LOVENSKI Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32"—, polletno Din 16—, četrtletno Din 9 —, inozemstvo Din 64"—•. Poštno-čekovni račun Štev. 10.603. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5. Telefon 2118. Oene inseratom: Cela stran Din 2000*—, pol strani Din 1000'—. četrt strani Din B00-—, '/« strani Din 2B0-—, 1In strani Din 125—« Mali oglasi vsaka beseda Din 1'—« Nemci so smatrali svetovno vojno kot sredstvo, da vpostavijo svojo nadoblast nad drugimi narodi Evrope, zlasti nad slovanskimi narodi. Nemški kancler Beth-mann-Hollweg je v nemškem parlamentu proglasil vojno kot borbo med german-stvom (nemštvom) in slovanstvom. V tej borbi mora kajpada zmagati nemštvo ter tudi bo po njegovem mnenju in mnenju vesoljnega nemštva zmagalo. To hrepenenje se je v zvezi s precenjevanjem lastne moči sprevrglo v neko zanešenjaštvo, ki je bilo nedostopno za mirovne prigovore in nasvete, ker je terjalo na vsak način zmagoviti mir. Nemško-nacionalni bes V nekdanji avstro-ogrski monarhiji so isto mišljenje, kot Nemci, ki so bili privilegiran narod tostran Litve, gojili Madja-ri, ki so bili privilegiran narod onstran Litve. Vsi drugi narodi pa so krvaveli, trpeli in molčali. Govoriti niso smeli, ker so vsenemški in nemškutarski listi (med njimi zlasti ptujski »Štajerc«) takoj zahtevali vislice za vsakega Slovana, ki bi si upal spregovoriti svobodnejšo, četudi povse upravičeno besedo kritike. Molčati so tudi morali ljudski poslanci skoro tri leta. Šele proti koncu maja leta 1917 je bil sklican avstrijski državni zbor k zo-petnemu zasedanju. Na krmilu je takrat bila Klam-Martinicova vlada, ki je sledila nemško-nacionalnemu pravcu ter hotela vpeljati nemški državni jezik. O razpoloženju vsenemških in nemško-nacionalnih elementov spričuje, da navedemo samo en primer, pisanje sloveno-žrške »Marburger Zeitung«, ki je 30. maja pred otvoritvijo parlamenta med drugim zapisala te-le besede: »Jugoslovanski politiki v svojem časopisju in svojih posvetovanjih že zopet iztegujejo prste po sadovih svoje nekdanje nasilne politike; kdor more citati njihovo časopisje, vidi tiste ljudi na delu, ki so po izbruhu vojne s srečo in protekcijo prišli mimo zidov kriminala, prišli mimo tistih mest, kjer opravlja svoj posel krvnik. Ti ljudje gojijo v notranjosti iste misli kot oni, ki niso bili tako srečni ali pa zaman pričakujejo v sovražnem inozemstvu propada Avstrije.« »Marburger Zeitung« je torej zgodovinskega dne — 30. maja — zahtevala za naše poslance in voditelje ječo, vislice in krvnika. Isto in še stopnjevano sovraštvo zoper Slovane kot leta 1914, ko je nemško nacionalni hudobni bes divjal zoper nedolžne Slovane ter spravil na tisoče in tisoče naših slovanskih bratov v ječe in strašne kazni. Jugoslovanska deklaracija V to strupeno nemškonacionalno zagrizenost je udarila kot bomba jugoslovanska deklaracija. Na otvoritveni seji parlamenta na Dunaju 30. maja so slovanski narodi opredelili in postavili svoje državno-pravne zahteve. Poljaki so zahtevali držav-no-pravno zedinjenje vseh dežel, kjer se govori poljski jezik. Cehi so obsodili dua-lizem, ki je ustvaril vladajoče in zatirane narode, ter zahtevali preustrojitev monarhije v zvezno državo svobodnih in enakopravnih narodnih držav. V imenu Jugoslovanov je prebral dr. Korošec kot predsednik »Jugoslovanskega kluba« od 17 slovenskih, 11 hrvatskih in 2 srbskih poslancev podpisano izjavo. V njsj izjavljajo podpisani poslanci, da zahtevajo na temelju narodnega načela in hrvaškega državnega prava, naj se vse dežele monarhije, v katerih prebivajo Slovenci, Hrvatje in Srbi, združijo v samostojno državno tvorbo, ki bodi prosta vsakega narodnega gospostva tujcev in zgrajena na demokratičnem temelju. Za uresničenje te zahteve enotnega naroda bodo zastavili vse svoje sile. Žezlo habsburške vladarske rodovine, ki se omenja v deklaraciji, je bil le okvir. In ta okvir je odpadel, ko je avstro-ogrska monarhija pod težo svetovnega dogajanja razpadla. Deklaracija: zahteva vsega naroda Ta deklaracija je, kakor smo omenili, udarila ko bomba med Vsenemce in nem-škutarje. Prestrašil jih jje privid jugoslovanske države, ki je dobivala vedno stvar-nejše oblike, in jim je klicala: Kmalu bo treba pobrati šila in kopita. Med našim ljudstvom pa je učinkovala kot gromki glas trombe, ki je povsod rodil odmev. Zanimivo je, da je prvi pritrdilni glas prišel s fronte. »Slovenski gospodar« je v svoji številki dne 9. avgusta 1917 objavil naslednje vrste, ki jih je prejel s fronte: »Podpisani slovenski topničarji gorskega topničarskega polka št. 17 pošiljajo domoljubne pozdrave vsem ljubim domačim ter cenjenim bralcem »Slovenskega gospodarja«, zlasti pa odličnemu tolmaču naših narodnih zahtev g. dr. Korošcu. Z vso pozornostjo zasledujemo pokrete naše jugoslovanske politike. Nas in vse pošteno-misleče Slovence navdaja neomajno zaupanje, da nam in jugoslovanski domovini iz krvi naših dragih padlih vzklije svoboda, za katero trpimo, se borimo in umiramo. Tega prepričanja nam sedaj ne pri-krati nobena moč na svetu, najmanj pa kakšni »Štajerčevi« škrnicelj-junaki. Bog in narod!« Sledijo podpisi 17 slovenskih mož in fantov iz raznih delov Slov. Štajerske, ki jih list doslovno objavlja s pripombo: »Tak duh veje v vrstah slovenskih fantov in mož. Slava jim! Ponosni smo na naše jugoslovanske junake.« Kot magična sila je šla deklaracija skozi ljudske množice ter zajela vse stanove t razumnika, kmeta, obrtnika, delavca, mladino, žene in dekleta. Podpisali so jo ljubljanski škof dr. Jeglič, zagrebški nadškof dr. Bauer, krški škof dr. Mahnič. Podpisali so jo duhovniki na dekanijskih konferencah, slovenske občine, prosvetna in druga narodna društva. Deklaracijski po-kret je dobil tak razmah, da je postal obče-narodni pokret. Pri podrobni agitaciji za deklaracijo so se posebno odlikovala slovenska dekleta, ki so v dobi nekaj mesecev zbrala za deklaracijo nad 200.000 podpisov Slovencev in Slovenk. Ti podpisi so bili na najslovesnejši način izročeni v Ljubljani voditelju Slovencev, Hrvatov in Srbov v bivši monarhiji dr. Korošcu. Bili so nekak plebiscit slovenskega naroda na prekretnici njegove zgodovine. Zgodovinski pomen in nauk deklaracije Zgodovinski pomen majniške deklaracije je v tem, da je dokument vsega našega naroda, podan svetovni javnosti, v katerem zahteva naš narod lastno, vsega tuje-narodnega gospostva prosto jugoslovansko državo, v kateri bo sam gospodoval v zvezi z jugoslovanskimi brati, Hrvati in Srbi. Načelo o samoodločbi narodov, ki ga je proglasil Wilson, predsednik Zedinjenih držav Severne Amerike, kot osnovno načelo za preureditev Evrope, velja ter se mora uporabiti tudi za nas: tako smo Slovenci zahtevali. Lastna državnost, ki naj se udejstvi v zedinjenju in slogi jugoslovanskih bratskih narodov Slovencev, Hrvatov in Srbov, je naš cilj, ki ga morajo uresničiti svetovni vojni sledeče mirovne pogodbe. Ta cilj je bil v resnici realiziran in je dejstvo, ki že obstoja 19 let. Da ostane kot nepremakljiv cilj naše narodne bodočnosti: to bodi naša skrb in naša naloga. Za uspešno rešitev te velike narodne naloge poudarja majniška deklaracija drugo važno načelo: demokracijo,-Isto načelo so poudarjali ter ga poudarjajo tudi Ceho-Slovaki. Oni so ga udsj-stvili, a mi Jugoslovani ne. Pa ga bomo morali udejstviti, ker to zahteva blagobit naše države. V naših jugoslovanskih razmerah bo načelo demokracije takrat udej-stveno, ko bo izginil sedanji pretirani centralizem ter bo v celoti vpostavljeno v de-janstvo načelo ljudske samouprave. Takrat šele bo dejansko uresničeno v notranjosti naše države načelo o samoodločbi narodov, na katerem je zasnovana majniška .4oV DRŽAV Italijanski kralj in kraljica v Budimpešti Dolgo se je že napovedovalo po časopisju, da bosta italijanski kralj in kraljica vrnila državnemu upravitelju Madjarske obisk. Ta napoved se je uresničila 19. maja, ko je izstopil italijanski kraljevski par ob pol enajstih na budimpeštanskem kolodvoru. V noči na 19. maj je vozil italijanski posebni vlak s šestimi salonskimi vozovi visoke goste skozi naše ozemlje od Rakeka preko Ljubljane in Pragerskega do Ko-toribe. Na naših postajah pozdravov in sprejemov ni bilo, ker se je vozila dvojica z najožjim spremstvom in z italijanskim zunanjim ministrom Cianom skozi Slovenijo za širšo javnost prikrito in v noči. Italijanski dvorni vlak so spremljali od Rakeka do Kotoribe samo zastopniki naše varnostne oblasti in ljubljanskega železniškega ravnateljstva. Vlak je postal le v Ljubljani in na Pragerskem, kjer so pre: menjali lokomotive. Budimpešta je bila v pričakovanju visokega obiska vsa v italijanskih in ma-djarskih zastavah in slavolokih. Na ma-djarskem ozemlju so na vsaki postaji ljudske množice in šolska mladina prirejale burne pozdrave kraljevemu paru. Na budimpeštanskem vzhodnem kolodvoru se je zbralo več nego 109.000 ljudi k najbolj slovesnemu sprejemu. Na peronu je čakal regent Horthy s soprogo, s člani vlade, z zastopniki obeh zbornic, z generali, z najvišjimi predstavniki madjarske duhovščine ter plemstvo v krasnih narodnih oblekah. Godba je odigrala v pozdrav obe državni himni. Kralj je obšel častno četo in je sedel v državno kočijo, v katero je bilo vpreženih osem belcev. Ko se je pomikal sprevod po cestah, je pozdravljal kralja, kraliico in spremstvo ob obeh straneh gosti ljudski špalir. Na grob neznanega junaka je položil kralj venec in je nato nadaljeval svoj pohod v grad, kjer je bival tri dni. Za bivanja kraljevske dvojice v madjarski pre-stolici so se vršile tamkaj italijanskim gostom na čast velike vojaške parade, katere si je ogledalo do 300.000 ljudi. Ob priliki visokega obiska je obiskalo Budimpešto zelo mnogo inozemcev. Posebni vlaki so pripeljali izdatno število Uglednih italijanskih osebnosti. Obisk italijanskega kralja in kraljice v Budimpešti je prvo inozemsko potovanje kralja in kraljice po proglasitvi italijanskega imperija. * Preosnova bolgarske vlade. Iz Kjuseiva-nove vlade so izstopili pravosodni, trgovinski in kmetijski minister, ki so bili nadomeščeni z novimi osebnostmi. Po kronanju angleškega kralja. Zadnjič smo opisali slovesno kronanje angleškega kralja Jurija VI. v Londonu. Po končanih slovesnostih ee zastopniki raznih držav tliso ko j razleteli, ampak so se vršili važni politični razgovori v angleški prestolici. Naš knez namestnik Pavle je sprejel dne 19. maja kot gost kralja v njegovi palači angleškega zunanjega ministra Edena. V tvezi z razgovorom princa Pavla z Ede- nom in angleških politikov z raznimi inozemskimi državniki objavlja časopisje vest, da pripravlja Eden evropsko mirovno pogodbo za dobo 25 let. — Dne 20. maja se je vršila na reki Themsi ob navzočnosti kralja in kraljice ter zunanjih odposlanstev za sedanji čas največja parada bojne mornarice. Parade se je udeležilo 150 angleških edinic, 16 inozemskih bojnih ladij, mnogo jaht, motornih ladij itd. Število vseh ladij, ki so vozile mimo kraljevskega para, cenijo na 300. Od inozemskih ladij je bila pri paradi kot največja bojna ladja argentinska križarka, najmanjša pa estonska. Najhitrejša in najmodernejša bojna ladja je bila nemška oklopnica »Grof Spee«. Za Londonom Pariz. Priliko kronanja angleškega kralja so izrabili zastopniki raznih držav predvsem za važne razgovore z angleškimi državniki v Londonu. Na povratku iz Londona se je ustavilo več diplomatov v Parizu. V Parizu se je po-mudil za en dan avstrijski zunanji minister dr. Schmidt. Ta obisk je bil baje namenjen organizaciji obiska avstrijskega kanclerja Sušnika, ki bo kmalu obiskal Pariz. — Zunanji minister sovjetske Rusije Litvinov je imel na povratku iz Londona dolge razgovore v Parizu s predsednikom francoske levičarske vlade Blu-mom. Po tem sestanku je bilo objavljeno uradno poročilo z izjavo, da hočeta Rusija in Francija ostati zvesti pogodbam, ki ju vežejo, in da bosta ščitili določila Zveze narodov. Nova rdeča vlada v Valenciji. V prestolici rdeče španske vlade v Valenciji so doživeli v zadnjem času vladno krizo, ki je prikazala vodilno rdečo gospodo v čudni luči. Dosedanji predsednik valencijske vlade in največji gromovnik proti nacionalistom, Largo Caballero, je iz nove vlade povsem izpadel in se namerava izseliti v Mehiko. V Mehiki ima že kupljeno vilo in v njej 600.000 zlatih španskih pezet. Novo vlado v Valenciji je sestavil 48 letni Iuan Negrin, ki je po poklicu vseučiliški profe sor. V Negrinovi vladi so trije socialisti, dva komunista, en zastopnik republikan- Vajene! dobijo hrano in stanovanje po zelo znižani ceni. Upoštevamo gmotne razmere. Le pismene prijave na: Društvo za zaščito delavske mladine v Mariboru. ske levice, en zastopnik republikanske unije, en zastopnik katalonske levice in en zastopnik baskovskih nacionalistov. V novi vladi niso zastopani anarhisti, pač pa je sestavljena iz vseh strank, ki tvorijo ljudsko fronto. Kako bo zgledala Stalinova pomilostitev? Ob priliki 20 letnice boljše viške revolucije namerava diktator Stalin pomi-lostiti tri milijone oseb. Od pomiloščenja bodo izključeni pristaši trockizma, vojaški špijoni, protirevolucijonarji in teroristi ali nasilneži. Po tej fotografiji Stalinove pomilostitve je zaprt v Rusiji vsak petindvajseti ali trideseti človek. Pomilo-ščena bo samo ena petdesetina vseh sovjetskih državljanov in v ječah bo še nadalje ostalo ravno toliko političnih osumljencev. Kontrola nad vodstvom sovjetske vojske. Objavljen je že dekret o uvedbi vojnih svetov, ki bodo tvorili nadzorstvo nad rdečimi generali. Od sedaj zanaprej bosta rdeča armada in mornarica pod kontrolo komunistične stranke. Nadzorni vojni sveti so sestavljeni iz treh članov in bodo uvedeni povsod, kjer se nahajajo večje enote armade in brodovja. Člani najnovejšega nadzornega sveta bodo morali vršiti strogo nadzorstvo nad poveljniki in častniškim zborom, imajo na vpogled mobilizacijo in so jim zaupana široka poobla stila za pobijanje vohunstva. V sovjetski Rusiji so zopet streljali. Po poročilih iz Habarovska je najvišje vojaško sodišče obsodilo na smrt radi špijona-že in trockizma 44 oseb, katere so koj ustrelili Med ustreljenimi je tudi ena ženska. KATOLIŠKEM Preganjanje nemških katoličanov je predmet interpelacije, ki jo je vložil v madjarskem parlamentu poslanec grof Szecheny, član katoliške stranke. V tej interpelaciji grof £zecheny poudarja, da madjarski katoliški narod z najglobljim občutjem in bolestjo posluša vsak dan vesti, da sedanji režim v Nemčiji preganja katoliške vernike. Nacionalnosocialistični režim se je posebno vrgel na katoliško duhovščino, redovnike, katoliško mladino ter njene voditelje in jih obtožuje izdajstva domovine. Organizirali so tudi velike procese, na katerih so iznesli izmišljeno moralno življenje ter tako uprizorili umetno razne škandale. Vse to so počenjali le zato, da bi katoličanom škodovali na ugledu. Grof Szecheny zahteva od vlade, da v interesu preganjane cerkve stopi v stik z nemško vlado in naj ji sporoči, da se spričo takšnega preganjanja in samopašnosti narodnosocialistične stranke madjarski katoliki ne bodo borili za sedanji nemški režim. — Ko je naš list iz istega čuta solidarnosti s trpečimi katoličani v Nemčiji obsodil divjo narodnosocialistično gonjo zoper katoliške duhovnike in redovnike, je »Jutro« smatralo za potrebno, da pred svojimi bralci nekoliko razbremeni narodnosocialistične preganjalce. Objavlja namreč, kako je bil neki nemški duhovnik obsojen na osem let robije in da ti procesi baje vendar niso tako neosnovani ter da niso samo akt političnega preganjanja. Za »Jutro« kajpada ni merodajna ta »malenkostna« okolnost, da nemški narodni socializem inscenira procese zoper duhovnike in redovnike, kadar jih politično potrebuje. Razlika med nemškim narodnim socializmom in »Jutrom« pa je v tem, da »Jutro« gonjo zoper duhovnike vedno potrebuje. Katoličane poliberaliti! Sv. Oče Pij XI. je izdal okrožnico proti komunizmu, ki je po širnem svetu, ne samo med katoličani, marveč tudi med narodi, ki ne pripadajo krščanstvu, vzbudila silno zanimanje. Ta okrožnica je v živo zadela ruski boljševizem, ki proglaša katolicizem kot svojega največjega in najdoslednejšega nasprotnika. Resnice, ki jih papež postavlja pred oči ruskim boljševiškim brezbožnikom, so neovrgljive. Proti njim ne morejo boljše-viki drugega postaviti, kot svojo hudobno voljo. Njih geslo je: še globlje v brezbo-štvo in protikrščanstvo! V vrstah katoličanov pa še več liberalizma! To navodilo je izdal Jaroslavski, generalni tajnik organizacije brezbožnikov. Na seji vodstva brezbožniske organizacije je med drugim to poudaril: »Papežu ne bomo tako odgovorili, kakor da bi hoteli njega in njegove druge prepričati. Nas zanima samo množica katoličanov, katere hočemo in moramo napraviti za liberalce. Odgovorili bomo tako, da bomo katolicizem uničevali z vsemi sredstvi, ki so nam na razpolago. Nova ustava ni dovolilna listina za versko agitacijo. Nasprotno, ona je najboljše jamstvo za brezboštvo v obliki, kakor ga propoveda boljševiška država in stranka. Borili se bomo naprej, da osvojimo katoliške množice.« Torej hočejo ruski komunistični brezbožniki osvojiti katoliške množice. In kako? S širjenjem liberalizma, lažnjivega svobodomiselstva in na-prednjaštva. Ko bodo množice polibera-ljene, bodo godne za komunizem. Tako torej boljševiki sami potrjujejo to, kar vedno poudarja papež in njegovemu nauku sledeči katoličani: liberalizem je predhodnik in utiralec pota za komunizem. Kdor se torej hoče učinkovito obraniti pred komunizmom, mora svojo akcijo predvsem uperiti proti liberalizmu, njegovim listom, ustanovam in organizacijam. Komunistični krstni list. Francoski komunisti razvijajo živahno agitacijo po vsej državi. Vlada ljudske fronte, ki jo sami podpirajo, jim daje v to svrho popolnoma svobodne roke. V svoje mreže, v katere predvsem lovijo marksistično usmerjene delavce, bi tudi radi vlovili veri vdane katoličane. Hlinijo ne samo nekako strplji-vost napram katolicizmu, marveč celo spoštovanje. To pa je samo navadna hi-navščina. V resnici francoski komunisti niso nič boljši kot njihovi ruski tovariši, saj so vsi pod isto vrhovno komando. Kakšno je resnično stališče francoskih komunistov do vere, dokazujejo brezbožni krstni listi, ki so jih komunistični brezbožniki na Francoskem vpeljali. Na takšnem krstnem listu je v enem kotu slika človeka, ki razbija križ na drobne kose. Napis na tem listu pa se tako glasi: »Brezbožni delavci Francije in kolonij! Mi podpisani se obvezujemo Zvezi brezbožnikov Francije in kolonij, da bomo to dete branili pred vsakim posrednim ali neposrednim vplivom cerkve ter da ga bomo odgo-jili za službo delavskih mas, ki jim dete pripada, potom razredne borbe.« Sledijo podpisi očeta, matere in botrov. To je dokaz ne samo za strupeno sovraštvo komunizma zoper vero in cerkev, marveč tudi za to, da hočejo komunisti zastrupiti s tem sovraštvom že nedolžna srea otrok. Gorje državi, kjer morejo komunisti izvršiti svoj peklenski naklep! Osebne vesti. G. Lojze Cilenšek — 70 letnik. V petek, 28. maja nastopi 70. leto življenja č. g. Cilenšek, duhovni svetnik in župnik v Poljčanah. Rojen je bil v Žalcu v Savinjski dolini, gimnazijo pa je obiskoval v Mariboru. Letos obhaja v družbi še treh to-varišev-maturantov 50 letnico mature. Izmed tovarišev-duhovnikov sta živa samo še dva. Kaplanoval je pri Sv. Marku niže Ptuja in v Kostrivnici, po treh letih je postal župnik v Stoprcah in leta 1901 je prišel v Poljčane. Povsod se je z občudovano vnemo trudil za duhovni preporod naroda. V narodnostnih bojih, v katerih je hudo trpel, je bil vedno v prvih vrstah. Z ustanovitvijo Posojilnice in konzumnega društva je tako rekoč rešil našega malega človeka pred izkoriščevalci. Leta 1907 je ustanovil Prosvetno društvo in mu ostal v pomoč do danes z besedo in — denarjem. S svojim odkritim, pa doslednim delom si je pridobil mnogo prijateljev, radi svoje zdrave, vesele narave pa je deležen spoštovanja vseh. Sirom Slovenije je znan kot planinec. Prehodil je vse slovenske gore in švicarske Alpe, 43 krat je bil na Triglavu, skoro j- prišel na Mount Blanc, z Matterhornom pa je samo »potegnil« svojega planinskega tovariša g. Mlakarja Janka. Ker je vedno rad plezal po gorah in je v dušno pastirskih postojankah plezal okoli »štajerskega Triglava«, ga imenujejo »bočki župnik«. Kljub visokim letom ga ta planinska žilica še ni zapustila. Še v tej visoki starosti, ki skriva v sebi težke boje in preizkušnje v življenju, je častiti g. jubilant vesel in zdrav. G. žup- nik, vsi Vam želimo, da bi še preživeli mnogo let tako "dravi in vedri, preden od-potujete na »večne gore«! Bog Vas živi! Prof. dr. Ivan Prijatelj umrl. V Ljubljani je podlegel daljši bolezni g. dr. Ivan Prijatelj, vseučiliški profesor in eden najbolj odličnih slovenskih književnih zgodovinarjev. Nesreče. žrtev stekline. V mariborski bolnišnici je preminul 20. maja na posledicah stekline Ivan Klančnik, ugledni mizarski mojster iz Mejne ulice na Pobrežju, mestni občinski svetnik in zvest pristaš JRZ. Pred tremi tedni ga je vgriznil na roko stekel pes. Klančnik se ni zmenil za malenkosten vgriz in je poiskal žalibog zdravniško pomoč prepozno. Uglednemu ter blagemu možu svetila večna luč, žalujočim preostalim naše sožalje! Dve hudi prometni nesreči. Na Košakih pri Mariboru je motociklist podrl 12 letnega Franca Lešnik, kateri si je zlomil pri padcu nogo. — Ivan Straus, 28 letni delovodja opekarne na Košakih, se je vračal na večer domov na motornem kolesu. Zaletel se je v 61 letnega muzikanta Janeza Novaka, doma od nekod iz Dolenjske. Sunek je podrl oba na trdo cesto in sta obema počili lobanji. Novak ima povrh še hudo poškodovan obraz. Omenjeno trojico ponesrečencev so oddali reševalci v mariborsko bolnišnico. Bridka posledica neprevidnega ravnanja z orožjem. V Zgornji Velki pri Mariji Snežni tik ob avstrijski meji se je zgodila huda nesreča pri posestniku Weinhandlu. V hiši sta bila sama domača sina 15 letni Friderik in 13 letni Anton. Friderik je iskal v omari svoj suknjič in je zadel na tamkaj shranjeno očetovo lovsko puško Anica dobi balo Ko bt bilo perilo tudi tako trpežno, kakor |e fepol Orožje je vzel iz omare in se je z njim igračkal, ker ni vedel, da je v njem naboj. Pomeril je proti bratu, odjeknil je strel in brat se je zgrudil, zadet od celega naboja. Kakor hitro so se vrnili starši in videli, kaj je napravila mladeniška neprevidnost, so ukrenili vse potrebno, da je bil hudo ranjeni sin prepeljan v mariborsko bolnišnico. Nesreča posestnika pri vpreganju konj. Konj je brcnil in je zlomil nogo v stegnu posestniku Antonu Jurša pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Otrok se smrtno opekel. V Plitvicah pri Apačah ob severni meji se je zgodila v hiši cestarja Franca Rakovec smrtna nesreča. Rakovčeva 18 mesečna Tončka je v nezavarovanem trenutku se motala krog Štedilnika. Padla je na glavo v čeber kropa ter se je tako opekla, da je kmalu podlegla opeklinam. Trčenje dveh avtomobilov. V Slov. Bistrici sta trčila 20. maja na ozki državni cesti pri samostanski cerkvi avto zagrebškega pogrebnega zavoda in tovorni avtomobil konjiškega trgovca Koropeca. Sunek je poškodoval samo obe karoseriji, motorja sta ostala nepoškodovana in tudi vozačema se ni zgodilo nič hudega. Nevarno trčenje. V Čepljah blizu Vranskega sta trčila na ovinku kolesar in avto. Kolesar Kokovnik je peljal spredaj na bi-ciklu ljudskošolskega učenca Adalberta Sveta v smeri proti Cepljam. Na ovinku mu je pripeljal nasproti avto, ki je last trgovca Cizeja iz Črne in ga je šofiral A. Peče. Pri trčenju je priletel Svet v šipo avtomobila, jo zdrobil in se je toliko poškodoval, da so ga oddali v celjsko bolnišnico. Kokovnik je odnesel iz na prvi pogled hude nesreče le lažje praske. Na povratku proti domu smrtno ponesrečil. Janez Glasenčnik, posestnik v Za-vodnjem pri Šoštanju, se je vračal na večer po kolovozni poti proti domu. Pot je polna ovinkov. Na enem ovinku je krenil v napačno smer, zgrešil brv, padel je v 5 m globoko strugo, si prebil lobanjo in utonil v komaj 5 cm globoki vodi. Nesreča vsled splašenih konj. Mihael Zolnir, posestnik pri Sv. Rupertu v Bra-slovčah, se je peljal 19. maja z dvovprež-nim vozom. Konji so se splašili avtomobila, zdivjali, Žolnir je padel z voza in kolo voza mu je zmečkalo prsni koš. Hudo poškodovanega so prepeljali v celjsko bolnišnico. Padel 7 m globoko in se ubil. S stebra 6erjavove proge na Jesenicah je strmoglavil z višine 7 m in se je ubil 20. maja mlad flelavec Ivan Potisk. Smrtno ponesrečeni Je privezoval z monterjem železno vrv na itebru železne konstrukcije. Huda prometna nesreča. Dne 22. maja krog osmih zvečer je zadel blizu Lepogla- ve avtobus, s katerim so se vračali z maj-niškega zleta učenci 6. realne gimnazije v Koprivnici, na prelazu ob mešani vlak. Avtobus je čisto zbit ter zdrobljen, dva učenca sta bila na mestu mrtva, osem hudo, 22 pa manj ranjenih. Razne požarne nesreče. V Makolah pri Poljčanah in v okolici so beležili zadnje dni kar tri požare. Posestniku Jožefu Eni-darju je uničil najbrž podtaknjen ogenj s slamo krito gospodarsko lopo. Posestniku Antonu Lampretu je vpepelil ogenj radi slabega dimnika leseno stanovanjsko poslopje. V Radušah je izbruhnil ogenj v gospodarskem poslopju posestnika Martina Popoviča. Zgorelo je poslopje s krmo in z raznim gospodarskim orodjem. — V Spodnjem Dupleku pri Mariboru je pogorela domačija posestniku Letonji. Domače je prebudilo iz spanja lajanje psa Ln so si rešili golo življenje. Skoda znaša 35.000 Din. — V Št. Janžu na Dravskem polju je pogorela posestniku Jakobu Per-neku domačija, njegovemu sosedu Rudolfu Celanu pa gospodarsko poslopje. — V Stražgojncih pri Cirkovcah je vpepelil ogenj hišo posestniku Maksu Butolen. — V Hinjah na Kranjskem se je vnel ob 9. uri zvečer veliki oltar. Cerkev je bila zaklenjena po končanih šmarnicah. K sreči so ogenj pravočasno opazili in poklicali gasilce, kateri so preprečili, da ni zgorela vsa cerkev. Ogenj je nastal radi utrinka od sveče. Razne novice. Stari John Rockefeller umrl. Na severnoameriškem polotoku Florida, v svojem poletnem bivališču v Dayronu Bidgue, je umrl 23. maja na srčni kapi John Rockefeller, 98 letni in po vsem svetu znani ameriški milijonar ter petrolejski kralj. Opozorilo kmetom-dolžnikom. Tisti kme-tje-dolžniki, ki dolgujejo denarnim zavo- Madjarski regent Hortfay zasaja lopato v zemljo ln s tem slovesno otvarja zemeljska dela za zgradbo proste Inke v Budimpešti. Levo: Slika angleške kraljeve rodbine po slovesnem kronanju. — Desno: Ob priliki kronanja angleškega kralja so razstrelili v Irski prestolici V Dublinu spomenik angleškega kralja Jurija II. Irci nočejo nlč«sar več slišati o Angležih. : - ' dom skupaj nad 25.000 Din, morajo prositi na okrajno sodišče za znižanje svojega dolga. Tako predpisuje uredba o likvidaciji kmečkih dolgov. Zadnji dan, ko morejo prositi, je 31. maj 1937. Ce bi kdo še ne bil napravil prošnje, je torej zadnji čas, da jo napravi. Opozarjamo, da more prositi za znižanje vsakdo, katerega dolgovi pri denarnih zavodih skupaj so znašali nad 25.000 Din dne 20. aprila 1932. Izplačilo vlog pri bivši avstrijski poštni hranilnici. Poštna hranilnica v Belgradu sporoča, da se bodo pričenši s 1. julijem začele izplačevati našim državljanom njih vloge pri bivši avstrijski poštni hranilnici, in sicer po ključu 4 krone = 1 dinar. Vsi vlagatelji po hranilnih in tekočih računih bivše avstrijske poštne hranilnice naj pošljejo do 5. junija Poštni hranilnici v Bel-grad te podatke: 1. svoj sedanji naslov (kraj, ulica, banovina); 2. številko potrdila (tek. številko in številko seznama), ki so ga prejeli ob izročitvi prijave in knjižice; 3. številko hranilne knjižice aH čekovnega računa, in 4. potrdilo oblasti, da smejo podedovati te terjatve. (To potrdilo seveda le v primeru dediščine.) Vsa pisma s temi podatki je nasloviti: Poštna hranilnica, izplačilo vlog pri bivši poštni hranilnici na Dunaju, Belgrad. — Izplačale se bodo le one terjatve, ki so bile prijavljene do 10. septembra 1929. — Druge terjatve bo izplačala sedanja Poštna hranilnica na Dunaju po ključu 10.000 K = 1 šiling. Kdaj se bodo začele izplačevati terjatve pri bivši madjarski poštni hranilnici v Budimpešti, je še popolnoma neznano. Enodnevni tečaj o zatiranju bolezni in škodljivcev vinske trte in o poletnih delih v vinogradu se bo vršil na Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru v četrtek 3. junija. Tečaj bo brezplačen, teoretičen in praktičen, in bo trajal od 8 do 12 in od 14 do 18. Naplavljeno truplo. Pri Sv. Marku pod Ptujem je naplavila Drava truplo starejše neznanke v kmečki obleki. ZA BIRMO! vsa darila najceneje pri urarju »se JOSIP JANKO, Maribor ffi*"" Jurčičeva ulica 8 ""^Nl Ure že od Din 34'- z garancijo! Vsa popravila z garancijo najceneje 1 , --j Posebne razstave na spomladanskem velesej-mu v Ljubljani od 5. do 14. junija. Poleg splošnega dela, kjer bo prikazan napredek naše domače industrije in obrti v preteklem letu, bo na sejmišču posebno mesto zavzemala lovska razstava, ki naj zbere vse, kar premoremo na tem polju. Tu bo posebno razsodišče potem od vsega izbralo najboljše in to bo poslano na svetovno lovsko razstavo v Berlin. Zato bo ta razstava zelo zanimiva izbirna razstava. — Glavna v letošnji prireditvi naših gospodinj bo velika modna revija. Prireditev bo prikazala dobro blago in okusna oblačila domače proizvodnje, ki ustrezajo tako našemu narodnemu značaju kot našim potrebam. Dolžnost naših mater in gospodinj je, da oskrbe svoje družine le z obleko, ki so jo izdelale naše domače tvornice in obrti in ki po kakovosti nikakor ne zaostaja za inozemskimi izdelki, po nizki ceni pa jih celo daleko prekaša. Modna revija bo prepletena z varietejnimi vložki, prvovrstne točke priznanih artistov m artistk. — Pohištvena razstava bo vsebovala izdelke naših domačih mizarskih podjetij: spalnice, kuhinje, salone, delovne kabinete, otroške sobe itd. S fino izdelavo, praktičnostjo in arhitektonsko dovršenostjo bodo v okras vsakemu stanovanju. Za vsak dom, preprost in bogat, ogromna izbira! — Avtomobilska razstava bo združila v dveh paviljonih najnovejše modele skoro vseh svetovnih znamk. Ne bo se težko odločiti: elegantne limuzine in športni vozovi ter praktični tipi za poslovno uporabo bodo v lepoti, solidnosti in ceni konkurirali za vašo izbiro. — Razstava »živalce« je namenjena predvsem ljubiteljem živali in ptic, imela pa bo še poseben pomen za rejce malih živali. Kajti poleg vseh vrst perutnine, kuncev, golobov, ptic pevk in nakičenih eksotičnih lahkokriloev bo nudila obiskovalcem praktičen pregled čez vsa najnovejša dognanja in izkustva v reji malih živali. Ml si le obnovil naročnino? Navadi svojega otroka pravocasnQ na pmvlim nega SARGOV KALDDONT • -'„)>■. K- " >1»! * ' '•,»•••. »•• mož člani raziskovalne nemške komisije glede v La-kehurstu ponesrečenega zrakoplova »Hinden-burg«. Na sliki vidimo: dr. Eckenerja, ki je vodja nemških zrakoplovnih podjetij, dr. Durra in Breithaupta, podpolkovnika pri nemškem letalskem ministrstvu. CIRILOVA KNJIGARNA V MARIBORU priporoča nove knjige: Dr. Jaklič Franc: Svetla pot, vez. 48 Din. Dr. Strmšek Pavel: Kratek pregled svetovne književnosti, broš. 10 Din, vez. 18 Din. Petančič Davorin: Igrski vodja, ideologija ¡grškega vodstva, broä. 40 Din. Dr. Lenček Ignacij: Problemi filma, Pij XI. o kinu, »Naša pot« XII. zv., 10 Din. Seigerschmied: Dobri Zveličar, Vrtnice za leto 1937, broš. 16 Din, vez. 23 Din. Devetdnevnica v čast Svetemu Duhu, broš. 2 Din. Kästner: Emil in detektivi, vez. 36 Din. Weiser: Najmlajši poročevalec, vez. 45 Din. Dr. Dragaš: Otrok v šolski dobi, broš. 36 Din, vez. 44 Din. Breme-Tominec: Od življenja strta, izpovedi otroka, broš. 26 Din, vez. 40 Din. Dickens-Župančič: David Copperfield, II. del, vez. 80 Din. Slomšekovega fantovskega okrožja v proslavo stoletnice knjige »Življenja srečen pot«. Vkljub terma, da vreme m kazalo baš najbolje, so se v zgodnjem jutru zgrinjale številno kolone peš, z okrašenimi kolesi in avtomobili. Najlepše so se pač ©drezali fantje iz ptujskega okraja. V mlado jutro so zavihrali številni prapori, tudi oni, katerih že dokaj let nismo videli. Ob pol desetih se je razvil proti cerkvi dolg sprevod, štiristop za Itiristopom, vmes pa godbi iz Sv. Vida in Sv. Marka pri Ptuju. Pred cerkvijo se je priključila sprevodu tudi duhovščina z mil. proštom Greifom iz Ptuja. Veličastna in prostorna cerkev je bila skoraj do zadnjega napolnjena s samimi fanti in možmi. Na prižnico je stopil p. Marijan Goj-košek ter v navdušeni besedi prikazal Brezmadežno kot najboljšo Mater in zaščitnico ter Slom-šeka kot kažipot slovenskim fantom. Pontifikal-no sv. mašo je ob številni asistenci daroval mil. g. prošt iz Ptuja. Med sv. mašo so fantje peli ljudske cerkvene pesmi. Slavnostno zborovanje se je vršilo na trgu pred cerkvijo. Zborovanje je otvoril in vodil g. Ge-ratič iz Maribora, ki je poudaril, da hoče slovenska mladina biti slaven3ka in katoliška po Slom-šekoTem vzoru. Uvodoma je pozdravil zastopnika cerkvcne oblasti mil. g. prošta Greifa iz Ptuja ter zastopnika državne oblasti g. okrajnega načelnika dr. Vidlca iz Ptuja. Odpeslani sta bili pozdravni brzojavki i-revzv. g. škofu dr. Ivanu Jožefu Tomažičti in voditelju slovenskega naroda g. notranjemu ministru dr. Antonu Korošcu. Brzojavki sta bili sprejeti z največjim navdušenjem. — Kot slavnostna govornika sta nastopila tajnik PZ i. g. Camp'ln iz Maribora in g. dr. Ciril žefcot. Vmes so spregovorili pozdravne besede fantje posameznih clekanij. Ob koncu je godba intonirala himno »Povsod Boga«, katero je ves mogočen zbor navdušeno zapel. Ob dveh popoldne so bile šmarnice in blagoslov z Najsvetejšim, nakar je bil skupen odhod. Med petjem litanij se je ponovno uvr3tila fantovska armada ter med gromkim cdpevanjem in vihranjem praporov odšla do kapele ob križišču cest, kjer je bil razhod, še enkrat je za-donela himna slovenskih fantov, še en živeli, na svidenje — in fantje so se razšli trezno in disciplinirano ter nesli ogenj navdušenja na svoje domove, kjer bo gorel naprej ter ogreval še ostale, ki še hladni stojijo ob strani. Dopisi &t. Janž pri Velenju. Kmečki pokret se pri nas naglo širi. Naši kmečki ljudje se resno zavedajo, da je njihova rešitev v današnjih težkih časih v močni organizaciji, to je v Kmečki zvezi. Kri nas se je lani oktobra ustanovila krajevna kmečka zveza za občino in župnijo Šent Janž. Odbor je zelo delaven in agilen in se že lahko gleda na dosežene uspehe. Da imajo naši ljudje tudi smisel za stanovsko organizacijo in izobrazbo kmečkih ljudi, je pokazalo kmečko zborovanje 25. aprila, ki ga je vodil g. Janez Brodar kot načelnik Kmečke zveze iz Ljubljane. Na tem zborovanju je bilo navzočih nad 200 kmečkih ljudi, ki so pazljivo poslušali g. Bro-darja, ki jim je poudaril, kakšen pomen ima kmečka zveza za kmeta. Kajti vsi stanovi so danes organizirani, samo kmet ni, ki je steber države. Ker danes posameznik ne pomeni nič in je le v skupnosti moč, bodo tudi le potom svoje stanovske organizacije kaj dosegli. Zato naj velja za nas kmete geslo: Organizirajmo se v Kmečki zvezi! Loče pri Soljčanah. Na izkrivljenje dejstev po »Jutru« kratko ugotovimo naslednje: Pevski zbor »Slovan«, sestoječ večinoma iz samih kmečkih fantov, kateri žrtvujejo nekateri celo uro hoda v Loče k vajam v slabem zimskem vremenu, je pokazal presenetljiv uspeh s prireditvijo več koncertov doma in drugod. Tako se razlikuje delo od društva na papirju. Kdo je prišel in prinesel našo lepo pesem med narod in kdo je ostal v gostilni? »Jutro« z dne 16. maja proslavlja materinski dan kot delo zmage. Ni bilo nobenega presenečenja, udeležencev malo, ganjenosti pa še manj. Prireditve ne bomo kritizirali, naj zadostuje izjava udeležencev, da bi se za ta denar lahko kaj več nudilo. Na deželi ima dinar veliko ceno. Take skromnosti si lahko privošči vsaka vas, kjer je kak učitelj. — Ustanovili smo si »Prosvetno društvo Slomšek«, ki ie vprizorilo že par lepih vzgojnih iger s kmečkimi fanti in kmečkim osebjem sploh, da so se »purgarji« čudili, da kmet sploh zmore kaj takšnega. želimo novemu društvu največ uspeha v dobrobit in napredek našega ljudstva, osobito naše mladine! OOOOOOOGoooooooo Obhajilfie podobe! Naj bo še tako huda kriza, na najlepši dan svojega življenja naj ima vsak človek trajen spomin! Zato priporočamo gg. du Iiovnikom, šolam in tudi staršem, da preskrbijo otrokom spominsko podobo na 1. sv. obhajilo. Posrečilo se nam je dobiti zelo lepe in cenene slike: Male podobice 100 komadov Din 12.—. Velikost 19X14 cm po Din 1.—. Velikost 20.5X14 cm po Din 1.50. Velikost 22X14.5 cm no Din 1.75. Velikost 28X18 cm po Din 2.—. Velikost 27X17.5 cm po Din 2.25. Velikost 28X19 cm po Din 2.50 in Din 3.—. Velikost 39X25 cm po Din 3.— in Din 5.—. Vse slike so umetniške, lepo in okusno barvane, imajo slovenski napis. Naročila sprejema Tiskarna sv. Cirila v Marfhoru in v Ptuju. Veleposestvo išče zanesljivo in vestno deklo, ki W imela tudi veselje do živine. Naslov v upravi lista. Nastop službe lahko takoj. 794 Vajenko v kuhinjo, kjer se kuhajo prvovrstna jedila, sprejme čez poletno letoviščarsko sezono »Hotel Zanier«, Sv. Pavel pri Preboldu. 786 Sprejmem učenca za krojaško obrt. Salon Dvor-šak, Koroška cesta 49, Maribor. 770 Sprejme se majer s šestimi delovnimi močmi, vinogradniški strokovnjak. Naslov pove uprava. 783 POSESTVA: Prodam zidano hišo, tri stanovanja, za 27.000 Din. Pekre 88, Limbuš, Rudolf Rodošek. 793 Zaradi oddaljenosti domačije prodam lepo posestvo, okoli 50 oralov, bližina Guštanja, v lepi legi, z gozdom, sadonosnikom,v. travnikom in njivami. Hišno in gospodarsko poslopje je dobro ohranjeno. Hedl Jos., Marenberg. 795 Prodam lep travnik čez dva orala, se tudi par-celira. Vpraša se: gostilna Klug, Pesnica. 789 Prodam posestvo, sadonosnik, njive, vinograd, travnik, gozd, v lepi legi, izmera 10 oralov, cena 60.000 Din. Franc Jožefa Slanič, Rogoz-nica 20, pošta Sv. Barbara pri Mariboru. 725 Prodam posestvo, tri orale, Lorenčič Jožef, Sp. Duplek 70, Vurberg. 777 Posestvo blizu Frama, 20 oralov, ugodni plačilni pogoji, se proda. Naslov v upravi. 785 Proda sa nova hiša, ima mesečni donos; zamenjam tudi za posestvo, samo nekaj gotovine. Natančnejša pojasnila daje: Matilda Pek, Kralja Matjaža ulica 11, Studenci pri Mariboru. 784 Oglas! Posestvo 24 oralov, tri orale krasnega gozda, drugo sadonosnik, travniki in njive, poslopja vsa zidana, vse z opeko krito, se z viničarijo vred proda v Partinju št. 168, p. Sv. Jurij v Slov. goricah. 756 RAZNO: štiri leta starega fanta dam za svojega. Potrč, Ložane 17, Sv. Marjeta ob Pesnici. 792 Ne pozabite obiskati starinarno, Koroška c. 10. Tam dobite vseh vrst ostankov meter od 4.50, srajce, predpasnike, spodnje in vrhnje hlač«, oblekce, moške čevlje, staro perilo, tri omare, plišast divan, stole. 797 Posteljne odeje, samo z belo vato, res dobro prešite (domač izdelek), od 70 Din naprej, zglavniki od 30 Din naprej, tuhne, izgotovlje-no posteljno perilo, koče, slamarice, perje in puh vedno v veliki izberi pri A. Stuhec, specialna trgovina, Izdelovanje posteljnih odej, Maribor, Stolna 5. 796 SLUŽBE: Sprejmem pridnega, poštenega majerja. Vošnjak Ptuj, Panonska 8, I. 798 Poštena dekla, vajena vsega kmečkega dela, se sprejme. Naslov v upravi. 787 Platnene in druge čevlje dobite ter vse potrebščine kupujte v trgovinah Senčar, Mala Nedelja, Ljutomer in Štrigova. 791 Kotle za kuhanje žganja in perila, bakrene brzo-parilnike Alfa, obenem tudi s pripravo za kuhanje žganja, brizgalnice za vinograde, si nabavite po ugodnih cenah pri Jakobu Kos, kot-larstvo, Maribor, Glavni trg 4. 788 Oba sta zadovoljna z uro, kupljeno pri grajskem urarju Janu v Mariboru. 780 Vsi, ki potujete, ne pozabite na novi vozni redi Veljaven od 21. maja 1937. Vozni red v lepi žepni izdaji stane samo 2 Din (po pošti je poslati naprej Din 2.50 v znamkah). Preprodajalci dobijo primeren popust. Naročila sprejema: TISKARNA SV. CIRILA, MARIBOR. IHaniBlHHlHSMI moški nizki, Cm bokg ženski visoki, črn boks Moški delavski. Podkovani SANDALI mkl In moški CENIK IN VZORCI ZASTONJ ŽENSKI nizki, Cm bok« 24! Cunje, krojaške odpadke, star papir, ovčjo volno, dlako arovce, staro železje, kovine, baker, medenino kupi in plača najboljše: Arbeiter, Maribor, Dravska ulica 15. 536 Cement, glasovito Bohnovo strešno opeko, koruzo, banatsko pšenično moko, manufakturno ln špecerijsko blago na veliko in malo, nudi po izredno ugodnih cenah E. Zdolšek, trgovina z mešanim blagom, Sv. Jurij ob južni železnici. 428 Papirni krožniki vseh velikosti v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru in v Ptuju. Hrapiiaske toplice _ Izredni uspehi zdravljenja revmatizma, protina, išiasa, ženskih bolezni itd. Radioaktivne terme in blato 43°C. Sezona od sredine aprila do sredine oktobra. Znižane cene, znatni popusti za čas pred in po sezoni. Pavšalno zdravljenje, železniška postaja Zabok-Krapinske Toplice, od tam zveza z avtobusom. Brezplačen železniški povratek. Zahtevajte prosvekte! Ležalne stole v vseh velikostih, rolete-samovi-jalci, nudi najceneje Novak, Koroška 8. 712 Kupimo mehek les na panju, večje in manjš« komplekse ali tudi gozdna posestva. Ponudite takoj na: Jugofruct, Celje, Poštni predal 108. 778 Za birmanke Mongol svila po 18 Din pri 517 Trpinu, Maribor, Vetrinjska 15. h ii h m h ii h rinr^nnnrTTnnnnnnnnnnnrii tf mm 1111 mrTnrnrTTTimnnmnrTnnnn Ii u Ii n Ii n IIJUUUULOJULHJUUU^^ Hranilnica Dravske banovine Maribor Centrala: HoriDor nasproti pošte, prej Južnošla-iersha hranilnica. t lastni no¥š palači no oglu OosposKe-SSofensfte ulice. ,7 Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno id kulantno. □mmnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnni^^ Moštna esenca, izvrstni izdelek za izdelovanje jako dobre in zdrave pijače z izvrstnim okusom. Cena steklenici 20 Din. Dnevna razpo-Siljatev. Drogerija Ivan Pečar v Mariboru, Gosposka ulica 11. 533 Zidni ščitniki (krasne slike), preprodajalci po-pust — največja izbira v Tiskarni sv. Cirila. »MOSTIN« za napravljanje izvrstne domače pijače. Steklenica po Din 20. Drogerija J. Thilr, Maribor, Gosposka ulica 19. 462 Papirne vrečice raznih velikosti tudi posamezne komade prodaja Tiskarna sv. Cirila v Mariboru in Ptuju. Prodam divan, kredenco s temno marmorno ploščo, sedežno kopalno banjo s pečjo, tri sodčke 30, 56, 60 litrov, stekleno posodo 25 litrov, ročno kovinasto stiskalnico, šamotno železno peč (kasperl), fotografski aparat 13/18 s priborom, tudi za bukova drva. Maribor, Stolna 7, I. nadstropje, levo. MAIA OZNANILA Justin Gustinčič, Tattenbachova 14, Maribor, z mehanično delavnico in zalogo rabljenega železa, strojev Itd. RAZNO: Poizkusite enkrat kupiti trpežno blago za perilo meter od 5 Din naprej, cvirnato blago za domače obleke, meter od 6 Din naprej, in vse, kar rabite, ker najugodneje dobite le v trgovinah Senčar, Mala Nedelja, Ljutomer in Stri-gova. Zaloga vsakovrstne moke! 735 Trgovina z ostanki vseh vrst blaga in oblek, predpasnikov. Rotovški trg 4, Maribor. 759 Cifolle m širite „NEDELJO"! Reg. br. 2007/32. KOLESA Styria, Ipag, izd. Puch, Premier, Legnano, Volsit, Perla so kolesa, odgovarjajoča Vašim potrebam. Dobite jih po ugodnih cenah pri URE od Din 85,— naprej, udilke Din 39 -. Urarska in zlatarska popravila za 50°/, cenejša. — Steklo Din 2"-, pero Din 12--Generalna popravila od Din 20'— do 25'— samo pri Kari Ackermann-u Ptuj, Krekova alica 1. Kupim staro zlato In srebro. Ljudska posojilnica v Celju registrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi lastni palači na oglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice. Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje. Denar je pri njej naložen popolnoma varno. Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem. oa 5. do 14. junija 1937 XVII. Ljubljanski velesejem 40. razstavna prireditev Železniška izkaznica za polovično voz-nino se dobi pri blagajnah železniških postaj za Din 2'—. Velesejmske legitimacije se izdajajo pri blagajnah na velesej mu. — Sejmišče obsega 40.000 m'. Preko 600 razstavljalcev iz 14. držav. Posebne razstave: Lovska, gospo dinjska pohištvena, avtomobilska, male živali. Modna revija z varietejem. — Veliko zabavišče. — Koristno — prijetno. DIRNANCI) Najlepše obleke, klobuke, perilo, čevlje Itd. nudi ugodno Konfekolja JAKOB LAH, MARIBOR Glavni (ra 2 Nogavice In perilo v veliki Izbiri priporoča po tovarniških cenah — tovarniška zaloga H I F Maribor, Aleksandrova cesta 24. 593 Kupujte pri naših inserentih! Oglasi v „Slov. gospodarju" imajo najboljši uspeh! CATESKI TOPLICI pošta Brežice, železniška postaja Brežice in Dobova, najbolj vroči 55° C radioaktivni vrelec v Dravski banovini Sezona od 1. maja do 30. septembra, v pred- in posezoni znatni popustL Zahtevajte prospekte I — Z neprekosljivim uspehom se zdravijo bolezni: Visoki krvni pritisk, rev-matizem, vnetje, protin, išias, nevraligčno trganje, kronični katarji, ženske bolezni itd. 633 VZAJEMNA ZAVAROVALNICA V LJUBLJANI ZAVARUJE: POŽAR VLOM STEKLO KASKO JAMSTVO NEZGODE ZVONOVE ŽIVLJENJE KARITAS 'i Vsak slovenski gospodar zavaruje sebe, svojce in svoje imetje ie pri naši zavarovalnici. Denar naložite »" najvarneje pri Spofln|eSta|crsM ljudski posojilnici Cosposha ulica 23 f PfflFillOFif Ulica 10. oMoftra registrovana zadruga z neomejeno zavezo. PIT Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog Din 53,000.000'—. Tiskar: TIskarna bv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. — Urednik JanuS Goleč, novinar v Mariboru. — Izdajatelj» Tiskarna sv. Cirila, predstavnik: Frano Hrastelj v Mariboru.