržeja na tekmah svetovnega pokala v gorskem kolesarstvu, je dosegel na drugi dirki letošnjega pokala v krosu na italijanskem otoku Elbi z izvrstnim 20. mestom najboljšo slovensko uvrstitev in je prvi Slovenec s točkami svetovnega pokala. V finalu je sodelovalo 130 tekmovalcev, dirko na zahtevni progi pa je končalo 88 kolesarjev. (A. Dekleva) Odbojka______________________________________ Ljutomer v prvi A ligi V nadaljevanju končnice prvenstva v prvi državni moški odbojkarski ligi je Ljutomer dvakrat zmagal. Najprej so Ljutomerčani premagali Granit iz Slovenske Bistrice s 3:1 (16:6, 11:15, 15:4, 15:2), nato pa še Topolšico s 3:0 (15:5,15:8,15:9) in si tako zagotovil mesto v prvi državni A-ligi, kjer bo sodelovalo osem najboljših moštev. Postava Ljutomera: Berlot, Kav-nik, Škrobar, Belec, Zidar, Grut, Rajnar, Savič, Marič, Kaurin. (N. Šoštarič) Rokomet______________________________________ Visoka zmaga Bakovec V prvenstveni tekmi druge državne ženske rokometne lige je ekipa Bakovec na Ptuju visoko premagala Dravo s 25:12 (13:5). Strelke za Bakovce: Hozjanova 19, Gjerekova 5, Vugrinec-Trat-njekova 5, Lukačeva 3 ter Buzetijeva in Kolblova po enega. V prihodnjem kolu igrajo Bakovci z Branikom v Mariboru. Odbojka - play off Vigros Pomuije tretji V končnici tekmovanja za tretje mesto v Sloveniji je ekipa Vigrosa Pomurja iz Murske Sobote dvakrat premagala ljubljansko Olimpijo in tako zasedla tretje mesto, kar je največji uspeh doslej. V prvi tekmi v Murski Soboti je Vigros Pomurje premagal Olimpijo s 3:1 (15:7, 8:15, 16:14,15:12). V povratni tekmi v Ljubljani pa je Vigros Pomurje premagal Olimpijo s 3:2 (15:10, 13:15, 12:15, 15:12, 10:15). Tako je odpadla tretja tekma v Murski Soboti. Postava Vigrosa Pomurja: Marič, Prša, Gobec, Kempa, Kerec, Bačvič, Novak, Poredoš, Fujs, Topovšek. KONJSKEGA ŠPORTA V LJUTOMERU l98?>^?kderbi hjč0 ^aga^i^' so v letu < več kot K°fri nSta bila r aJuspešnejša ebeka z Bran-^rej^SzMarV VeržeJa in W 01 'Z Klil Om S'avičem SgOn- Ua difer°VeC' Re’ V GornJi S ^Slovank, nov abso-^17,8 in 'H ie 'rki kor4 ki ga ie NalMal 1 UH? Dorica MS a?Je ob šampionatu n « etl>ice Praznovanju ■' dirL ^ernei KonNniškega a' ¿^a na R ? spomin’ h k ddu Pri K'a’ Kinkih So od Pc-^i krat dlrk na Brdu i^t^o'113 trikrat Mutorner-’VI Rebeka n ln Rebeka ^agarJ33sc 'c uve" - M T ^1 i.Je?uinK Avstriji v^e^aia nan^u\Dorica 1 kasašv 5$' Jugoslo-k^ z debiju K L1 tak0"? akordom '3a je i^b?ljŠala re-t3^) n?'3 Fe8rina ie k, Jc znašal ^kSa si'3 že Peta starej-c na jugoslo- ___s Marko Slavič starejši iz Ključarovec je s kobilo Dorico MS (na posnetku) zmagal na jugoslovanskem kasaškem derbiju v Zagrebu z novim rekordom (1,24,1), kar je bila njegova peta zmaga na derbiju. Markoje tako daleč najuspešnejši ljutomerski voznik. vanskih kasaških derbijih, kar doslej ni uspelo nobenemu ljutomerskemu tekmovalcu. Ani MS z Markom Slavičem mlajšim pa je bila na derbiju druga. V Zagrebu je nastopila tudi Rebeka in postavila rekord hipodroma 1,21,4. Dorica MS z Markom Slavičem starejšim pa se je uveljavila z zmagami in dobrimi uvrstitvami tudi v Avstriji. Ljutomerski kasači so bili uspešni tudi na jugoslovanskem kasaškem maratonu, saj je Ani MS z Markom Slavičem mlajšim zasedla drugo mesto, Lima II z Dušanom Jurešem je bila tretja, Lero z Mirkom Hanžekovičem pa četrti. Omeniti velja še zmago Adonisa z Markom Slavičem mlajšim, na prvenstvu Slovenije za dve-letnike pa je bil Fero s Stankom Pušenjakom med trilet-niki na prvenstvu Slovenije in Jugoslavije drugi. V letu 1985 je Marko Slavič mlajši dosegel 15 zmag, Branko Puhar 7, Marko Slavič starejši 4 in Branko Slana 3 zmage. Zmage pa so še dosegli: Vlado Žnidarič, Slavko Jureš, Stanko Pušenjak, Lojze Špindler, Milan Seršen, Tonček Slavič, Jožko Slavič, Dušan Jureš, Jernej Bolkovič in Milan Novak. V letu 1986 so tekmovalci Konjeniškega kluba Ljutomer 31-krat zmagali ter zasedli 26 drugih, 30 tretjih in 18 četrtih mest. To je nekoliko manj kot prejšnje leto, vendar vseeno razveseljivo. Najuspešnejša tekmovalca sta bila Marko in Markec Slavič iz Ključarovec, ki sta dosegla kar 22 zmag, kar je vsekakor eden največjih uspehov, saj sta samo prejšnje leto dosegli dve zmagi več. Med zmagovalci pa so še bili: Jožko Jureš, Milan Seršen, Slavko Jureš, Branko Slana, Tonček Slana, Dušan Jureš in Branko Puhar. Ljutomerčani tokrat niso bili tako uspešni kot prejšnja leta na prvenstvenih dirkah. Največ uspeha so dosegli na krožni dirki za prvenstvo Slovenije, kjer je zmagal Adonis MS z Markom Slavičem mlajšim. Adonis MS pa je postavil tudi jugoslovanski rekord za triletne kasače s kilometrskim časom 1,19,8. Zmagal je tudi na četrti dirki za zimski pokal na dunajskem dirkališču med 13 izbranimi konji Milan Kukolj iz Spodnjega Krapja. Svoj naj večji uspeh je dosegel z Letjo na prvem slovenskem kasaškem derbiju v Gornji Radgoni, kjer je leta 1991 zmagal. Sicer pa je bil z Letjo uspešen tudi na državnem prvenstvu dve- in triletni-kov ter na spominski dirki na Brdu, kjer je zasedel druga in tretja mesta. V letu 1991 je bil najuspešnejši ljutomerski tekmovalec, saj je z Letjo štirikrat zmagal. Z Letjo je tudi dosegel kilometerski čas pod 1,20, kar jo uvršča med najuspešnejše slovenske kasače. z voznikom Leopoldom Kern-bichlerjem. V dirki sta sodelovala še Marko Slavič starejši z Dueno MS, ki je bila sedma, in Branko Puhar z Rebeko, ki je zasedla deseto mesto. Omeniti velja rekord steze, ki ga je postavila Dorica MS z Markom Slavičem starejšim v Komendi 1,20,1, tretje mesto Arna MS z Markom Slavičem starejšim na 59. jugoslovanskem kasaškem derbiju v Ljubljani, nov jugoslovanski rekord Adonisa MS z Markom Slavičem starejšim na dirki v Gornji Radgoni za triletne kasače 1,19,9 (dotedanji rekord je imela Dorica MS in je bil 1,20,1). Sicer pa je bil tega leta najuspešnejši kasač v Jugoslaviji Fit (Hrovat, Ljubljana) iz ljutomerske kasaške reje, ki je zmagal na jugoslovanskem kasaškem derbiju in na spominski dirki na Brdu. Fit je kot najuspešnejši kasač zaslužil nekaj nad milijon dinarjev, medtem ko so najboljši ljutomerski kasači zaslužili: Rebeka 400.000, Adonis MS, Duena MS, Dimitrija MS in Dorica MS pa okrog 300.000 dinarjev, kar je bilo očitno premalo, da bi lahko pokrivali stroške vzdrževanja in tekmovanja. Zato so uspehi, ki so jih dosegli ljutomerski kasači z vztrajnim delom in odpovedovanjem, toliko pomembnejši. (Nadaljevanje) stran 18 iz naših krajev Kako s komunalnimi odpadki? V lendavski občini si prizadevajo, da bi v letošnjem letu uredili vse potrebno za čim bolj gospodarno zbiranje komunalnih odpadkov. Saubermacher Šud, d.o.o., iz Murske Sobote in Komunalno podjetje iz Lendave opravlja v krajevnih skupnostih natančen posnetek stanja in pripravljenosti posameznih gospodinjstev za ločeno zbiranje in odvoz odpadkov. Čeprav je zbiranje in odvažanje komunalnih odpadkov v Lendavi kolikor toliko urejeno, smeti in druge odpadke odvažajo enkrat tedensko, je v drugih krajevnih skupnostih ta problematika še vedno nerešena. Tam nenehno rastejo nova divja odlagališča in onesnažujejo okolje. Tudi sortiranje komunalnih odpadkov je v občini novost, čeprav je v Lendavi nekaj zabojnikov za steklo, ki pa so vedno prepolni. Dejansko stanje naj bi ugotovili še letos, nato pa bi bilo potrebno sprejeti ukrepe za kar najgospo-darnejše ravnanje s komunalnimi odpadki. Etnično čiščenje v Apaški dolini Vsa družina v izgnanstvo Zgražamo se, ko na televiziji videvamo ljudi, ki morajo zdoma samo zato, ker so druge narodnosti. V mislih imam »sodobne« begunce s tal nekdanje Jugoslavije, zlasti iz Bosne. GASILCI - Gasilsko društvo Osek v lenarški občini bo junija praznovalo 45-letnico. Šteje 65 aktivnih članov, ima dve desetini gasilcev in eno desetino gasilk. Poskrbeli so tudi za podmladek. Društvo ima večkrat gasilske zabave, na katerih pa ne točijo zgolj pijač, ampak ponujajo tudi dobra jedila, za katera poskrbi gasilska kulinarična skupina, ki jo je včasih vodila Štefka Kozar. Najpogosteje pripravijo gibanice. Te gredo za med tudi na tekmovanjih v motokrosu. Tudi po 100 kosov! Sicer pa oseški gasilci, ki so pred desetimi leti dogradili svoj dom, ne skrbe le za požarno varnost, ampak tudi za oskrbo prebivalstva z vodo v sušnih obdobjih. Lani so jo pripeljali stokrat po 4.200 litrov, letos pa že dvajsetkrat. - Fotografija: F. Kr. Begunstvo pa ni neznanka tudi ljudem v svetu ob Muri. Spomnim naj na izseljevanje Slovencev iz tako imenovanega lendavskega kota na Madžarsko in izseljevanje Slovencev iz Apaške doline, ko so jo med drugo svetovno vojno zasedli nemški okupatorji. Resnici na ljubo pa je treba priznati, da pa tudi partizani niso prizanašali, saj so se iz obmejnih krajev morali izseliti številni Nemci, čeprav so imeli v Apaški dolini in v obmejnih krajih Goričkega svoje domove že od »pamti-veka«. V Gornji Radgoni so se te dni sešli nekdanji izgnanci, da bi tako podprli prizadevanja Društva izgancev Slovenije, ki se bori za določene gmotne pravice in druge, na primer zdravstvene pravice svojega članstva. Predsednik krajevnega odbora je Milan Šafran iz Ziberec, ki mi je povedal svojo zgodbo. Milanova starša sta se 1926. leta preselila v Žiberce iz Prekmurja. Tedaj sta v novem kraju kupila hišico in nekaj zemlje. Nekega dne v juliju 1941. leta, ko so Nemci zasedli Apaško dolino, so se s terenskim vozilom pripeljali esesovci in Šafra-novim naročili, naj se brž »spa-kirajo«, sicer ... Oče Ivan, mati Marija, babica Ljudmila, sestri Sida in Gizela ter Milan so jokaje zapuščali svoj dom. S kamionom so jih prepeljali v zbirališče v Maribor, od tam pa s tovornim vlakom v Slavonsko Požego, nato pa v Ogu-lin v Liko, kjer so životarili dve leti. Območje je bilo nemirno, saj so streljali vsevprek, zato niso mogli obdelovati njiv, čeprav so Safranovo družino pustili na neki prazni kmetiji. Preživljali so se pretežno s kozjim mlekom. Očetu je uspelo, da so jih po dveh letih premestili v bolj miren kraj - v Viro-vitico, kjer so stanovali v hiši nekega pravoslavnega duhovnika. Oddahnili so si, ko so partizani in Rusi osvobodili omenjeno območje. Šafranovi otroci so bili v času, ko so morali zapustiti rojstni kraj, stari od 7 do 10 let. Domov, v Žiberce, se je - vojnim razmeram navkljub - 1945. leta vsa družina srečno vrnila. V Maribor so se pripeljali z vlakom, od tam nazaj v domači kraj pa s konjsko vprego. Neki sovaščan je pač prišel ponje. Hišica je sicer stala, ni pa bilo v njej več nobene opreme. Začeti je bilo treba skoraj iz nič. Tedaj pa so začeli enako usodo doživljati Nemci, ki so morali oditi v Avstrijo, na njihobve domove pa so se začeli naseljevati Primorci. Šafranovi so po agrarni reformi dobili 1,5 hektarja zemlje in politični aktivisti so pričakovali, da jo bodo dali v apaško kmetijsko obdelovalno zadrugo, toda oče Ivan ni klonil. Zaradi tega so bile Milan Šafran je kot otrok moral v izgnanstvo. Foto: Š. S. nemajhne tažave, saj bi ga skorajda razglasili za protidržavni element. Milan Šafran in njegovi sestri so v Virovitici končali po dva razreda osnovne šole, končali pa so jo v rojstni pokrajini. Kot mladenič je odšel v Ljubljano in se zaposlil v Litostroju, kjer je delal dve W j potem pa ^Je v ekonomski eno w kombinata Gotnj v Stogovcih. ^.LgltlJ let. Nazadnje, m ‘c »združeval delo« ( j«) Kardeljevo v apaški Lini. K°l boben, se je predčasno upokoj® ¡^ Štiriletno stvu je na človeku stilo dotočen® V gornjeradgonski čas evidentiranih 9 Je pa sreča, da so jih izgnali z d°® ’¡¡jih #► Jvlh bivalnih ob®» ljudi. Šafranovi® j ^ tiči zlasti P«®* Bosanac. Po voJ®^^ krat obiskali mine na težka voj so srečo, ker Ivan Šafran, sedajJ izgnancev, od d^/ kuje kakega g®0®6^# mestila, bolj® g^o^J ralno priznanje. ti stri in množica # mlad izgnanec. v je/ minu mu je da > d zdoma, in sko*AeC je pred očmi ga je skupaj s sty soB0CT PISMA, MNENJA, STALIŠČA Pogovor s poslovodnim organom Bil je oblačen spomladanski dan. V službo sem se odpravila že v zgodnjih jutranjih urah, seveda z vso dušo in telesom, vesela, da bom po dolgem času videla delovne kolege, kolegice in seveda uka željne glavice. Peljala sem se z avtobusom. Med potjo sem opazovala naravo, tako lepo, privlačno, seveda za svoj letni čas primerno. Drevesa so dobila že listje, nekatera so tudi cvetela, trava je ozelenela. Bila sem vesela, srečna. Toda to veselje je kar hitro minilo. V zbornici sem zaman iskala dnevnik. Ni ga bilo nikjer, ker so ga nekateri razredniki nosili domov. Stopila sem v razred, nadaljevala uro ponavljanja. Vedela sem, da smo s snovjo končali nekje pri »varčevanju z energijo«. Kar naenkrat slišim trkanje na vratih učilnice. V razred stopi poslovodni organ. Bil je jezen, v obraz rdeč, kot paradižnik. »Tovarišica! Pridi v mojo pisarno na razgovor,« je dejal. Učencem sem dala tiho zaposlitev. V mislih sem se spraševala, kaj neki je narobe. Brez besed sem stopila za poslovodnim organom v njegovo pisarno. Sedel je že v svojem prijetnem naslonjaču -fotelju. Pogledala sem po njegovi pisarni. V njej je bila nabavljena nova preproga, miza, fotelji, ne da bi kot član delovne organizacije vedela za to. Same spremembe. »Sedi na stol!« mi je ukazal. »Ne vem kako bi začel. Ali si gospodična ali gospa.« »Zakaj me sploh žališ?« sem si mislila potiho. »Tako se ne pride na delovno mesto. Počaka se v zbornici kolege in kolegice in se rokuje z njimi, dokler ne pride sleherni v zbornico. Hotel sem ti dati že odpoved!« Mimo sem sedela na stolu kot ubogljivo jagnje. Poslušala njegove besede, stavke, ki jih je izrekal ves jezen. Mislila sem si samo, kaj mi bo še povedal. »Ja, kolektiv govori, da se na hodniku čudaško obnašaš, z nikomer se ne pogovarjaš, samo letiš v razred. Za vse, kar se dogaja v delovni organizaciji si kriva ti, da veš.« Kljub telesni temperaturi, ki sem jo še imela sem sedela mirno, čakala da bo stresel vso jezo name. V tistem hipu so se mi ulile solze po obrazu. Polzele so po licu, kar precej debele, ampak ne solze sreče, solze žalosti. V joku sem dejala: »Prosim bi mi lahko dal odgovor, na te tvoje besede: »Za vse kar se dogaja na šoli si kriva ti.« Odgovora seveda nisem dobila. »Izvoli bolniške liste!« sem mu dejala. Pogledal je bolniške liste, bilo jih je več in zavpil: »Kaj si nora, ne vidiš, da si še na bolniškem!« »Če si nepismena, bi dala v pogled svojima otrokoma, naj bi ti onadva pregledala!« Takrat, v tistem hipu mi je zastal dih. Po tolkih letih delovne dobe, ko se od doma odpraviš z veseljem na delo, da te nekdo še ozmerja in ti pove, da si nepismen. Po licu so mi spolzele še bolj debele solze. »Obriši si solze. Pojdi v razred in spelji uro do konca, da si otroci ne bodo mislili, kaj je bilo. »Ko boš uro končala, odloži v pisarni vse stvari in se odpravi domov.« Obrisala sem si solze, odšla v razred, uro končala do konca s pogledom na zvezke, učence, ki niso bili več tako urejeni kot prej. V pisarni sem odložila stvari, ki sem jih imela s seboj na mizo. Po telefonu je poklical še enega delovnega tovariša in ga vprašal, če je tudi on na bolniškem. Pred ostalimi člani kolektiva je dejal: »Prej si ti kolektivu obrnila hrbet, sedaj bo kolektiv tebi obrnil hrbet. V tistem hipu me je obdal tak občutek kot, da bi mi nekdo potisnil nož v sredino srca. S solznimi očmi sem pogledala po nekaterih članih kolektiva. Eni so se zresnili, nekateri pa se ironično smejali. Tisti hip se je v meni zrušilo vse. Šla sem proti pisarni tovariša tajnika. Na vratih se je prikazala nova tajnica za katero nisem vedela. Prosila sem jo, naj mi potrdi zdravstveno izkaznico. Povedala mi je, da zdaj nima časa, ker ima razgovor s poslovodnim organom, mene pa ne pozna. »Čuj tovarišica, bolniške liste ti lahko tudi fotokopiram, če želiš!« sem zaslišala glas za sabo. Bil je glas poslovodnega organa. »Ne hvala, ne želim.« Na hodniku, ko sem šla iz stavbe, sem srečala krojača. Pozdravila sva se. Šla sem na avtobus. Z bolečino v srcu sem se peljala domov. Imela sem občutek, kot da bi se za vselej ustavil čas, kot da se kazalci na uri ne bi premikali več naprej. Čeprav sem bila ozmerjana, tudi kot namišljeni bolnik, sem tedaj nadaljevala zdravljenje v zdravilišču. Spomnim se le tega, da je ta dan - dan zemlje. NASLOV V UREDNIŠTVU Prispevki za opremo ginekološko-porodniškega oddelka v Murski Soboti Do 7. 4. 1994 so nakazali prostovoljne prispevke za opremo ginekološkega oddelka naslednji darovalci: 2. 3. 4. 5. Agroservis M. Sobota Marija Gomboc, Petanjci Vega Skakovci Milan Beloglavec, Vrazova 14, M. Sobota Delavci šolskega dispanzerja Zdravstvenega doma M. Sobota 6. Jože Špilak, Severjeva 19, 7. 8. 9. M. Sobota Bernarda Balažič Peček, Mladinska 16, G. Radgona Pomursko društvo za boj proti raku M. Sobota Gidos Lendava 62.000,00 SIT 3.000,00SIT 30.000,00 SIT 15.000,00 SIT 5.000,00SIT 10.000,00 SIT 5.000,00 SIT 400.000,00 SIT 40.000,00SIT Vsem darovalcem se za prispevek najlepše zahvaljujemo. Prispevke sprejemamo še naprej na žiro račun Splošna bolnišnica Murska Sobota 51900-609-90030 s pripisom: za nabavo opreme ginekološko-porodnega oddelka. Kolektiv ginekološko-porodnega oddelka Predstojnik oddelka: dr. Eva Koltaj-Kocan Plazovi prizadeli ceste Zemeljski plazovi, ki so ob koncu lanskega in v začetku letošnjega leta prizadeli Lendavo, so naredili veliko škode, po oceni strokovnjakov za okoli 3000 milijonov tolarjev. Največ škode je zaradi porušenega mostu in podpornega zidu na lokalni cesti v Lendavskih Goricah. Po tej cesti je še danes prepovedan promet, čeprav so bile z njo Lendavske Gorice povezane z Lendavo. Vanje je mogoče priti z avtomobilom le iz Dolge vasi. Gradbeno podjetje iz Lendave je že začelo z obnovo. Veliko škode je bilo tudi v Lendavi, še posebno v Kranjčevi ulici, saj so plazovi le-to močno poškodovali. Cesto bo potrebno v celoti obnoviti, saj postaja iz dneva v dan slabše prevozna. jani ■ MURSKA SOBOTA - Na seji izvršnega sveta občinske skupščine so potrdili sklep o določitvi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo mestnega zemljišča. Ta znaša po novem 0,05 tolarja. ■ MURSKA SOBOTA -•Zadnjem času se kaže povečano zanimanje turističnih skupin od drugod za ogled pomurskega središča. Analize dokazujejo, da kar 61 odstotkov Avstrijcev najbolj kritično ocenjuje urejenost okolja, za kar je Murska Sobota prejela že vrsto priznanj in pohval na državni ravni. ■ GORNJA RADGONA - Za izvedbo programov in delovanje krajevnih skupnosti v gornjeradgonski občini bodo letos zagotovili čez 31,4 milijona tolarjev. Gre za 3 milijone SIT dodatnega denarja od prvotno načrtovanega zneska. To bodo zagotovili z zmanjšanjem sredstev za razvojne naloge za 1,9 milijona in z 1,1 milijona SIT manj denarja za projektiranje vodovodov v okviru komunalne infrastrukture. Obisk pri Gjerekovih v Polani V kraljestvu p# Na lanskem državnem prvenstvu ptic v Kranju j^c ^litl naslov šampiona države s postavnimi kanarčki- fic M m uspešen predsednik Društva za varstvo in rt'J Sobota, ki šteje 22 članov, od tega jih je 14 gojite J družinski in podporni člani. »Največji problem' s . ve|iko pomanjkanjem mladih kadrov. Ta konjiček na® joZiti in nobeden z njim ni zaslužil, ampak je ®0. heZIii d" r kapital. Da ne govorimo posebej o ogromni ljun prijateljev.« > v. M in 21 parov kan* nja vzgoja pag ^m saj imam tač a je čev, pri kanarčkih P Tako pripoveduje Karel Gjerek iz Polane, ki slovi kot uspešen tekmovalec in mednarodni sodnik. »Moj poklic je bil pred leti takšen, da ne bi mogel imeti ptic, če me ne bi podprla vsa družina. Žena Blanka in sin Dejan sta mi vedno stala ob strani. Tako se moramo vsi marsikdaj odreči prostemu času in prostoru. S sobnimi pticami namreč ni malo dela. Posebno velja to zame, ki imam tako kanarčke kot papige. Za mladičev.« ^ Seveda Pa Jv^Ž upira P.og1^ Jega »Glavni cilj naseg da ohranimo s eB0 še naprej ot’^jr?aVne® dilnih mest v drža jr^ Uspehi, kot so P«5 84 ^ ški prvaki v let-h MED PERNATIMI PRIJATELJI - Rar^ Gj^.^ našel med kanarčki in papigami veliko zadov j JERŠE vsako vrsto ptic je treba pripraviti hrano posebej, zagotoviti pa jim je treba tudi drugačne razmere za valjenje in čiščenje. Pri tem smo angažirani vsi. Rekel bi, da sem jaz bolj angažiran s komercialo, žena pa pri čiščenju kletk in njihove okolice, pa tudi pri hranjenju ptic.« Ko smo ga obiskali, je imel »nastavljenih« 15 parov papig Vestnik vas bo naslednji četrtek spet povabil, da varujete okolje! leta 1991 v samostojni S fStttc rodno udel tega vezujejo. dej^ii^ zelo razvejen o^.vf^L lah. Zanje oglede na^ vinio O varstvu m jca^ je ob k°n^ijuhi®L^ povedal veh ej Gi jp? kov in papig ^Ib^ Sjk, 28. aprila 1994 stran 19 iz naših krajev y*ov°r z g> Stefanom Baumgartnerjem, vodjem delegacije Mednarodne e racije društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca v Ljubljani Slovenski Rdeči križ ? s tlet s i’ iti ft is f * Í if> tile-ir it ii p si J» Í »t . Pred 75 leti, leta 1919, je bila ustanovljena Liga ^ «ga križa in Rdečega polmeseca kot meana ki se -e nacionalnih društev Rdečega križa in Rdečega P dru§tev Rde-kta 1983 preimenovala v Mednarodno fe ct humanitarno «ga križa in Rdečega polmeseca. Gre za neo aU verskega organizacijo, ki nima vladnega, političnega, ^ .. -a olajšuje in “acaja. Njen splošni cilj pa je, da navdihuje, p ^dcžega križa dopolnjuje vse oblike humanitarnih aktivn v Ljubljani y Posameznih državah. Delegacija te inst,V*c,/eJ Baumgartner- ™ Pogovarjali smo se z njenim vodjem, g. Stef anom Baumg P® (kije že bil na obisku tudi v Murski Soboti). Kdaj in s kakšno nalogo je Prišla v Slovenijo delegacija Mednarodne federacije društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca? “Mednarodna federacija društev Rdečega križa in Rde-«ga polmeseca je v začetku ™2. leta s pomočjo svoje regionalne pisarne v Budimpešti spremljala razmere v Sloveniji, «alno predstavništvo pa je bilo ustanovljeno na pobudo Rdečega križa Slovenije, ki je potreboval pomoč pri oskrbi beguncev. Federacija je običajen venal za pridobivanje mednarodne pomoči.« Kdaj ste se Vi vključili v delo delegacije v Sloveniji? “Svoje delo sem začel 1 • februarja 1993. leta. Pred tem torn bil deset let delegat v La-hnski Ameriki, zadnja tri leta kot vodja regionalne pisarne ' Costa Rici.« letno bogato tradicijo. To potrjuje tudi fanastična logistična podpora, ki jo je slovenski RK dajal Federaciji, Visokemu komisariatu za begunce in drugim inštitucijam prek svoje logistične mreže vseh svojih podružnic. Težko bi pričakovali, da se bo slovenski Rdeči križ kot ptič Fénix dvignil iz ognja, z enako močjo kot stara društva RK v sosednjih državah. Naslednja leta naj bi slovenski RK delal predvsem na razvojnem programu (planiranje, administracija, pridobivanje sredstev, poročanje itd.), da bi dosegel enak standard kot ga imajo druge humanitarne organizacije. Pozitivno je predvsem, da se RKS zaveda svojih slabosti in je pripravljen okrepiti organizacijo. Federacija je tukaj zaradi tega, da pomaga RKS pri tem delu.« Kakšne dobre in kakšne s aoe strani delovanja Rde-'S^ža ste opazili v Sloveniji? r “Slovenski Rdeči križ je tor-^uo mlado društvo, ki pa kot nekdanji sestavni del ^slovanskega RK dolgo- Naredimo to deželo lepo, očistimo jo odpadkov! Vestnik. Od lanskega leta poteka v Sloveniji projekt Psihosocialna pomoč beguncev iz BiH. Kakšno je Vaše mnenje o njem? »Socialni program za begunce je uspešno štartal s projektom v Ilirski Bistrici 92/93 leta. Dal nam je dobre izkušnje za nov projekt, ki se je pričel maja 1993. leta po vsej nekdanji Jugoslaviji. Slovenija je edina država na tem območju, kjer je socialni program za begunce sestavni del programske dejavnosti Rdečega križa. V drugih državah so delegati Federacije glavni nosilci programov, društva RK pa imajo pri tem zelo majhno vlogo. Vseh 20 socialnih delavcev na terenu in koordinator projekta pri RKS opravljajo zelo dobro delo, na katerega smo lahko vsi ponosni.« Ali menite, da bo po končanem projektu in odhodu delegacije MF iz Slovenije ostalo kaj pozitivnega za delo v prihodnje? tišino mojemi poslanci ^ moj Kovet! Pijso, da V^anjem< s šterin san Ti pred par kednami taj „an.T‘Piisopafpijsmiskuzepolejvo, ka bi ^et r^ Paida$ke ton f parlamenti zdravo ^‘oeh-’ Se ^d' S^cs v eton deždjevnen vrej-tOn ? e^no par rečami, f šteri vupan, ka vij 'noren n°k sve!ta v capaš prijdete. Najprlej Ti ^sten k ati' ka >e naš narod e,i f ¿urgovi preveč ^°tnačip v Pr^lo do tega, ka po nagučavanji Viiteksprn "^ prišl° do KSa’ ka bl se zgoudtlo ^^na er\a^e ^toga skončanja, ka bi Čurgova J« ttojon pa si Scs tuj mislin, ka takšne prijlike Žitka več nede. Ver v vešk e- ^e’ na tou Žalost smo se eto eden ^^arofp: °! krčmej dobro doj napili, pa je sousid e^° Par n<~}'^ertse ie že za nouvoga župana držo, tdejv0 tŽ pa kuP‘c nej preveč naraji fkout Vj je se ujuiada kelnarca se je te tak zosagala, ka k'se Pod s °,^rMal°’ pa smo njej si mokre cote na ^{°' odkj^^^.^^ali^ pa se ništernin te spunilo c^ke Priim npn ie somo senjalo, tou je ka bi jo za °k kakpra a >' Na drugi den me je te tak žarijlo, ka ^enola n'10' ^verco spuo, ali moja Žuška je se doj de naih“ s klučami nikan odšila, pa san si mislo, ^Or st<>no °Ukie' ka iden gledat k souside, či je že v°ule kak ?a ^gouče njegva Roza nej tak slabe fPicof kiu’°ia Pa se naj ona smiluje s skakšof d°nuKj °*o * bicikr° fermo’ ceila leita se je saki den deš( l"on, kakše šteč vrejmen je bilou, či je ^darjene Snei^’ nikadar je nej zamudo na delo, ali un ia°u$avo na deli, plača je cejli cajt bila j0^°te pa nal toužo. Saki den vorb pa pou do l *-avolo na7 ?pazai< pa te nazagnje je tak prišlo, ka n nei buo e , ’ ^tere ie doubo po nogaj pa rokaj, Pa ,°' pa so Sa te v invalidsko penzijo tialo pr°u ^e plaka furt slaba bijla, tak penzija delala 2° ^ezero PVde. Žena je cejli cajt a?°uvala u“1 dsd par krpicaj zemlej, ka so meli, klela UI Za str°šek pa kakšo svinjo na leto je „-^ala pa Stadva pojba pa kak sta osnovno šoulo >e danfc°U^ 1 njiva fčenjon zadovolni bilij. eno s0lli S°b°to f šoulo, pa saki edno fejle / 0 doubo ° spuno- Tej starejši je potiston naskori ^eni nej d“ Par ^i1 del°’ dokeč 'e ta ^erma °1 prišla ali kak zdaj moderno pravijo f stečaj. Odtistoga mao je doma na čakanji, saki čas odi na delaborzo spitavat, či bi se kakše delo najšlo. Prvo leto je malo vekšo pomouč vdablo, zaj pa saki mejsec dobi par gezero, pa tou njemi folga komaj za trafiko. Mlajši je skoro dvej leti po šoli čako, ka je pou leta na pripravništvi biio, po tiston pa zdaj že tudi dvej leti doma, tej pa dobij 5 gezero socialne pomouči. Da sta pojba maliva bila, san sikdar mou viipanje, ka god gor zrasteta, de našoj familiji boukše šlo, ka nemo somo ges se mogo za saki dinar brigati, ali zaj san se fčako tou, ka gda sta že oba f tiston cajti, ka bi se njima ženiti trbelo, njeva ges s svoje male penzije raniti moren. Če šteromi pravin, ka bi biio cajt, ka se oženi, mi pravi kak ali nakoj? Če bi si glij kakšo najšo, te bi pri kuči ešče somo vekše srmaštvo bilou, pa zato skoron nišče z nikin ne gučij. Gda tiste koudiške pejneze dobijta, te na žalost tisto v dvej dnevaj zapravijo, te so pa mene na grbači. Če de tou tak nadale šlo, te se šteri ednouk somo objesi ali pa koga buje, prosi zato Vinceka, če more naj njin kaj pomore. Gda san tou Šanjekino pripovedovanje čilo, san več nej biio nika žejden, somo me nikaj v guoti stisktTvalo, ka san si kumaj odjjavo. Vinci pravi, ka njemi un til dosta nika nemre pomagati, naj probata tak kak Sanji, da je mladi biio, ka je tiij nej najšo dela, te pa f partijo stoupo pa so njemi tisti f časi delo najšli, til pa Sanji pravo, ka oba pravita, ka raj od gladi zgineta kak pa bi se zatou odavala. Pravita, ka njeva je f sikdar sron bilou, ka je oča f partiji buo, v lačaj v žepki pa rožni vejnec nošo. Gda san prišestne dnij od toga premišlavo, mi je na pomet prišlo, ka je pred volitvami edna stranka 100.000 nouvi delovni mest obečavala, 'ali če gledamo na tou, ka tej skoro cejli kapital v našoj državi v rokaj majo, pa znamo, ka so f ton cajti telko lUjdi na cesto poslali, te vijdimo, kelko tista obečanja fsebi poštenja majo. Zato tudi Tebi pišen eto pijsmo, ka tou ton f parlamenti naprej daš pa odgouvor prosi, gda se na ton kaj napravi, ka mladi, šteri bi radi delali, pa nemajo dela, zgibijo zavUpanje ftou oblast, pa če nemajo bodočnosti,-se nemrejo svoje družine napraviti, pa nas zato čeduže men je bou. Neščemo, ka bi v našoj državi nas fsi naprejodeči zvali somo za državlane liki za Slovence, vej za ovoešče bou cajt. Ščdu bi Ti pa napijsati somo ešče tou, ka saki more svoje pejneze s poštenjon zaslužiti, ka se njemi nede ku-calo, pa tak tudi vij Kovetke, ka nete ton somo Bougi den kradnoli. Preveč lipou Te pozdrav la Tvoj Tanči Borojčnjek F Čurgovi, 17. apriliša 1994 s Čurgove »Mislim, da je izrednega pomena, da RKS pridobljene izkušnje uporabi pri svojem socialnem programu. Bilo bi škoda, če bi sedanje izkušnje ne prišle do izraza. Z vodstvom RKS smo se pogovarjali in menim, da se tudi oni identificirajo s sedanjim socialnim programom.« Letos mineva 75 let od ustanovitve Lige društev (Mednarodne federacije) in kakšne akcije in prireditve se v okviru te manifestacije predvidevajo ali je katera od teh slovesnosti morda predvidena v Sloveniji? »Liga oziroma Federacija, kot se sedaj imenujemo, bo praznovala jubilej vse letošnje leto. Glavna proslava bo maja v Parizu. V vseh državah članicah bodo nacionalna društva RK priredila svoje proslave. Tako bo tudi v Sloveniji, čeprav so mi podrobnosti še neznane. Mislim, da je 75-letnico potrebno proslaviti v vsaki občinski organizaciji RK. Predlagam, da organizirate proslave, mi iz delegacije bomo radi sodelovali, kolikor le moremo. Toda ob tem ne pozabite na koordinacijo s sedežem RKS na Mirju v Ljubljani.« Morda bi za konec še kaj dodali? »Na koncu bi hotel še dodati, da je za Rdeči križ Slovenije zelo pomembno, da so vse naloge dobro koordinirane. Izkušnje iz begunskega programa so pokazale, da obstajajo tendence po samostojnem delovanju, brez stika z glavnim uradom RKS. Poleg tega pa naj RK goji dobre odnose z vsemi socialno usmerjenimi inštitucijami v državi. Samo na ta način se lahko Rdeči križ Slovenije relativno hitro razvije v vodilno humanitarno organizacijo v naši državi.« Razgovor pripravil in slika: Filip Matko Lendavski upokojenci protestirajo Upokojenci v lendavski občini, teh je blizu 6000, so bili v življenju vedno na slabšem. Zaradi nizkih osebnih dohodkov pred upokojitvijo imajo tudi nizke pokojnine. Pov-prečna znaša okoli 23.000 tolagev, kar je najmanj v regiji in veijetno tudi v državi. Največje upokojensko društvo iz Lendave vključuje okoli osemsto upoko-jencav, ki te dni ostro negodujejo zaradi sprememb v pokojninskem zakonu. ki ga predlaga vlada. Predstavniki društva so se pred nedavnim udeležili sestankov upokojenskih društev v Ljutomeru in Ptuju, kjer so z drugimi društvi svoj protest strnili v pismu, ki so ga poslali predsedniku vlade Drnovšku ter predsedniku države Milanu Kučanu. Izražajo protest, saj bi se z uveljavitvijo novega zakona položaj upokojencev še poslabšal. Lendavsko upokojensko društvo uspešno dela, te dni se pripravljajo na izlet, prevzeli pa so tudi obvezo, da letos organzi-rajo pomursko tekmovanje v šahu in balinanju. V lendavski občini je v društva vključenih le 41 odstotkov upokojencev, zato jih bodo skušali pritegniti še več. jani ■ LENDAVA - Ureditev lendavskega parka, židovskega pokopališča v Dolgi vasi, pešpoti in nekaterih kolesarskih stez, namestitev kažipotov za tako imenovane energetske točke, izdaja turističnih razglednic ... To je le nekaj »projektov«, ki naj bi jih sofinancirali s pomočjo denarja, ki ga je izvršni svet namenil za pospeševanje turizma. Sicer pa se v ta prizadevanja vključujejo tudi drugi, denimo lovci, ribiška družina, zavod za kulturo in zveza kulturnih organizacij, ki pripravljata katalog zgodovinskih in kulturnih znamenitosti. Ne nazadnje so tu tudi turistična društva. Dobrovniško, na primer, bo uredilo izvir čudodelne vode pri kapelici sv. Vida. (J. Ž.) ■ GORNJA RADGONA - V zadnjih dveh letih sta imeli kmetijska svetovalna služba in kmetijska zadruga veliko slušateljev na tečajih o kletarjenju. Tega so nameravali pripraviti tudi letos, toda prijavilo se je le 12 vinogradnikov, »moralo« pa bi jih biti vsaj 30, da bi bili potem stroški na posameznika nižji. Mar neodziv pomeni, da so že vsi vinogradniki tudi dobri kletarji? (F. KI.) ■ LENDAVA - V Veliki Polani, Črenšovcih, Turnišču, Dobrovniku, Pince- Marofu in Lendavi so se sešli borci na svojih letnih skupščinah. Analizirali so delo v preteklem obdobju in spregovorili o zakonodaji, ki se nanaša na status borcev. Podprli so tudi spomenico, ki jo je republiški odbor ZB NOV naslovil na slovenski parlament, nanaša pa se na odnos do preteklosti Maja se bo sestala skupščina ZB občine Lendava. (J. Ž.) ___________________________________________i---------- Mesec čistoče v okolici Ljutomera Prleki živimo v izredno lepem naravnem okolju, kjer nas povsod obdajajo zelenje, polja, gozdovi, sadovnjaki in vinogradi. Vse že zeleni ter po sadovnjakih cveti, kar nam oznanja, da je prava pomlad že tu, čeprav z muhastim aprilskim vremenom. Žal pa še vedno cvetijo po številnih divjih odlagališčih tudi raznovrstni komunalni odpadki. Lepe reklame, ki smo jih v mesecu marcu gledali po lokalni kabelski TV, češ kako bomo v aprilu očistili svoje okolje, niso kaj dosti zalegle. Dogovorjenih akcij o čiščenju okolja v občini se je ponekod udeležilo le malo prostovoljcev. Konkretne obveščenosti po gospodinjstvih o oddaji trajnejših neuporabnih predmetov v za kratek čas nameščene zabojnike po vaseh je bilo premalo. Po nekaterih občinah so nameščeni zabojniki za oddajo raznovrstnih večjih kosovnih komunalnih odpadkov ves april. Seveda vemo, da je ljutomerska občina revna z zabojniki, vendar bo potrebno nekje iztakniti denar zanje, pa tudi za dodatni komunalni tovornjak za hišni odvoz odpadkov. Na Sp. Kamenščaku pri Ljutomeru je s pomočjo KS ter vaškega odbora komaj v preteklem letu vsaj delno uspela akcija zbiranja in hišnega odvoza odpadkov. Cena, ki jo je postavila Komunala Ljutomer za mesečni hišni odvoz (smeti pobirajo in odvažajo tedensko) je sorazmerno nizka, saj ne znaša niti toliko kot liter slabšega vina v gostilni. Pa kljub temu odpori in oklevanja. Nekoč pred davnimi leti, smo imeli po vseh vaseh organiziran »kulok«, ko so vaščani morali dati delovno silo ter tudi konjsko ali kravjo vprego za prevoz gramoza ter za popravilo vaških cest. Če gospodinjstvo ni dalo delavca, je dobilo od občine račun za plačilo enega »taberha«. Sprašujem se, zakaj pa ne bi imeli podobnih letnih akcij tudi sedaj, vendar za čiščenje okolja ter odstranjevanje naše zavržene kulturne dediščine. Mnogo naše deset- in večletne zavržene komunalne dediščine krasi gozdove pod cesto na Kamenščaku in drugod. Še več pa je odvrženih odpadkov ob potoku Kostanjevica na območju Radomerje-Žerovnici ter ob istoimenski cesti. Namesto v zabojnike še vedno najraje odmetavamo svojo »kulturo« po raznih klancih, gozdovih ter ob sosedovih mejah. Priporočljivo bi bilo, da bi bilo vsaj en dan v tednu odprto centralno odlagališče komunalnih odpadkov v Ljutomeru, kamor bi lahko sami in brezplačno odpeljali te stvari na odlagališče. Ker pa to ni urejeno, s traktorji odvažajo smeti in odpadke v bližnje gozdove in potoke. V dnevnem tisku beremo, da so po nekaterih občinah med letna javna dela uvrstili tudi čiščenje okolja, kjer bo skupina brezposelnih nekvalificiranih delavcev pomagala pri urejanju in čiščenju okolice. Morebiti pa bi podobna akcija prav prišla tudi v občini Ljutomer. Ob koncu pa želimo občani, da občinska vlada poskrbi, da bo Komunalno podjetje v Ljuto^ meru v doglednem času bolje opremljeno za zbiranje ter odvoze komunalnih odpadkov. Potreben pa bi bil tudi predpis, ki bi zavezoval vsa gospodinjstva v občini, da obvezno organizirajo zbiranje vseh vrst odpadkov. Vsem nam pa še manjka osveščenosti in žlahtne kulture, da naši odpadki ne spadajo več na zakotna odlagališča. Za to področje pa se morajo tudi bolje organizirati občinsko vodstvo ter inšpekcijske službe. Bolj se je treba opreti na domače izkušnje in manj zanašati na tuje projekte. Saj te stvari vendar znamo narediti sami. Ivan Muhič LUŠČAR - Danes koruzo lupimo in luščimo strojno. Pred desetletji pa je bilo na vsaki kmetiji po nekaj lesenih »konjev« (posebnih stolov z jeklenimi zobci), na katerih so strgali koruzno zrnje s »stučkov« oziroma »kocenov«. Kako je to šlo, kaže slika. Sicer pa je bilo treba naluščeno koruzo še očistiti. To pa so nazorno prikazala dekleta. Prizor je s predstavitve na neki prireditvi, saj dvomimo, da bi še kje drugje delali po starem. - Fotografija: J. Ž. TV SLOVENIJA 1 9.00 Počitniški program - 10.20 Očim, francoski film - 12.20 Že veste - 13.00 Poročila - 13.05 Povečava - 15.50 Kam vodijo stezice - 17.00 Dnevnik - 17.10 Tok tok - 18.00 Studio Koper - 18.45 ABC, tv-igrica - 19.30 Dnevnik - 20.10 Forum - 20.30 Francoska zveza, 1. del ameriškega filma - 22.20 Dnevnik - 22.45 3ova: Ko se srca vnamejo; amer, nanizanka; Glavni osumljenec, angl, nadaljevanka - 0.05 McQuade, volk samotar, ameriški film Drugi program 11.55 Maribor: Tenis - Davisov pokal, Slovenija : Grčija, prenos - 16.25 Četrtkove posebnosti - 17.20 Sova - 18.45 Učite se z nami - 19.30 Dnevnik - 20.10 Večerni gost: Borut Lesjak - 21.10 Oči kritike - 22.10 Slovenski glasbeni dnevi HTV 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Šolski program - 11.35 Sandokan - 12.00 Poročila - 12.15 Divja roža, serijski film - 12.40 Samci, serijski film - 13.05 Policaj, francoski film - 14.45 Monoplus - 15.30 Angleščina - 16.00 Poročila - 16.05 Otroška oddaja - 16.30 Satelitski program - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Poročila - 18.05 Kolo sreče - 18.35 Santa Barbara - 19.30 Dnevnik - 20.15 Zabavnoglasbena oddaja - 21.00 Latinica - 22.00 Poročila - 22.05 Preteklost v sedanjosti - 22.40 Slika na sliko - 23.45 Gorod Zero, ruski film TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki - 9.05 Cosbyjev šov - 9.30 Beli golobi za Sarajevo - 10.15 Čezar ljubi Kleopatro, komedija - 11.45 Inšpektor Hooperman - 12.15 Reportaže iz Avstrije - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Mi - 13.35 Družinske vezi - 14.00 Dediščina očetov - 14.55 Otroški spored - 17.00 Mini Čas v sliki - 17.10 Evrovizijska popevka - 18.30 Gozdarska koča Falkenau - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Faust, nanizanka - 21.20 Pogledi s strani - 21.30 Noč z Aliče, komedija - 23.15 Čas v sliki - 23.30 Večerni šport - 23.50 Utopitev prepovedana, kriminalka - 1.25 FBI. nanizanka. TV MADŽARSKA 6.00 Jutranji program - 9.00 Čez dan - 9.30 Riviera -10.30 Dallas -11.30 Igra - 12.00 Zvon, poročila - 12.07 Posel - 12.32 Ponovitve - 13.47 Mozartov koncert - 15.00 Vaška TV - 15.20 Novi Reflektor - 16.00 Dnevnik - 16.10 Domače naloge - 16.31 Družinske zgodbe - 17.00 Za pokojence - 17.30 Teka - 17.40 Okno s prilogo -18.49 Pravljica - 19.14 Volitve -19.30 Dnevnik - 20.15 Dallas, pon. - 21.10 Panorama - 22.10 Šov program - 22.37 Mortelle Randonnee, francoski film - 0.13 Dnevnik BBC-ja 2. program 15.35 Videostrani - 15.45 Risanka - 16.13 Človek in glasba -17.05 Pomagač, magazin za prizadete ljudi - 17.35 Živalski svet - 17.45 Glasba - 17.50 Privatizacija - 18.00 Regionalni program - 18.50 Tiplista - 19.00 Svetovni dan plesne umetnosti, v odmoru Telešport - 21.00 Dnevnik - 21.30 Halo svet - 22.20 24 ur - 22.40 La Sept - 0.15 Košarka - 1.10 Posel RTL SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TADCI¿ |I'||!I!!I!I!I|Í SREDA TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 8.05 Radovedni Taček - 8.30 Risanke - 8.55 Naj večja razstava psov na svetu - 9.25 Plesna akrobatska skupina - 9.40 Tok tok - 10.30 Zgodbe iz školjke - 11.30 Sreča na vrvici, slovenski film - 13.00 Poročila - 13.05 Tednik - 13.50 Večerni gost - 15.10 Francoska zveza, 1. del ameriškega filma - 17.00 Dnevnik - 17.10 Kraljestvo ruskega medveda, angl, serija - 18.00 Studio Ljubljana - 19.10 Žrebanje 3x3- 19.30 Dnevnik - 20.10 Utrip - 20.35 Razgledi slovenskih vrhov - 21.00 Eurosong ’94, prenos iz Dublina - 0.00 Poročila - 0.15 Sova: Lovorova ulica, amer, nadaljevanka 9.05 Živ žav - 9.50 Uporniki v službi kralja, danska nadaljevanka - 10.20 Govorica živali, angl, oddaja -11.30 Obzorja duha - 12.00 Srečanje tamburaških skupin - 12.25 Vodne pustolovščine - 13.00 Poročila - 13.05 Kan kan, ameriški film - 15.10 Nebo nad Ženavljami - 16.05 Še se bomo srečali, angl, nadaljevanka - 17.00 Dnevnik -17.1-0 Po domače -19.15 Loto - 19.30 Dnevnik --20.10 Zrcalo tedna - 20.30 Nedeljskih 60 - 21.30 Kitolovci iz Lamalere, nemška oddaja - 22.20 Dnevnik - 22.40 Sova: Lovorova ulica, amer, nadaljevanka 9.55 Lutkovna igrica - 10.30 Huckleberry Finn in prijatelji - 10.55 Učite se z nami - 11.25 Storm and Sorrow, ameriški film - 13.00 Poročila - 13.05 Športni pregled - 14.00 Kraljestvo ruskega medveda - 14.50 Oči kritike - 15.50 Moč in slava - 16.20 Moč in slava - 17.00 Dnevnik - 17.10 Radovedni Taček - 17.25 Risanke - 18.00 Studio Maribor - 18.45 Štiri v vrsto - 19.30 Dnevnik - 20.10 Sedma ste^a - 20.35 Omizje - 22.35 Dnevnik - 23.00 Sova: Vampir, angl, opera; Dempsey, amer, nadaljevanka 10.35 Govorica živali - 11.35 Univerzitetni razgledi - 12.05 Odpisano, nemška drama - 13.00 Poročila - 13.05 Sobotna noč - 16.20 Mostovi - 17.00 Dnevnik - 17.10 Lonček, kuhaj! - 17.20 Uporniki v službi kralja, danska nadaljevanka - 18.00 Studio Koper - 18.45 Štiri v vrsto, tv-igrica - 19.30 Dnevnik - 20.10 Žarišče - 20.35 Osmi dan - 21.40 Strta srca, franc, nadaljevanka - 22.35 Dnevnik - 23.00 Sova: Zakonca Fields v Franciji, angl, nadaljevnka; Dempsey, amer, nadaljevanka 9.40 Risanke - 10.05 Videošpon - 11.05 Da ne bi bolelo - 11.35 V drugačni luči, nemška serija - 12.05 Kitolovci iz Lamalere - 13.00 Poročila - 14.00 Pro et contra - 15.05 Družinske skrivnosti, franc, nadaljevanka - 15.50 Istrske pripovedi - 17.00 Dnevnik - 17.10 Klub klobuk - 18.00 Studio Ljubljana - 18.45 Štiri v vrsto - 19.30 Dnevnik - 20.10 Žarišče - 20.35 Film tedna: Oglasi se, tako temno je, švedski film - 22.10 Dnevnik - 22.35 Sova: Popolna tujca, amer, nanizanka; Dempsey, amer, nadaljevanka 9.50 Srečanje tamburaških skupin - 10.1$ Kronika, kanad. serija - 10.40 Možnosti sodobne kardiologije - 11.10 Po domače - 13.00 Poročila - 13.05 Studio City - 15.45 Svet poroča - 16.20 Slovenci v zamejstvu - 17.00 Dnevnik - 17.10 Živ žav - 18.00 Studio Maribor - 18.45 Štiri v vrsto - 19.30 Dnevnik - 20.10 Žarišče - 20.35 Neverjetne zgodbe - 21.30 Tednik - 22.20 Dnevnik - 22.45 Sova: To je ljubezen, angl, nanizanka; Dempsey, amer, nadaljevanka Drugi program Drugi program Drugi program Drugi program Drugi program Drugi program 12.30 Sova - 13.55 Maribor: Tenis - 16.10 Košarka NBA - 17.10 DP v rokometu - 18.50 Vodne pustolovščine - 19.30 Dnevnik - 20.10 Moški svet, angl, nadaljevanka - 21.00 V drugačni luči, nemška serija - 21.30 Poglej in zadeni - 22.45 Sobotna noč 9.55 Udobna vožnja, angl, nadaljevanka - 10.45 Poglej in zadeni - 12.66 Karaoke, razvedrilna oddaja - 12.55 Športna nedelja - 19.30 Dnevnik - 20.10 Francoska zveza, 2. del ameriškega filma -22.10 Športni pregled - 22.55 Posnetek nogometne tekme Publikum : Živila Naklo 13.40 Forum, Utrip, Zrcalo -14.40 Sova - 16.00 Nedeljskih 60 - 17.00 Obzorja duha -17.30 Sova - 18.50 Univerzitetni razgledi - 19.30 Dnevnik - 20.10 Odpisano, nemška drama - 21.10 Studio City - 23.00 Brane Rončel izza odra 16.15 Zgodbe iz školjke - 17.05 Sedma steza - 17.25 Sova - 18.40 Da ne bi bolelo - 19.30 Dnevnik - 20.10 Družinske skrivnosti, franc, nadaljevanka - 21.00 Pro et contra - 22.00 Možnosti sodobne kardiologije - 22.30 Videošpon 15.45 Omizje - 17.00 Moč in slava - 17.30 Sova - 18.45 Kronika - 19.30 Dnevnik - 20.10 Športna sreda - 23.30 Svet poroča 12.10 Kinoteka: Indijski nagrobni spomenik, nemški film - 13.50 Strta srca, franc, nadaljevanka - 14.40 Sova - 18.35 Že veste - 19.30 Dnevnik - 20.10 Vas bomo že kako prepričali, angl, oddaja - 21.05 Umetniški večer HTV 1 HTV 1 HTV 1 HTV 1 HTV 1 HTV 1 8.55 Poročila - 9.00 Dobro jutro -10.30 Poročila - 10.35 Risanke - 11.00 Oddaja za mlade - 12.00 Poročila - 12.05 Resna glasba - 13.05 Prizma - 13.50 Poročila - 13.55 Fantom, avstralski mladinski film - 15.40 Hišni ljubljenci - 16.10 Beverly Hills - 17.00 Poročila - 17.05 Hrvaška knjiga - 18.00 Televizija o televiziji - 18.30 Santa Barbara - 19.30 Dnevnik - 21.00 Izbor pesmi Evrovizije ’94, prenos iz Dublina - 0.00 Slika na sliko 8.25 Poročila - 8.30 Gung Ho, ameriški film - 10.00 Poročila - 10.05 Otroška oddaja - 11.00 Malavizija - 12.00 Poročila - 12.05 Kmetijska oddaja - 12.55 Narodna glasba - 13.25 Mir in dobro - 14.00 Poročila - 14.05 Zmagovalci, film za otroke - 14.55 Opera Box - 15.25 Poročila - 15.30 Družinski zabavnik - 17.15 Rojstvo Be-atlov, ameriški film - 18.50 Risanke - 19.30 Dnevnik - 20.15 Koncert Randy Crawford - 21.15 Poročila - 21.20 Po vrnitvi, serijski film - 22.10 Šport - 22.30 Slika na sliko 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Šolski program - 11.35 Sandokan - 12.00 Poročila -12.15 Divja roža - 12.40 Kako čas beži - 13.05 Pustolovščine Robina Hooda, ameriški film - 14.50 Monofon - 15.30 Spoznavajmo Hrvaško - 16.00 Poročila - 16.05 Otroška oddaja - 16.30 Živeti z... 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Poročila - 18.05 Kolo sreče - 18.35 Santa Barbara - 19.30 Dnevnik - 20.15 Športna oddaja - 21.10 Planetarij - 22.15 Poročila - 22.20 Hrvaška in svet - 23.00 Slika na sliko 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 16.00 Poročila - 10.05 Šolski program - 11.35 Sandokan -12.00 Poročila -12.15 Divja roža - 12,40 Kako čas beži - 13.05 Vratolomno potovanje, ameriški film - 14.55 Monoplus - 15.30 Spoznavajmo Hrvaško - 16.00 Poročila - 16.05 Otroška oddaja - 16.30 Obnova Hrvaške - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Poročila - 18.05 Kolo sreče - 18.35 Santa Barbara - 19.30 Dnevnik - 20.15 Potopisna reportaža - 20.45 V ospredju - 22.15 Poročila - 22.20 Glasbena oddaja - 23.00 Slika na sliko 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila -10.05 Šolski program - 11.35 Sandokan - 12.00 Poročila - 12.15 Divja roža -12.40 Kako čas beži - 13.05 Cilj - Burma, ameriški film - 15.15 Monofon - 15.30 Hrvaški potopis - 16.00 Poročila - 16.05 Otroška oddaja - 16.30 Besede, besede - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Poročila - 18.05 Kolo sreče - 19.18 Loto - 19.30 Dnevnik - 20.10 Loto - 20.15 Potepam se in snemam - 21.00 Politični magazin - 21.45 Poročila - 21.50 Ekran brez okvira - 22.50 Slika na sliko 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Šolski program - 11.35 Sandokan - 12.00 Poročila -12.15 Divja roža - 12.40 Kako čas beži - 13.05 Mara Maru, ameriški film - 14.45 Monoplus - 15.30 Renesančno kiparstvo - 16.00 Poročila - 16.05 Otroška oddaja - 16.30 Z zdravjem do lepote - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Poročila - 18.05 Kolo sreče - 18.35 Santa Barbara - 19.30 Dnevnik - 20.15 Politične stranke - 20.55 Me je kdo iskal? -21.35 Poročila - 21.40 Znanost in mi - 22.25 Slika na sliko - 23.10 Večer ob glasbi TV AVSTRIJA 1 TV AVSTRIJA 1 TV AVSTRIJA 1 TV AVSTRIJA 1 TV AVSTRIJA 1 TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki - 9.05 Inšpektor Hooperman - 9.30 Confetti, šov - 9.55 Vroča sled - 10.30 Želja po maščevanju, ponovitev - 12.00 Potovanje s Časovnim strojem, film - 12.30 Halo, Avstrija - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Moj Leopold, film - 14.45 Pogledi s strani - 16.15 Beverly Hills - 17.00 Mini Čas v sliki - 17.10 Pop šov - 18.00 Čas v sliki - 18.05 Avstrija v sliki - 18.30 Nisem njen mali, komedija - 19.30 Čas v sliki - 20.00 . Šport -20.15 Popevka evrovizije - 0.00 Čas v sliki. 9.00 Čas v sliki - 9.05 Reportaže iz tujine - 10.15 j Univerzum: Duhovi deževnega gozda - 11.00 Osebno - 12.15 Tednik - 12.30 Orientacija -13.00 Čas v sliki - 13.10 Dva hinavska brata, kriminalna komedija - 14.40 Hiša v Jeruzalemu - 14.45 Lassie, film - 15.05 Komedija - 17.00 Mini Čas v sliki - 17.10 Montevideo - 18.00 V nedeljo ob šestih - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Doneča Avstrija - 21.15 Kultura v živo - 22.05 Dan v Dunajski operi - 22.55 Maškarada, film. 9.00 Čas v sliki - 9.05 Inšpektor Hooperman - 9.30 85-letnica Karla Gruberja - 10.30 Film - 12.00 Budimpešta - 12.20 Šiling - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Mi - 13.35 Družinske vezi - 14.00 Dediščina očetov - 14.55 Otroški spored - 17.00 Mini Čas v sliki - 17.10 Mi - 18.00 Čas v sliki - 18.05 Mi - 18.30 Začetek nove nanizanke - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Športna arena - 21.10 Pogledi s strani - 21.20 Vožnja brez vrnitve, shrljivka - 22.50 Macho Callahan, vestern - 0.25 Čas v sliki - 0.30 Doma je hudič prost, komedija. 9.00 Čas v sliki - 9.05 Cosbyjev šov - 9.30 Evropski zeleni otoki - 10.15 Panoptikum - 10.30 Moj Leopold - 12.10 Športna arena - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Mi - 13.35 Družinske vezi - 14.00 Leteči zdravniki, nanizanka - 15.00 Otroški spored - 17.00 Mini čas v sliki - 17.10 Spored po željah - 18.00 Čas v sliki - 18.05 Mi - 18.30 Nanizanka - 19.30 čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Univerzum - 21.07 Pogledi s strani - 21.20 Weissethaler - 21.55 Jack the Ripper, kriminalka - 23.30 Čas v sliki - 23.35 Očka na službeni poti, film. 9.00 Čas v sliki - 9.05 Cobyjev šov - 9.30 Audimax - 10.15 Tri male besede, muziki - 12.15 Amerika v prvem letu Billa Clintona, reportaža - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Mi - 13.35 Družinske vezi - 14.00 Leteči zdravniki - 14.55 Otroški spored -17.00 Mini Čas v sliki - 17.10 Spored po željah - 18.00 Čas v sliki - 18.05 Me ženske - 18.30 Nanizanka - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Debeli s pasom, film -21.50 Pogledi s strani - 22.00 jack the Ripper, 2. del. - 23.35 Čas v sliki - 23.40 Zadnje poletje v Tan-gru, kriminalni film. TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA 9.00 Čas v sliki - 9.05 Cosbyjev šov - 9.30 Dežela in ljudje - 10.00 Avstrija v sliki - 10.25 Carry On, film - 12.00 Zgodovina steklarstva - 12.15 Dežela smehljaja: Japonska - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Mi - 13.35 Družinske vezi - 14.00 Leteči zdravniki - 14.45 Pogledi s strani - 15.00 Otroški spored - 17.00 Mini Čas v sliki - 17.10 Spored po željah - 18.00 Čas v sliki - 18.05 Mi - 18.30 Nanizanka - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Rdeči ptič - 21.05 Pogledi s strani -21.15 Hunter, kriminalka - 22.00 Moj čudoviti Cadillac, film - 23.30 Čas v sliki - 23.35 Nevarni prijatelji, film. TV MADŽARSKA 5.30 Dobro jutro, Nemčija - 9.05 Kalifornijski klic v sili - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Čas hrepenenja - 11.00 Cena je vroča - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Springfieldova zgodba - 13.20 Santa Barbara - 14.10 Umor je njen konjiček - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser -17.00 Kdo je tukaj šef? - 17.30 Prijazna družina - 18.00 Družinske vezi - 18.30 Telefonska tema - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno -19.40 Dobri časi, slabi časi — 10.15 Narodna ^fasba — 11.15 Pri krčmarju Stanku -11.45 Pod. eno odejo — 11.15 Kako, pr osna?. — 13.15 OsoVtsekaNk — 0.00 Poro- 6.00 Jutranji program - 6.45 Dnevnik - 7.00 Sončni vzhod - 8.15 Verski program - 8.23 Za otroke - 11.26 Sosedje - 12.00 Zvon - 12.05 Panorama - 13.05 Kviz o nogometu - 13.55 Ponovitve - 15.12 Moda in spektakel - 15.40 Film in TV - 16.25 Dve volitvi na Madžarskem - 17.10 Priporočamo - 17.35 Loto - 17.40 Usodna vprašanja, debatni program - 18.30 Kolo sreče - 19.02 Lipton - 19.12 Pravljica - 19.30 Dnevnik, šport - 20.29 Parabola - 21.05 Kongres se zabava, nemški film - 22.43 Mini-spoti - 22.55 Erotika 2. program 6.30 Sončnica - 8.00 Za Rome - 8.25 Narodnostne oddaje - 11.00 Nogomet - 13.00 Familija - 13.35 Lestvica popevk - 14.00 Živali iščejo dom - 14.15 Dromlje, narodna glasba - 14.45 Kviz - 15.05 Zaščita potrošnika - 15.20 Mini-spoti -15.45 Civilna korajža -16.05 Meje znanosti - 16.35 Holidays - 17.00 Avto-moto šport - 17.40 Za otroke - 18.40 Policijski dnevnik - 19.01 Familija - 19.38 Potopljeni svet - 19.58 Monty Python - 20.39 Dobrodošli - 21.00 Popevka Evrovizije - 14.00 SP v hokeju na ledu TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA RTL 6.45 Vaška TV - 7.30 Risanka - 7.55 Biblija - 8.05 Kje-kaj? - 8.30 Nedeljski magazin - 11.00 Franz Beckenbauer - 12.00 Zvon - 12.05 TV-magister - 13.40 Telexpo ’96 - 14.05 Poje Gyorgy Pinter - 14.24 Telešport - 16.05 Evangeličanski verski program - 16.30 Disneyjeve risanke - 17.35 Magnum, kriminalka - 18.26 Kolo sreče - 19.00 Teden - 20.00 Dnevnik - 20.20 Najlepša babica Madžarske - 21.35 Kletni zapor, 2. del - 22.45 Telešport - 23.45 Los Angeles jazz, ameriški glasbeni film 2. program 7.32 Gostitelji - 8.02 Julijin program - 8.35 Od zibelke do groba - 9.05 Za otroke - 10.00 Živi planet - 10.55 Spomini milijonov let - 11.20 Lumen 2000 - 11.50 Dokler zvonijo - 12.00 Usode - 12.40 Za kmetovalce - 13.17 Minifestival - 13.25 Legenda in zgodovina - 14.02 Delta - 14.32 Baywatch - 15.25 Dan matere - 16.30 Plesna panorama - 17.10 Odškodnina - 17.30 Madžarska s kamero - 18.00 Regionalni program - 18.40 Risanka - 19.00 Evropski koncert - 20.35 Jaz in očetova nova žena, ameriški film -21.20 Operete - 22.00 Navarro, kriminalka 6.00 Jutranji program - 9.00 Čez dan - 9.30 Riviera - 16.30 Disneyjeve risanke - 11.30 Igra - 12.00 Zvon, poročila - 12.07 Posel - 12.43 Menedžment - 12.59 Pogled - 13.40 Vivat Beny-ovszky - 14.40 Glorija - 15.10 Zrcalo - 15.20 Vaška TV - 15.40 Dnevnik - 15.55 SP v hokeju na ledu - 18.25 Kolo sreče - 18.57 Pravljica - 19.14 Volitve - 19.30 Dnevnik -20.12 Dame in gospodje, tv-igra - 21.28 Volitve - 22.37 Co-lumbo, kriminalka - 0.11 Dnevnik BBC-ja 2. program 15.25 Videostrani - 15.40 Teden - 16.35 Za otroke - 16.58 Čudovite živali - 17.20 Svet knjige - 17.45 Privatizacija - 17.56 Begavčki - 18.00 Regionalni program - 18.35 Open University - 19.00 Telešport - 21.00 Dnevnik - 21.30 Vrt, tv-film - 22.40 Po Grčiji - 23.50 Posel RTL 6.00 Jutranji program - 9.00 Čez dan - 9.30 Riviera - 16.30 Džungelska vročica - 11.30 Igra - 12.00 Zvon, poročila - 12.07 Nemški magazin - 12.33 H. Llloyd, portret - 13.30 Prazniki - 13.46 Tunel - 14.15 Izziv, serija - 15.03 V de-; želi Ink - 15.40 Vaška TV - 16.13 Priložnostno ' - 16.26 Zunanje zadeve, serija - 16.55 Mali; dalničarji - 17.25 Za boljši jezik - 17.35 Za j otroke - 18.10 Odgovarjamo na telefone - 18.20 , Maček v Žaklju - 18.45 Katoliška kronika - 19.02 Pravljica -19.14 Volitve -19.30 Dnevnik - 20.15 . College, serija - 21.15 Madžarska polpreteklost ■ - 22.41 Parabola - 23.11 Čar športa - 0.21 Dnevnik BBC-ja 2. program 16.00 Video strani - 16.10 Koliko je vreden podeželan? - 16.25 Nemščina - 16.40 Za otroke - 17.05 Videoigra - 17.20 Dobrodošli - 17.50 Privatizacija - 18.00 Regionalni program - 18.45 Ustavno pravo .- 19.38 Zelena točka - 20.05 Studio ’94, kulturni tednik - 21.00 Dnevnik - 21.29 Vse ali nič, kviz - 22.05 Policijska poročila - 22.08 Minispoti - 22.20 Mondolat, jezikoslovje - 22.50 Tovarnar, dok. film - 23.35 Orkester, serija - 24.00 Posel 6.00 Jutranji program - 9.00 Čez dan - 9.30 Riviera - 10.30 Ste zvonili, Mylord? - 11.30 Igra - 12.00 Zvon, poročila - 12.07 Sotrpini - 12.22 Prirodno zdravilstvo - 12.45 Menedžment - 13.00 Bar Nostalgija - 13.16 V deželi Ink - 13.41 Vivat Benyovszky - 14.50 Nacionalna zakladnica - 15.00 Igrice - 15.10 Hišna blagajna - 15.20 Vaška TV - 15.40 Dnevnik - 15.55 Poljska : Madžarska, nogomet - 18.15 glasba -18.25 Maček v Žaklju - 18.50 Vprašanja kristjanov - 18.57 Za otroke - 19.13 Volitve - 19.30 Dnevnik - 20.15 Minispoti - 20.27 Philip Marlowe, kriminalka - 21.22 Novi svet - 22.07 SP v hokeju na ledu - 0.27 Dnevnik BBC-ja 2. program 15.35 Videostrani - 15.50 Za otroke - 16.40 Sposojena Zemlja - 17.00 Mena - 17.30 Književnost - 17.50 Privatizacija - 18.00 Regionalni program - 18.45 Medicina - 18.55 Hotel Paradiž, serija - 19.55 Holokavst na Madžarskem - 20.25 Florjanovo, dan gasilcev - 21.00 Dnevnik - 21.29 Vse ali nič, kviz - 22.55 Minispoti - 23.07 Monty Python - 23.40 Portreti iz XX. stoletja: Kieslowski - 0.35 Posel TV MADŽARSKA 6.00 Jutranji program - 9.00 Cez dan - 9.30 Riviera - 10.30 Regina, serija - 11.30 Igra - 12.00 Zvon, poročila - 12.10 Haydnova glasba - 12.35 Renoir, serija - 14.30 Zrcalo - 14.40 Vaška TV - 15.00 Izložba, magazin z igro - 15.40 Dnevnik - 15.55 SP v hokeju na ledu - 18.15 Za otroke - 18.35 Stavimo! - 19.00 Za otroke - 19.13 Volitve - 19.30 Dnevnik - 20.15 Muhasti letni časi, zabavni magazin - 21.10 Z gorskim kolesom - 21.35 Pesnik Tibor Tollas - 23.17 SP v hokeju na ledu - 1.17 Dnevnik BBC-ja 2. program 15.15 Videostrani - 15.30 Open University - 15.55 Nemščina - 16.10 Dan prizadetih ljudi - 16.15 Drvarji, serija - 16.40 Za otroke - 17.05 Videoigra - 17.20 Zdravje vsakomur! - 17.50 Privatizacija - 18.00 Regionalni program - 18.50 Pomagaj si sam - 19.45 Rimska opera - 20.30 Telexpo ’96 - 21.00 Dnevnik - 21.29 Vse ali nič, kviz - 22.05 Policijska poročila - 22.10 Čigava je zgodovina? Razprave o polpreteklosti - 22.45 Prepletajoče se ljubezni, francoski film - 0.10 Posel 5.30 Različne risanke in nadaljevanke - 12.15 ' Harry in Hendersonovi - 12.40 Polna hiša - 13.10 Družinske vezi - 13.40 Princ iz Bel Aira j -14.10 Major Dad -14.40 Knight Rider - 15.45 \ Ekipa A -16.45 21. lump Street -17.45 Beverly \ Hills - 13.45 Poročila - 19.10 Samo ljubezen 'Šteje — 2.0.15 Sonce nad džun^o, film — 2.2. .10 Modro jeklo, fMm — O .OO BÆ m soboto ponoči ' . .Od AjvCbe-z-en x Vlowg^orv^xx , Elm. RTL 5.30 Različne risanke in nadaljevanke - H.00 Nazaj v preteklost - 12.00 Tropska vročina - 13.00 Major Dad - 13.30 Formula 1 - 15.40 Tvegani let, film — 16.40 Piramide boga sonca, . film — 13.45 Poročila —19.10 Rudijev dopustniški \ čon — 2.0 AS 3ox ta 1OO .OOO mark — 21.50 Spletov 5.30 Poročila - 7.00 Dobro jutro, Nemčija - 9.05 Kalifornijski klic v sili - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Čas hrepenenja - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Springfieldova zgodba - 13.20 Kalifornijski klan - 14.10 Umor je njen konjiček - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser l - 17.00 Kdo je tukaj šef? - 17.30 Prijazna dru- j \ žina - 18.00 Družinske vezi - 18.30 Eksplozivno 1 \ - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 ’ \ Dobri časi, slabi časi — 20.15 Matchball (Končna \ žo^a") — 21.15 Peter in Pavel — 22.15 Vroči stol \ — 3.3 .OO Deset pred, enajsto — 23.30 SK-15, krimi- RTL RTL RTL 5.30 Poročila - 7.00 Dobro jutro, Nemčija - 9.05 Kalifornijski klic v sili - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Čas hrepenenja - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Springfieldova zgodba - 13.20 Kalifornijski klan - 14.10 Umor je njen konjiček i - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser 1 - 17.00 Kdo je tukaj šef? - 17.30 Prijazna dru-\ žina - 18.00 Družinske vezi - 18.30 Eksplozivno \ - 18.45 Poročita - 19.10 Eksplozivno - 19.40 5.30 Poročila - 7.00 Dobro jutro, Nemčija - 9.05 Kalifornijski klic v sili - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Čas hrepenenja - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Springfieldova zgodba - 13.20 Kalifornijski klan - 14.10 Umor je njen konjiček - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Kdo je tukaj šef? - 17.30 Prijazna dru- ( žina - 18.00 Družinske vezi - 18.30 Eksplozivno \ _ 18.45 Poročita - 19.10 Eksplozivno - 19.40 5.30 Poročila - 7.00 Dobro jutro, Nemčija - 9.05 Kalifornijski klic v sili - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Čas hrepenenja - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Springfieldova zgodba - 13.20 Kalifornijski klan - 14.10 Umor je njen konjiček — 15.00 llona Christen — 16.00 Hans Meiser — 17.00 Kdo je tukaj šef? — 17.30 Prijazna družina — 18.00 Družinske vezi — 18.30 Eksplozivno — 18.45 Poročila — 19.10 Eksplozivno — 19.40 "Dobri časi, štabi časi — "2.0.15 Klic v sili — 2.1.15 L lAestna VAirtilta — 2.2.15 Brez sledi — 2.3.15 Cjottsc-\ Salk. — 0.00 R.TI- ^»tvo&v — 1.00 Brijsccrta. tlrtižfcmc. televizijski spored od 29. aprila do 5. maja stran 21 vestnik, 28. aprila 1994 vestnik I POSLOVNO-STANOVANJSKI OBJEKT Na voljo je še nekaj lokalov in stanovanj. SW íWffiffiffi INFORMACIJE: à^ H^íííüü'^^ Illi ^¿ISS^ ¡■l■m■ll Si'ïi'B lllilíllllMIIIWIIIII^^ p^íiaiiiia^ SIRS Murska Sobota, Kocljeva 7, telefon: 31 610 SGP POMGRAD ABI ln W***te op*®*. Gubčevo 7, Pluj ^/^ ^ (ob Mariborski cesti) tel.: 062/775 789 SREDI BELTINEC GRADIMO s Primextra... nadalje super Prodaja molzne opreme, molznih strojev, čistilnih sredstev, mlečnih nadomestil za teleta, vitaminskih mešanic za govedo in prašiče SGP POMGRAD - ABI Lipovci, d.o.o. TRGOVINA tel. 42 474, 42 403 Največja izbira betonske galanterije v Pomurju: betonske cevi od 0 12,5 do 0 250 premera, betonska opeka, goveje in svinjske rešetke,, vinogradniške sohe, vse za ureditev okolice... herbicid za koruzo Prodajamo pa tudi ves drug gradbeni material ter termo- in hidroizolacijski material: - tervol - trdi že od 232,60 SIT/m2 -stiropor že od 69,10 SIT/m2 - bitumenske trakove že od 2.188,00 SIT/zavitek - lepenko že po 846,00 SIT/zavitek 259 DEM POČITNIC IN POTOVANJ ! V MAJU NIZOZEMSKA ZAHTEVAJTE BREZPLAČEN KATALOG ( w n ^Poraba cenenih atrazinskih h®rbic . pogosto sploh povsem odp J * ^io Škode na posevku, ki sledi, v suši pa spl P ^^ s , Zato ¡e Ciba-Geigy, ki ima po ^'^^^rimeKtra se je v nekaj 'stih V koruz'» izvila herbicid Pn™ prednostjo vod’ n/. in ^¿f^H0 uveljavil in je danes z ve pStavjiata metolakl herbi6d v k°ruxL ^^rlzmeram zapečenosti. 'n 'n je idealno prilagojen sedanjim nl> zadržuje M vNlidl|e med vsemi PriPravW; ^ivi^s^ izsemena;rBieo trebe> muhvitev, srakonje in d' I 8 Ip je potre I tudi te ni veliko dežja ^^¡e ne pušča v tleh ^’T Čeprav Primextra d°'|° ^ Zato lahko sledi koruzi katerakoli p j ^ rezervoar 1^ .. Pr'mextra tekoči zlijemo iz e^a'^e^ ti^ m plastičnih «^ N’ varnosti pred poškodbam, gum j topilnice. Primextra. dostavna uporaba, izredno delovanje. Za nadaljnja navodila in pojasnila se obračajte na: UDI aaroruše dooAAj 62342 RUŠE, Tovarniška ^l®1;0^^* KH © (062) 661-108, tax (062) 661-032 Ciba-Geigy, agro, d.o.o. Einspielerjeva 6 61000 Ljubljana tel.(06l)!3 27 II 3 fax (061) 13 29 15 5 ^rimextra Posebno ugodne možnosti plačila. PRVI GLAS PRIMORSKE BOVEC 94 Časopis Primorske novice, hoteli Bovec in ansambel Lapos organizirajo 27. in 28. maja v bovškem kulturnem domu popevkarski festival Prvi glas Primorske - Bovec 94. Festival, ki je tradicija, se je v slovenskem prostoru že uveljavil in je prava priložnost za mlade še ne uveljavljene pevce. Prijave sprejema organizacijska enota Primorskih novic Delpinova 12, Nova Gorica (tel. 065/24012, 21171) do 5. maja, ko bo v osnovni šoli Frana Erjavca.tudi avdicija. reiax=relax ž^fi069 / 22-928 Staneta Rozmana 17 69000 Murska Sobota tel./fax: 069 32-230 5 dni ŠPANIJA 6 dni PARIZ 5 dni RIM- NEAPELJ-POMPEJI 5 dni .RELAX RELAX ¡069 / 22-928 MADŽARSKA 3 dni GRČIJA 10 dni ISTAMBUL 4 dni 249 DEM 690 DEM 699 DEM RENSKI SLAPOVI 3 dni 289 DEM i£“2 RELAX <><»9 / 22-928 o 249 DEM 289 DEM 269 DEM Panasonic PRODAJA MONTAŽA SERVIS TELEFONSKIH NAPRAV Vsak četrtek Vestnik stran 22 vestnik, 28. apjj^ MATERINSKI PRISPEVAJTE ZA MATERINSKI DOM! motorna vozila Izbor »naj natakarice« bo spremljal tudi tednik Vestnik. V vsaki številki vam bomo predstavili po dve, ki so ju predlagali poslušalci Murskega vala. Sklepna prireditev bo v soboškem kopališču v soboto, 9. julija. Marjanca Korpič (Bistro Klement - M. Sobota) V gostinstvu je zaposlena že 3 leta, zadnjih sedem mesecev v bistroju Klement v Murski Soboti. Doma je iz Budinec, v bistroju pa dela vsak drugi dan. Čeprav bi raje bila kakšna trgovska zastopnica ali kaj drugega, gostom streže z veseljem. Včasih jo moti, če so v lokalu kakšni s kozarčkom preveč, ampak - vse to je sestavni del tega poklica. Tiste stalne goste že dobro pozna in že ko vstopijo v lokal, v glavnem ve, kaj bodo naročili, pa naj bo to ob 8. zjutraj ali ob 9. zvečer. Prostega časa ni veliko, izkoristi pa ga na različne načine. Z novimi lastniki oz. delodajalci se dobro razume in je v lokalu zadovoljna. Kot. kaže pa to zadovoljstvo prenaša na goste, ki so jo predlagali za naj... natakarico. Mateja Škafar (Pungrad - Beltinci Mateja Škafar je pri glasovanju za naj... natakarico, ki je bilo na Murskem valu, prejela drugo največje število glasov (čeprav število glasov načeloma ni najpomembnejše), in to jo je precej presenetilo. Ve namreč, da so gosti, ki zahajajo v Pungrad, zvesti, ni pa pričakovala, da so tako pozorni in da jo toliko cenijo. Mateja je končala srednjo živilsko šolo v Mariboru in takoj po njej začela pomagati mami v gostišču. Prostega časa ima malo, saj ob streženju gostov pomaga pri vseh drugih opravilih, potrebnih v lokalu - pranje in likanje prtov, priprava in čiščenje prostorov... Ko pa si utrga kakšno urico, jo najraje preživi v družbi prijateljev v disku ali kje .drugje. V tekmovanju za naj... natakarico še nikoli ni sodelovala, meni pa, da bo kar zanimivo. RENAULT 4 TL prodam. Informacije po 20. uri . tel. : 21 754. mfp PEUGEOT 605 SV 3.0 letnik 1990 in AUDI 80 letnik 1988 prodam, Puconci 187. mfp KOMBI IMV 1500 prodam ali zamenjam za osebni avto. Tel.: 42 242. m3201 ATX 50 C. letnik 1988, ugodno prodam. Boštjan Antonič, Kapelski Vrh 101. m3205 DAIHATSU CHARADE, letnik 1991, prodam. Tel.: 41 111. m3218 JUGO 45 KORAL, karamboliran, prodam. Tel.: 45 124. m3221 ZASTAVO 750 in vino šmarnico prodam. Stanjevci 25. m3227 ZASTAVO 101 GT 55, letnik 1984 - december, ugodno prodam. Aleksander Kerčmar, Lendavska 25, M. Sobota, tel.: 23 790, po 15. uri. m3231 OPEL ASCONA 1,6 S GLS, letnik 1986. in Fiat Kampanjola. letnik 1978, prodam. Korpič, Sulinci 2 e, tel.: 56 093. m3232 MOPED TOMOS AVTOMATIK, rdeče barve, prodam. Mihelič, Grajska 9, M. Sobota. m3236 . ŠKODO 110 R COUPE, starejši letnik, odlično ohranjeno, prodam za 500 DEM. Tel.: 76 793. mle MOTORNO KOLO YAMAHA YZ 250 CROS prodam. Tel.: 26 159. m3233 WARTBURG, starejši letnik, prevoženih 88.000 km, registriran do 20. maja, ugodno prodam. Stefan Hanc, Žižki 59, tel.: 70 877. m3234 KAWASAKI KX 250 CROS, letnik 1991, prodam za 4.000 DEM. Anton Inašič, Dolnji Slaveči 73. m3238 TAM 2001. vozen, neregistriran, brez kesona, za prevoz čebel, vozen z B kategorijo, lahko tudi samo motor, prodam. Lipa 106 a, tel.: 41 706. m3250 OPEL MANTA, letnik 1978, registriran do januarja 1995, ugodno prodam. Tel.: 87 248. Boreči 39 a, p. Križevci pri Ljutomeru. mlj GOLF JGL, letnik 1982, bele barve, registriran do avgusta, ugodno prodam. Tel.: 70 836. mpp kmetijska mehanizacija OBRAČALNIK »PAJEK« SIP. širok 2,30 m. malo rabljen, ugodno prodam. Tišina 44. m3229 TRAKTORSKO KOSO, dvojni rez. malo rabljeno, ugodno prodam. Tel.: 41 179. m3243 TRAKTOR DEUTZ 4006. nemški, z lokom in kompresorjem. 2 priklopa in tribrazdni plug Partner ter 440-litrsko škropilnico Metalna Rau in 660-litrsko škropilnico Morava, prodam. Vsi stroji so v odličnem stanju. Gančani 41. m3244 TRAKTOR STEYER TIP 188. 28 KS, prodam. Ogled v soboto, nedeljo in ponedeljek. Horvat. Dolnja Bistrica 126. m3247 KOMBAJN Klas Dominator 85 prodam. Tel.: 46 551. m3252 r> noncDivER-. advertising ODPRAVITE PLEŠAVOST ZA VSELEJ UPOHAIR -SVETOVNI HIT tel.: 061/571875 Gornja Radgona d.o.o. Kerenčičeva 2, 69000 Gornja Radgona Tel. : 069/21-770; Fax : 61-325 OBVESTILO Investitorje, arhitekte ter gradbene izvajalce obveščamo, da smo na področju PROJEKTIRANJA IN INŽENIRINGA IZ STROJNIH INSTALACIJ IN NAPRAV na področju POMURJA edini, ki imamo regularno odločbo za opravljanje te dejavnosti v skladu s 26. in 55. členom veljavnega zakona o graditvi objektov. Obseg naših dejavnosti je : - toplovodni, vročevodni in parni ogrevalni sistemi, - vodovodi in kanalizacije, - hladilni sistemi, - plinske instalacije in naprave, - ventilacije in klimatizacije, - sušilnice, - priprava vode, - bazenske tehnike, - tehnologije s fluidnim pretakanjem, - gospodinjski aparati, - procesne regulacije in meritve. Strokovni team, ki je v rednem delovnem razmerju obsega tri diplomirane strojne inženirje z dolgoletnimi izkušnjami in referencami ter priznanji na predmetni dejavnosti. Priporočamo se s profesionalnimi in cenenimi storitvami ! Direktor : Franc KUHAR, dipl. ing. l.r. OBRAČALNIK ZA SENO prodam Terezija Kozlar, Trnje 5. m3203 ŽETVENI KOMBAJN za traktor prodam. Štefan Kreslin, Ulica Prekmurske čete 17, Črenšovci. m3204 ŽIVINSKO PRIKOLICO za prevoz živine, 150 x 250, prodam. Bertalanič, Domajinci 10. m3219 KLADIVAR. malo rabljen. Tel.: 80 016. m6763 SILAŽNI PRIKOLICI. 5 in dam. Tel.: (069) 82 580. mrč ŽITNI KOMBAJN CLAAS Tel.: (069) 82 580. mrč posesti prodam. 7 t. pro- prodam. ■ L L d.o.o. POSREDNIŠKO IN AGENCIJSKO PODJETJE KUPUJETE, PRODAJATE, ODDAJATE, NAJEMATE, IŠČETE... VSE VRSTE NEPREMIČNIN NE IZGUBLJAJTE ČASA IN _______DENARJA!_____ FAX-TEL. (069) 32 322 A. NOVAKA 4. M. SOBOTA PARCELO za vinograd in klet. 11 arov, v Lendavskih goricah, prodam. Tel.: 70 731. m3202 ENOINPOL ALI DVOSOBNO STANOVANJE v M. Soboti ali bližji okolici vzamemo v najem, tel.: 24 863, po 19. uri. mtu NOVO STANOVANJSKO HIŠO. 5. faza gradnje. 170 m2 stanovanjske površine, s telefonom, in 12 arov zemlje na relaciji G. Radgona-Cmurek. Tel.: (069) 65 090, dopoldne. m3212 POČITNIŠKO HIŠICO. brez vinograda, kupim. Ponudbe pošljite na naslov: Renata Kološa, Stanjevci 102, 69203 Petrovci. m3215 HIŠO V RADENCIH prodam Se-dežno garnituro in regal za dnevno sobo ter dve spalnici, malo rabljeni, prodam po ugodni ceni. Radenci, Kapelska 34, tel.: 65 396. m3229 SKLADIŠČNE PROSTORE. pri merne za servisno dejavnost, na 25-arski asfaltirani in ograjeni, komunalno urejeni parceli v okolici M. Sobote prodamo. Tel.: 26 027, po 20. uri. m3238 TRGOVINO v obratovanju z velikimi skladiščnimi prostori v okolici M. Sobote prodamo. Tel.: 26 027, po 20. uri. m3238 POSLOVNI PROSTOR na avtobusni postaji v Gornji Radgoni, velik 98m2, primeren za razne dejavnosti, tudi za gostinsko, prodamo. Informacije vsak dan od 7. do 15. ure po tel.: 062 723 039. mpp DVAINPOL- ALI TRISOBNO STANOVANJE v M. Soboti kupim. Tel.: 21 097, po 15. uri. m3248 OPREMLJENO STANOVANJE v M. Soboti vzamem v najem. Tel.: 41 004. m3249 GOSTIŠČE V BANOVCIH dam v na-jem, del prostorov je lahko tudi za trgovino. Informacije: Gostišče Klement, Banovci ali Bistro Klement, M. Sobota, mpp NJIVO prodam. Tel.: 87 303, zvečer. m6766 V TURISTIČNEM KRAJU prodam 15 let staro hišo z gospodarskimi objekti in 6 ha obdelovalne zemlje. Informacije: Anton Budja, Banovci 7, 69241 Veržej. m6764 V NAJEM ODDAM TRGOVINO z gradbenim materialom in izdelki za kmetijstvo ter bife. Trgovina 65 m2, skladišče 280 m2, bife s skladiščem 65m2. Tel.: 062 644 311. m4431 živali NESNICE, MLADE JARČICE, pa-sme hisex in golden komet super braun (rjave), uvoz iz Nemčije, prodaja perutninsko podjetje FARMA PRI MOSTU, d.o.o., po zelo ugodni ceni (AKCIJSKA PRODAJA): 3 mesece in pol stare jarčice po 250 SIT, 4 mesece stare jar-čice po 350 SIT; 4 mesece in pol stare jarčice po 450 SIT in jarčice tik pred nesnostjo po 520 SIT. Za vsakih 10 kupljenih jarčic dobi kupec eno zastonj. Jar- tel.: 062/653-351 prodaja, montaža, servis, posojilo čice so cepljene, kar prodajalec jamči z vso ustrezno dokumentacijo. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: Gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel.: (069) 24 393; Gostilna Benčec, Bakovci, tel.: (069) 43 070; Gostilna Železen, Beznovci, tel.: (069) 49 025; Zidarstvo, Darinka Zamuda. Galušak, Videm ob Ščavnici, tel.: (069) 68 044. mPP PUJSKE prodam. Krog, Brodarska 3. m3220 BREJO KRAVO prodam. Dobrovnik 266 b. tel.: 79 158. m3223 KRAVE, breje telice in teličke po izbiri prodamo. Vanča vas 46, p. Tišina. m3230 PRVIČ V POMURJU! JATINE 20 tedenske rjave jarčice. Živali izvirajo iz elitne jate staršev ISA BROWN in so vzrejene po navodilih in pod strogim nadzorstvom francoske matične selekcijske hiše. Najboljše nesnice rjavih jajc na svetu! Če letos še niste pomladili svoje jate, pohitite, če ste jarčke že kupili drugje, vzemite še kakšno JATINO za primerjavo z drugimi. Naročila sprejemajo vsa prodajna mesta ZZ Murska Sobota in g. Darinka Žemljič, tel.: 32 002; vsa prodajna mesta KZ Radgona, tel.: 61 421; KŽ Klas Križevci, g. Janez Božič, tel.: 87 400; KZ Kmetovalec Ljutomer. g. Vlado Lovrenc, tel.: 81 604 in KZ Dobrovnik, g. Jože Car, tel.: 79 007. Cena je 720 SIT/kos. mrč VISOKO BREJO SVINJO in dva tekača prodam. Pečarovci 84. tel.: 51 052. m3241 PUJSKE prodam. Hoheger, Murski Črnci 54. m3242 razno • zavese • zavese • k TEKSTIL ClE KO K 62311 HOČE, Stara cesta 42, tel.: (062)611-416,611-062, faks: (062)611-417 SUHE SMREKOVE PLOHE (»fo-sline«) prodam. Moravske Toplice, Na bregu 38. m3213 NOV ŠTEDILNIK (3 plin. 1 elektrika), nerabljen, prodam za 30.000 SIT. Tel.: 40 261. m3214 ŠIVALNI STROJ in hladilnik, oba nova, in razno pohištvo prodam. Etelka Žohar. Brezovci 40. Ogled v nedeljo. m3237 ŽELEZNA GARAŽNA VRATA in 200-litrski zamrzovalnik prodam. Vrt po arih dam v njem. Tel.: 32 488. m3235 STROJ ZA UPOGIBANJE PLOČE- VINE do 0,8. dolžine 4 m, s škarjami, prodam. Tel.: 062 775 638. mpp SEMENSKI KROMPIR, sorte sante, prodam. Satahovci 32, tel.: 26 053. mpp Podpisani kraj poštna številka ČEBELE v AŽ panjih in™«®1'1’ ugodno prodam. Tel.: 21 964. 16 NASELJENIH AŽ PANJEV** nih prodam, tel.: 22 365. TČLEVIZIJSKO ANTEN*), b*" Ijeno. prodam. Tel.: 45 OTROŠKO SOBO z dve^P®''1'”' ugodno prodani. Tel.. 2 VINO JURKA, 300''“rt* Alojz Pozvek, Lutverci ’ m4435 nroda®^ SENO, večjo po dogovoru. Tel. - 062 m4434 , .. 500 tol# TERMOPUTZ pm^® 11. za vrečo. Zorjan. Loma« Radgona. ni4432 Partizanska Lendava nudi poželo ugod^^ -belo tehniko (p*®^ hladilnike, zamrz v štedilnike, bojle^io siaI VIDEOREKORDER ^“JJo si J 8 mesecev, prodam vamik*l litrski hladilnik z zamR šine 1,60 m. malo 45.000 SIT. Informacije P ,9.po1 int. 206 - dopoldne ali uri PREKLIC - Prekl‘^85^ Kovač. Adrijanci 68. , m3207 „ Hiruiei» Preklic - P'ek “Jzl zaključnega spn^ šole Rad^ 1969 Srednje gosi®® Sa|ažitL danega na ime prag tinci 4, Bučkovci. j 1987 CPŠ M. Sobota, s 01ivetB«" kovin, izdanega na i Tropovci 70. m3236 delo STAREJŠO skega moškega iščem ■ |1Si. vanje v hiši. Našlo j mfp x^nie l ČISTILKO za aščenj^P štorov iščem. Tel.- j. m3224 „ „ns|imo NATAKARICO zap^ 65l37' Informacije po tel.- ( m3251 storitve ISÄ^ 140. m3240 NAROČILNICA ulica pošta naročam VESTNIK. Naročnino bom poravnal po prejemu položnice. Vestnik, Slovenska 41, 69000 Murska Sobota /"LADA CENTER AVTOTRGOVINA 10-LETNA TRADICIJA 62231 Pernica a Vosek 6d (ob cesti Maribor-Len tel. 062/640540 Odprto: poned-petek v soboto 8.-16. ure 8.-12. ure • Prodaja novih avtomobilov LADA _ 5 • najugodnejša posojila - letna obrestna mera 11,3%, na primer: SAMARA 1500, gume Mischelin, letnik 1994, polog 5200 DEM, 36 mesecev po 285 DEM- deli za avtomobile: R4, POOBLAŠČEN PRODAJALEC V"o°”^ ^^ BORUT JAGODIČ vestnik, 28. aprila 1994 stran 23 V SPOMIN Micka Korpič iz Čepinec hy^a vsem, ki se je po enajstih letih še Pominjate in postojite ob njenem grobu. Njeni najdražji OdšL a V SPOMIN m pa ostajajo leta brez vaju in bolečina, ker vaju ne bo nikoli več nazaj. Gizela Bačič (umrla 1984.) Matija Bačič (umrl 1974.) od Grada Pozabiti vaju ni mogoče. Franc Celec Nekje v tebi je bol bila, d zamahnil si z roko, Češ zmogel bom, močnejši sem! Pa vendar ni bilo tako. V 75. letu nas je za vedno zapustil dragi oče, stari oče, tast, brat in stric ZAHVALA z Vaneče 18 iskreno se da?1 ^znancemT"10 vsem sor°dnikom, sosedom, prijate-žunna? Vence, cveti?” ga sPremljali na njegovi zadnji poti, p ku za obred in n Za Sv' ma$e ter druge namene. Hvala g. ^rajevne skim pevcem za odpete žalostinke ter govornici ^HjoČi'* Pnosti. Vsem še enkrat iskrena hvala. e> hčerki Marija in Marta z družinami ter drugo sorodstvo Odšel si tiho, nemo, brez besede in brez smehljaja, brez solza in vzdiha; tako zvečer ugasne zarja tiha, tako jeseni usahnejo rezede. ZAHVALA Ludvik Kar iz M. Sobote V 68. letu nas je po težki bolezni za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedi in brat nanie^^Prij^teljem6 1S^reno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vali m °V’Zadnji noti Znancem ter vsem, ki so ga pospremili izrekli sni p073'’ vence in cvetje, z nami sočustvo-atedh i^a°ddelkn ?i Prisrčna hvala medicinskemu osebju hvaia ° eznUo, pa tudi ° ^e bolnišnice za vso zdravniško pomoč «inkel žuPniku za J zai,lnjlh dneh njegovega življerija. Lepa n govornici KST^"1 ,obred' pevcem za odpete žalo-za poslovilne besede. Vsem še enkrat Prisrčna zahvala. ^^^>^^^_^^^ŽalujoČi vsi njegovi Zaspala draga mama si, zaprla trudne si oči, gorja veliko si prestala, zdaj boš v grobu mirno spala. Mrtvaški oder tvoj pa krasili so poročni šopki tvoje vnukinje ti so. ZAHVALA ^83. letu nas je nepričakovano zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, sestra in teta Ana Kohek $b bolex; • z Melinec 138 c ^seru c n nenadn V na$e mame se iskreno zahvaljujemo ^Sv. nm^H^ih^tali Prijateljem in znancem, ki ste nam ^VaU d ’ Ve«ceinšon? strani in nam izrekli sožalje, darovali in dr na njeni zadnp pOtL besede bred’ pevcem d^ščku za pomoč, g. župniku za Vesa, S(3p p za °dpete žalostinke, Gizi za ganljive Vsem yni^rad 'n g- Juriču za pogrebne storitve. ____ ž Semše enkrat iskrena hvala? ^^¿*« vsi, ki sm<) j<( ¡mel. ra9-°t 1,093.00 2,240.00 7 9011^ TKkDKf^ 8.03 " 9,2#^ 9,060.00 1.1-^ 13040_J V LB Pomurski banki, d.d., s a znižali obrestne mere za raz» posojila občanom! (Gotovinska posojila, namens posojila, kratkoročna stanovanj posojila itd.) Izhodiščna obrestna mera O' ■4/ < Company Veščica a-^j«*' MURSKA SOBOTA, Veščica 4e, tel.:069' stran 25 avtomobilska priloga f POOBLAŠČENI SERVIS S25-LETNOTRADICIJO -Polo FOX 17.633 DEM - Golf CL 25.557 DEM -Vento CL 31.724 DEM - Audi 80 38.725 DEM Na voljo tudi drugi modeli POSEDI Ljutomer, d.o.o p.e. AVTOSALON inTRGOVINA Prešernova 7, 69240 Ljutomer Telefon: (069) 81-166, 81-014 ^ 69oon Company Veščica d.o.o. @> MURSKA SOBOTA, Veščica 4e, tel.:069/23 507, fax:31 576 MOŽNOST TESTNE VOŽNJE Zagotovljeni rezervni deli in servis. ^Nosrn, da jih prodajamo ih servisiramo ŽE TAKRAT SEM BIL NAJBOLJŠI MOJI NASLEDNIKI: FIESTA, ESCORT MONDEO... SO ŠE BOLJŠI! stran26 PRODAJA GUM VULKANIZERSTVO AVTOOPTIKA PRODAJA GUM avtomobilska priloga AVTOMOBILSKA HORVAT LETONJA Matije Gubca 13, Murska Sobota Tel.: (069) 22-338 PRILOGA KUMHO REIFEN MICHELIN vSava ^Uraw MARANGONI^ tyre äst / JOKOHAMA Z Performance SadfcHs AVTOPLAŠČI ZA TOVORNA VOZILA. TRAKTORJE, VILIČARJE IN KMETIJSKO MEHANIZACIJO POPRAVILA VSEH VRST GUM ELEKTRONSKO URAVNOVEŠENJE KOLES ZA VSE VRSTE AVTOMOBILOV IN MOTORJEV LASERSKA AVTOOPTIKA Spoštovani bralci, pred vami je avtomobilska priloga .^^ Izdajamo jo prvič, želimo pa, da bi postala redna servisna pril°ga - e časopisa, ki bi jo z zanimanjem in veseljem prebirali vsi, ki jih avtomobilizma in vsega drugega, kar spada k tej dejavnosti,zani . V prilogi se predstavljajo vsi, ki imajo iz sveta ob Muri, iz Sl°ver,|l j sosednje Avstrije širši javnosti, kupcem in potencialnim kupcem sporočiti oziroma se predstaviti. |0noH Tako se boste na straneh priloge lahko seznanili s ponudbo avt0 |njcln servisno dejavnostjo, vulkanizerskimi novostmi, ponudbo avtop bencinskih servisov. , Zanimivo branje bo tudi reportaža o tem, kako smo Vestnikovci P in kakšno mnenje imamo o vozilu Hyundai Lantra, predstavljamo p tudi soboški Agroservis, ki je eden najstarejših avtomobilskih se deželi ob Muri. . ¡^¡11 Poleg tega prinaša Vestnikova avtomobilska priloga tudi nekaj nasvetov za večjo varnost na cesti. „ ¡oi Želimo vam prijetno branje, dober nakup in predvsem varno voz ) PAKETNO AVTOMOBILSKO ZAVAROVANJE STE POMISLILI DA JE POPOLNO ZAVAROVANJE AVTOMOBILA VELIK STROSEK? Tudi vestnikovci preskusil1 Hyundajevo lantro Predstavniki Avtobusnega prometa Murska & eOt in ukvarjajo tudi s prodajo avtomobilov znamke Hyundai, so nas te dni povabili, da preskusim se jeklenih konjičkov, ki čakajo na kupce. Odločil Hyundaijevo LANTRO 1,6. ,^d\/AT ki O Z nami je bil tudi vodja prodaje ŠTEFAN pokazal, kaj vse ima ta avto, nas seznanil s n Keri^U® in za začetek tudi demonstriral vožnjo z njim_ NajPre^ poklicni avtobusni šofer, je šlo vse kot po mas Mi smo! Zato smo ga naredili cenejšega! Poleg tega pa ponuja paketno zavarovanje še naslednje prednosti: 6ÖATOYOTA živčec VÏLxservis IN PRODAJ^ Limbuška c. 78, MARIBOR, tel./telefaks: 062/100 384 - uradni zastopnik za vozila TOYOTA - prodaja vozil TOYOTA . .eü - pooblaščeni servis - originalni rezervni ^ MOŽNOST POSOJILA IN LIZINGA 67O,OOno « TOYOTA CARINA 1,6 XLI COOL stane 2g.9U TOYOTA COROLLA 1,4 XLI FUN CAR stapo^e DEM. Obe vozili odlikuje izjemno udobje-nas obiščite! ■ Sami se boste odločili o vsebini vašega paketa; ■ kasko zavarovanje je v paketu 20 odstotkov cenejše; ■ 10-odstotni popust za vsa ostala zavarovanja v paketu; ■ popust za takojšnje plačilo; ■ možnost obročnega brezobrestnega odplačevanja; ■ pri kraji ali uničenju avtomobila vam povrnemo denar za nakup novega; ■ v primeru poškodbe vašega avtomobila vam krijemo stroške najema drugega vozila; ■ zavarovanje pravne zaščite vam krije morebitne stroške odvetn ikov in sodnega postopka; ■ turistično zavarovanje za potovanja v prostem času; ■ Triglavov bonus - nagrado za vaše preudarno ravnanje v prometu; ■ dodatni popust za zvestobo Zavarovalnici Triglav; ■ enake pogoje zavarovanja za posameznike kot za podjetja. zavarovalnica triglav d.d. območna enota M. Sobota, Lendavska 5. tel.: 069/31-650 Pomena za varnost prehlevanjem, kar je vec^‘ - oar LANTRA dokm i -znika in Potnikov. Ugotovili s^e^1 nekaj več kot 1 iPcfk°C2a’ Razdaljo 100 metrov ¡e P ^ lastnoS Sledilo je "preverjanje cesti ni hi?n h Znliv ov|nku. To je bilo že na Petan/o grf rahin ¡a k i kilometrov na uro ne da bi n3^ % LANTRAvzpeti^ P'in 'n kak0 ^S ■ Janževemu ? To smo Preskusili na vožnji w LANTRA ± ’ 'n s,car na 17-odstotnem M^un,p^ račun sainrndob0 r®s tak0 od'°^ bobe njegovo Tudi avtomnhiSaj? idi po sistemu staro za no^op sO ugoS HstIokovnjaki, ki so testirali LAN^ , družino v kaE>^ Za dober avto, dovolj velik za 4-c imajo namrsT e?>.S® bo še najbolje počutil v0ZI?'kvifTi0, k0 nam ustreza sP°rfnosti in sijih lahko nastavka radio s 4 zvočn i? dr.u?a °Prema je dokaj luksUznt|MriK8u servo volan ~ l^^"00 odpiranje oken in P^po^j nastavek stek,a idr.). Na voljo ¡e avtomobilu Pri nnmh6Vink' a,i steklenici, da se ne racionalen n P?rabi goriva pa je ugotovljeno, d L, ¡a^0 racionalen pri vožnji 90 kilometrov na uro, saj po^'5 pSednoJ^™Č) pa Je ,reba odšteti 26.200 rna^0 goto^ d0 registracije. Ce nimat^(0.^ volio ima’ hk d°90v°r'te tudi za nakup na P° L J° majo se vse druge tipe Hyundaijevih avtomob^Z Končno popolno in sodobno zavarovanje ^M5. maja 1994 stran 27 avtomobilska priloga avtoservis ÖRI OBRTNA CONA, Murska Sobota tel. 069/31-042 POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN serviser vozil 9C J JI PORSCHE-Inter Auto «-, o J® s svojim ” ^Polno vJ^°rtn'm nastopom in zavidljivo kakovostno opremo tako v°Z'lo,kotsi lahko le želimo. rf ^Wjo so modeli: B IBIZA, a CORDOBA, a TOLEDO in Uh Terra (lahko gospodarsko vozilo) ¿^NO DOŽIVETJEM NAPROTI! AUTOCOMM€RC€ Pooblaščeni prodajalec! MARUTI POGON NA ŠTIRI KOLESA VUFlSKa ^1^'21-83^’ Uljeva 5 ^^21-758 ^^LIKa *a^m°*ced&^^ HONDA NOVI ACCORD - POPOLNOST IN UGLAŠENOST CITROËN ^OKROŽENA ZUNANJOST IN MODEREN STIL B - Mercedes Benz - tovorna in dostavna vozila, rabljena in nova iz uvoza - Ugodna posojila za nova in rabljena vozila - Lizing SUBARU LEGACY 1.8 DL 4 WD (1800 ccm, 103 KS) 36.000 DEM vrhunska tehnologija, sodobna oprema, stalni štirikolesni pogon z reduktorjem ROVER 214 Si (1400 ccm, 103 KS) 27.000 DEM - Ugodna posojila (pri posojilu 10.000 DEM JE MESEČNI OBROK 274 DEM) - Lizing (788 DEM letnih obresti), v štirih letih vrnete 13.152 DEM - Menjava staro za novo in staro za staro SAMO NAJBOLJŠE JE DOVOLJ DOBRO ZA VAS ARRA, d.o.o., Lendavska 64 069/32-717 069/32-723, int. 225 A) uvi innai ^ ^Mursk. Sobota III W W I - PRODAJA - POOBLAŠČEN SERVIS IN PRODAJA REZERVNIH DELOV - UGODNE POSOJILNE MOŽNOSTI - LIZING - PRODAJA PO SISTEMU STARO ZA NOVO IN STARO ZA STARO PEUGEOT 306XN 1360 ccm ...že za 1.753.000 SIT do registracije. - PRODAJA - POOBLAŠČENI SERVIS IN PRODAJA REZERVNIH DELOV -UGODNE POSOJILNE MOŽNOSTI - LIZING - PRODAJA PO SISTEMU STARO ZA NOVO IN STARO ZA STARO ^AVTOBUSNI PROMET ^Murska Sobota d.o.o. LANTRA1.6. GLSi 16V že za 26.200 DEM Informacije in prodaja AVTOSALON HYUNDAI, Štefana Kovača 30, M. Sobota, tel.: 069/21-222. Peugeot Peugeot 306 - DOGOVORILI SE BOMO! Informacije in prodaja AVTOSALON PEUGEOT na avtobusni postaji v M. Soboti, tel. 069/31-282 stran 28 vestnik, 5. IMTEGSRAL. avtomobilska priloga Promet in delavnice, d.o.o. 69220 Lendava, telefon: 75-261 OPEREMO VSE VRSTE MOTORNIH VOZIL V UNIVERZALNI AVTOMATSKI AVTOPRALNICI. Delovni čas: vsak delavnik od 7. do 21., ob sobotah od 7. do 14. &&1V% & flwhstà^t Š£&W Z S?Í5>^ í< fiifeš&tiM híV^rt O Hor^^r Opravljamo struparska, varilska, kleparska in avtoličarska dela. Prodajamo in servisiramo vozila HONDA. Prodaja drugih vrst vozil. Popravljamo OSEBNA IN TOVORNA VOZILA, TRAKTORJE in ČRPALKE BOSCH. ARRA, d.o.o., Lendavska 64 069/32-717 069/32-723, int. 225 Gornji Lakoš 97a telefon: 76-020 Prodajamo rezervne dele za motorna vozila: RENAULT, GOLF, ZASTAVA, LADA, ŠKODA in vse vrste AVTOMOBILSKIH PLAŠČEV. prijazna energija Cisto. Okolju prijazno. Varčno «■= OMV-ISTRA življenju OPEL^ - PRODAJA origina^ REZERVNIH DELOV - MOŽNOST NAKUPA POSOJILO DRUGA PONUDBA: Prvič v Sloveniji na črpalkah OMV-ISTRA KOPER nova goriva evropske kakovosti z aditivi 3. generacije. Neosvinčena bencina EUROSUPER 95 in EURONORMAL 91 vsebujeta najsodobnejši in najučinkovitejši T _ 7 detergentni aditiv 3. generacije ^^ 3 ki ne vsebuje klora. Z našimi neosvinčenimi bencini skrbimo za: čistejši motor, boljše izgorevanje, manjšo emisijo škodljivih snovi v okolje, manjšo porabo goriva, protikorozijsko zaščito motorja in zanesljivo delovanje motorja. Osvinčenemu bencinu SUPER 98 smo: za štirikrat zmanjšali vsebnost svinca z 0,60 g/liter na 0,15 g/liter, dodali aditiv 3. generacije in avtomobilom brez katalizatorja omogočili še vedno brezhibno delovanje. Naš EURODIESEL ustreza evropskim standardom po zmanjšani vsebnosti žvepla. Edini v Sloveniji mu dodajamo aditiv, ki zagotavlja: manjše tvorjenje usedlin, ki povzročajo zamašitev filtrov in brizgalnih šob, manjše dimljenje in lažji zagon motorja v mrazu. - rezervni deli za druga - avtomobilski plašči, akumulatorji - avtomobilska kozmetik - PRODAJA NA OBRO^ ŠE DRUGE UGODNO? W<¿ maja 1994 stran 29 avtomobilska priloga PRI NAS PRODAJA IH SfRVIS VOZIL LAJTER ISTVAN »-P-ppBROVMIK ppBRONAM T#|-;(P6?) 79 01$ -AVTOMOBILI, KI STE JIH RADI VOZILI ŽE OD NEKDAJ - VEDNO ZNOVA VAS BODO PRESENEČALI S SVOJO LAHKOTNOSTJO IN UDOBNOSTJO - PRIJETNO BOSTE PRESENEČENITUDI NAD CENAMI LANCIA MaJhnih^ veliko izbiro modelov od ZAGOTAVIia,. D0 DlpLOMATSKIH IN UDOBNIH. mljamo servis in rezervne dele. PODJETJE ZA TRGOVINO, TRANSPORT IN SERVISIRANJE, G. RADGONA, d.o.o. 69250 Gornja Radgona, Ljutomerska 29 tel.: 069/61-511, fax: 069/61-692, Ž. R. 51910-601-18192 KlASEPHIAže od f^^ KIA SEPHIA SUZUKI IN TOVORNIH VOZIL NISSAN .«^..p^ 19-990 DEM Ogled in prodaja tudi v M. Soboti: " r AVTOPLAST, CIRIL METODOVA 9. -zamenjava staro za novo - komisijska prodaja - odkup rabljenih vozil - ugodni pogoji financiranja avWhanik BRANKO FIJOK smo SKbPLA^NI I^IS vozil-Honda, fiat ’^zuki ^UTlBOO Avnojska 83, Črnelavci 69000 Murska Sobota telefon: 21-469 H°HbA MS M9 C ^n&n -ORIGINALNI REZERVNI DELI - GARANCIJSKI SERVISI - POPRAVILA VSEH DRUGIH AVTOMOBILOV Gradbeništvo-Marketing-Trgovsna Industrijska 13 69000 M Sobota Tel 069/21 660. Fax 21 751 Modni salon ‘♦’Chrysler ® Jeep. BRANSBERGER, s.p. trgovina in slikopleskarstvo Avnojska 79, Černelavci M. Sobota tel. 069/21-238, telefaks 069/21-433 o Oh M W 6 n^aijuJ'Agenda JEEPCHEROKEE - kamorkoli in kadarkoli vas bo varno in udobno pripeljal do cilja CHRYSLER VISION - sanje, ne naša vizija prihodnosti ®le9anten n° í^^o, ?Vt° 'H UdJ^u °Vni tovorno?rabn° no V0Zj|0 TRGOVINA, V KATERI BOSTE NAŠLI VSE ZA SVOJEGA JEKLENEGA KONJIČKA! - REZERVNI DELI ZA AVTOMOBILE: ZASTAVA LADA RENAULT OPEL PEUGEOT IN VSA VOZILA IZ UVOZA - MOTORNA OLJA: CASTROL GTX 3.770,00 SIT CASTROL RS 1.430,00 SIT ELF ŠPORTI TX 583,00 SIT DELTA 286,00 SIT so tudi edini zastopnik za originalna motorna olja za OPLE (AC DELCO), v zalogi imajo tudi vsa olja za traktorje in kmetijsko mehanizacijo AMORTIZERJI MONROE (v zalogi ali po naročilu) npr. - ORIGINALNI OLJNI IN ZRAČNI FILTRI za vse tipe vozil za ZASTAVO 101 456,00 SIT RENAULT (vsi modeli) 612,00 SIT HONDO 870,00 SIT originalni spojleri za LADO SAMARO, ŠKODO FAVORIT, CITROEN AX in RENAULT CLIO za avto GOLF sprednji pojačani 5.400,00 VETROBRANSKA STEKLA in KAROSERIJA - DODATNA OPREMA: prevleke za sedeže - komplet 3.900,00 predpražniki (MAGIC) 2.640,00 stran 30 avtomobilska priloga PETROL Slovenska naftna družba Podjetje za notranjo in zunanjo trgovino ter finančno poslovanje, r.o. Dunajska 50 61000 Ljubljana Slovenija tel. +386 61 323 090 fax +386 61 301 184 PETROL TRADE GMbH Dunaj Avstrija tel. +43 222 813 7579 fax +43 17137 57942 PETROL predstavništvo Moskva Rusija tel. +70 95 253 1921 fax +70 95 253 9269 CYPET OILS Ltd. Limassol Ciper 3 tel. +357 5 346 039 fax+357 5 346 752 PETROL predstavništvo Al žir Alžirija tel. +21 32 74 5843 fax +21 3274 7055 145/80 R 13TL ATS 512 155/80 R 13 TL ATS 552 165/80 R 13 TL ATS 630 175/70 R 13TL ATS 691 195/50 VR 15 TL P5000 ATS 920 195/70 VR 15 TL P7000 ATS 970 NOVE IN RABLJENE GUME 8484 Donnersdorf 40, tel.: 0043-34-75-21-76 telefaks: 0043-34-75-21-7-64 približno 12km iz avstrijske Radgone proti Grade MICHELIN 145/80 R 13 TL ATS 537 155/80 R 13TL ATS 587 165/80 R 13 TL ATS 643 175/70 R 13TL ATS 710 0 195/50 VR 15TL XGTV ATS 11U Montaža vključena v ceno! Prodaja in servis vozil PIRELLI Odprto: poned.-petek8.-16. ure v soboto 8.-12. ure 62231 Pernica Vosek 6d (ob cesti Maribor-Len tel. 062/640-540 »CUZALEM ž ZAKAJ PO RENAULT V ORMOŽ? prijazni ljudje strokovni nasveti zagotovljen servis originalni deli RENAULT IZREDNO UGODNE POSOJILNE MOŽNOSTI KONKURENČNE CENE Informacije: Servisno-prodajni center Ormož, Hardek 44c, DOBITETAKOJ! tel.: 062/701 -106, telefaks: 062/702-351 LADA CENTER ‘ AVTOTRGOVINA 10-LETNA TRADICIJA Prodaja novih avtomobilov LADA najugodnejša posojila - letna obrestna mera 11,3%, na primer: SAM ^5 5 VRAT, gume Mischelin, letnik 1994, polog 5200 DEM, 36 mesecev p« • NOVI in RABLJENI . aVTOMEHA^O deli za avtomobile: aVTOKLE™ R4, zastavo, Lado POOBLAŠČENI PRODAJALEC ------------------- BORUT JAGODIČ SUZUKI Pri nas kuplj^0 avtomobili k" cj0, evropsko 9 zagotovljen^ ,^ rezervne d P°ob/ašC^ lastni hisr f ^9 na kredit'" Vozila izdob" takoj. Avtohiša M. Sobota d.o.o. PRODA lA-ÇFRVIÇ Mikloša Kuzmiča 18-19, M-^fff/ stran 31 vestnik, 5. maja 1994 avtomobilska priloga TEjjNOLINEjj PRODAJA GUM za osebna in Lendavska 53a, Murska Sobota telefon: 21790 PROSTORI ZAKLONIŠČA v ZAVSETISTE, KI STE KUPILI AVTOMOBIL IN SE NIMATE AVTORADIA ALI ŽELITE NOV, KAKOVOSTEN AVTORADIO? • BLAUPUNKT Na izbiro več kot 15 različnih avtoradiev. I® w I MICHELIN PIRELLI SEMPERIT BARUM KUMHO MATADOR ŽE OD 18.000 TOLARJEV ojačevalci ^’wcniKi za v$e vrste avtomobilov ostala P°NUDBA: wí*^ ^ <.^ «um w®r «« HíWPtíNKT toKMMf. ^ » t « ii C AH! J »bo> ^OSCH^'’ b'ad''nikL mali gospodinjski aparati " ,ot°kopirn¡ stroji in telefaksi CANON - vse vrste glasbilYAMAHA - glasbeni stolpi SIMENS IN DUAL P^^TzbTra IN NAJUGODNEJŠE CENE $b gotrT^ 3 čeke ali nakup na posojilo do 1. leta - V|nskem plačilu velja 5% popust. CONTINENTAL FATE GOODYEAR STOMIL SAVA MARANGONI MONTAŽA IN CENTRIRANJE ZA OSEBNA VOZILA BREZPLAČNO JANI PUHAN, VULKANIZER PROTCKTIRMMJC IN PRODAJA GUM 69240 Ljutomer , Jeruzalemska 11 t&tefon O6<) / Sl - T^S VULKANIZERSTVO REŽONJA 10% s 1. 145-13 2.850,00 SIT 2. 155-13 2.950,00 SIT 3.155/70-13 3.150,00 SIT 4. 165/70-13 3.350,00 SIT Ponujamo obnovljene avtomobilske plašče z najnovejšim profilom MICHELIN - ROTA L 10% - vse vrste avtomobilskih plaščev: SAVA EXACT, SEMPERIT IN CELOTNI TRAKTORSKI PROGRAM. - AVTOMOBILSKE plašče za osebna vozila, kupljene pri nas, montiramo zastonj. - Prodaja rabljenih plaščev za vsa vozila. - Popravilo vseh vrst gum z originalnim materialomTIP-TOP IN SCHTAL-GRUBER iz uvoza ter spajanje jermenov. VULKANIZERSTVO D^gaulica^MoravskeToplice, telefon: 069/48-438 Soboški AGROSERVISVEC KOT SERVIS p^rOservjs Mursk iaiota ima najdaljšo tradicijo servisiranja in vzdrževanja motornih vozil v ^gro°V'n° °b stran' leta s šest delavci, danes pa jih imajo 120. Tokrat bomo pustili za ^a^sa'' bomo le nekaj o njihovi sedanji dejavnosti. vzdrževanje traktorjev, tovornih in osebnih avtomobilov. Opravljajo AMZS Lahko še smelo zapišemo, da se soboški Agroservis vztrajno približuje evropskim standardom v svoji dejavnosti. Tako tudi opravičujejo svoja slogana: AGROSERVIS VAS SERVIS in AGROSERVISVEC KOT SERVIS. Že četrto leto imajo razstavljena vozila RENAULT v sodobnem salonu. V njem dobi kupec ustrezne informacije in se spoznava s prednostmi in kakovostjo avtomobilov RENAULT. Direktor Agroservisa g. Lenarčič nam je povedal: “Delavci v našem podjetju se ^niMbK^ 'n a^^aiiarska dela. „^ebno ^^obili o„rn9° traktorji ZETOR in TORPEDO ter tovornjaki TAM in IVECO. Med <°Vih ¡h v ^rb PosvečalPr'Znane znamke RENAULT, CITROEN in LADA. 2 Iko rabljenih.^ ti9°viniz rezervnimi deli in prodaji vozil. Letno prodajo okoli 500 d s0 6t organi™ Pfodai^o^0^0 obiskane nedeljske sejme rabljenih avtomobilov. Na njih se sreča p .Sfotko ra2ümijjVo o v’ kupcev in tudi veliko “radovednežev" je med njimi. To pa je za tovrstno tanili gab!Jenih jeklen^™”^ mecl nj|mi poznejši kupci. Na sejmih prodajo okoli deset Na'^.b0 zaraA^6107 ,in kmetijsko mehanizacijo servisirajo tudi na domu. Pomembno je, da estav . a eli° iästnikn navaJ° prevoznih stroškov. So tudi strokovnjaki za izdelovanje traktorskih a dtrai in h P°djetia i/ ra^oriev jih izdelajo v svojem proizvodnem oddelku. ^^ohii ° 1®- ure zvA’SOd°bna avt°Pralnica. V njej vam polepšajo motorno vozilo vse od šestih Je sPet kot n Cer Dela'° tud' ob s°b°tah. Takšno storitev se splača naročiti. Ni draga in trudijo, da bi kar najbolje ustregli naročnikom servisnih in drugih storitev. To se nam uspešno obrestuje. Lastniki osebnih avtomobilov in drugih motornih vozil se k nam vedno znova vračajo, z novimi naročili...” Soboški Agroservis proda letno okoli 500 novih avtomobilov. BREZPLAČEN PREVOZ V PROMETNI NESREČ! POŠKODOVANEGA VOZILA Člani AMZS imajo pravico do enega brezplačnega prevoza svojega vozila letno, če je v prometni nesreči poškodovano toliko, da ni sposobno za vožnjo na lastni pogon. Ta ugodnost velja na območju vse države in do 50km iz tujine. BREZPLAČNA ODPRAVA MANJŠIH OKVAR NA VOZILU Pogosto je le manjša okvara vzrok, da vozila ne moremo več uporabljati. Odprava okvar je za člana AMZS brezplačna, plača le nadomestne dele. BREZPLAČEN PREVOZ POKVARJENEGA VOZILA Če je okvara na vozilu večja in je ni možno popraviti na cesti, je za člane AMZS prevoz pokvarjenega vozila brezplačen do 80km (skupna pot vlečnega vozila). Prevoz na daljši razdalji plača član po nižji članski ceni BREZPLAČNETEHNIČNE STORITVE Pregled in nastavitev žarometov, kontrola kakovosti hladilne tekočine in preizkus delovanja zavor na avtomobilih članov AMZS so brezplačne ugodnosti. TEHNIČNE STORITVE S ČLANSKIM POPUSTOM Članski popust velja za naslednje storitve: elektronsko testiranje in nastavitev motorja in podvozja avtomobila, montaža gum in urvnoteženje koles, hitro polnjenje akumulatorja, testiranje blažilnikov, tehnični pregled v določenih TB AMZS in manjša popravila Navedene ugodnosti so za člane AMZS v trinajstih tehničnih bazah v: Ljubljani, Mariboru, Celju, Kopru, Kranju, Otočcu, Murski Soboti, Postojni, Dravogradu, Črnomlju, Novi Gorici, Tepanjah in Hrušici. Tehnične baze so odprte vse dni v letu, večina 24 ur na dan - torej neprekinjeno. Enotna telefonska številka je 987. stran 32 avtomobilska priloga PRODAJA VOZIL - REZERVNI DELI QEpviQ Ruška cesta 112, 62000 MARIBOR’ - o c n v i o teL Q62/104.405 rjava staro za novo in prodaja rabljenih DELI ZA OSEBNA VOZILA - AVTOKOZMETIKA, MOTORNA OLJA, AKUMULATORJI - AVTOPREVLEKE, IZPUŠNI LONCI - VETROBRANSKA STEKLA, KIJIH TUDI VSTAVIJO - AVTOPLAŠČI: MISCHELIN, GOODYEAR, SEMPERIT SAVA IN HANKOOKZ BREZPLAČNO MONTAŽO IN CENTRIRANJEM - NAJVEČJA IZBIRA ORIGINALNIH IN AVTOLAKOVZA MEŠANJE - AVTOLIČARSKEGA MATERIALA - ZIDNE IN FASADNE BARVE, BARVE ZA LES IN KOVINO TRGOVINA, AVTOKLEPARSTVO, AVTOLIČARSTVO, DINITROL CENTER, AVTOPRALNICA AVTO RAJH, LJUBOMER, Jeruzalemska 1, tel, telefaks: 81-560 MARKOVIC MARIBOR - garancijski servisi - prodaja novih vozil - posredovanje prodal starih vozil - posojila, lizing - prodaja originalnid rezervnih delov Op - kleparske in ličarsk® storitve