GDK: 907.2 Opazovanje in razčlemba rekreacije v primestni gozdnati krajini - Katarina pri Ljubljani Janez PIRNAT* Izvleček Pirnat, J.: Opazovanje in razčlemba rekreacije v primestni gozdnati krajini- Katarina pri Ljubljani. Gozdarski vestnik, št. 6/1990. V slovenščini s povzetkom v angleščini. Prispevek predstavlja izsledke opazovanj re- kreacijske številčnosti in časovne dinamike v gozdnati krajini, ki so jih 16. 4. 1989 opravili študentje gozdarstva pri predmetu Osnove ureja- nja gozdnate krajine. Izbran je bil predel Katarine pri Ljubljani, ker predstavlja zelo značilno podobo rekreacije v primestni gozdnati krajini. Posebno pozornost smo namenili opazovanjem vstopnih in ciljnih točk, da bi ugotovili glavne smeri in načine prihoda, glavne oblike druženja in rekreacijske dejavnosti. Iz (ne)skladij lahko sklepamo na raz- voj sedanje rabe prostora in ponudimo nove predloge. "1. UVOD Gozd ostaja tista prvina krajine, ki današ- njega človeka še najbolj spominja na nek- danjo prakrajino. Zato ni čudno, da se vanj zateka vedno več ljudi, ki si želijo telesne sprostitve in duhovne umiritve. Pomanjka- nje časa in denarja, pa tudi stereotipna praznina klasičnih oblik preživljanja pro- stega časa bosta ljudi vse bolj usmerjali v iskanje novih, bolj svežih oblik sprostitve. Ena izmed takšnih oblik je rekreacija v gozdu. Primestni gozd ostaja predel, ki je ljudem ljub. Blizu jim je in poznajo ga, sa je za marsikoga gozd ali bližnji grič skoraj edini prostor, kamor se lahko nameni v prostem popoldnevu, vse pogosteje pa tudi za konec tedna. * J. P., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 83, YU 288 G. V. 6/90 Synopsis Pirnat, J.: Observations and the Analysis of the Recreation in a Suburban Woodland - the St. Catharine Region near ljubljana. Gozdarski ves- tnik No. 6/1990. ln Slovene with a summary in English. The article presents the results of the observa- tions as regards the number of recreational parti- cipants and time dynamics in woodland, which was carried out on the 16 of April 1989 by the students of forestry with in the scope of the subject called Elements of Woodland Organizing. The region of St. Catharine near ljubljana had been chosen because it represented a typical reflection of recreation in a suburban woodland. Particular attenlion was placed on the observation of starting and end points so that the principal directions and the means of arrival, the most frequent forms of association and recreational activities would be established. On the basis of the (dis)accordance, the conclusions as regards the space use deve- lopment until now can be deduced and new suggestions can be put forward. Prav ti obiskovalci postajajo vedno bolj dovzetni za tiste vloge gozda, ki jim pravimo kulturno pogojene, čeprav je seveda jasno, da je gozd lahko včasih le posredno tista odločilna prvina, ki vpliva na odločitev za rekreacijo v določeni gozdnati krajini. 2. NAMEN RAZISKAVE Z raziskavo rekreacijskih navad na ob- močju Katarine pri Ljubljani nadaljujemo vrsto opazovanj obiska na Šmarni gori (ANKO 1987), ki so jih opravljale generacije študentov gozdarstva med terenskim pou- kom pri predmetu Osnove urejanja gozd- nate krajine. Opazovanja so opravili štu- dentje četrtega letnika v študijskem letu 1988/89. Vrednost opazovanja obiska je v tem, da nam pokaže dokaj natančen utrip izbranega predela ob določenem času. Po- drobna razčlemba nam pokaže pravo po- dobo kakega predela, ugodnosti, ki jih nudi, ~ :0:::: m ?ii (O 1\) co co Priloga 1 : Predel Katarine 3. Grmada 89~---~·~·········· ~:s..· 4. Sv. Jakob . 807 •• 1\ ······~ \ ... - ..... ·"" ___ ",. 1. Slavkdjom t ~ 396 o 5. Jet:Pr. % I Od. % 1.Siavkov Prihodi 8 10 55 65 91 112131 114 48 53 26 713 713 16.1 dom Odhodi 1 3 13 44 38 93 111 134 112 64 613 613 14.1 2a. Legastja Prihodi 21 41 97 81 48 156 151 148 126 67 34 970 986 22.3 - Katarina Odhodi 1 7 21 21 32 46 95 1 OO 168 236 114 841 856 19.7 2b. Legastja Prihodi 1 5 4 6 -Sv. Jakob Odhodi 1 8 6 3a. Grmada Prihodi 5 15 29 11 15 18 35 18 20 15 -P. Gradec Odhodi 6 6 12 3 10 2 8 16 5 3b. Grmada Prihodi 5 3 13 33 9 18 26 13 10 -Katarina Odhodi 3 4 8 41 20 35 24 10 12 3c. Grmada Prihodi 2 2 8 6 10 6 18 16 8 -Tošč Odhodi 6 25 14 19 9 11 19 12 15 4a. Sv. Jakob Prihodi 1 8 46 44 29 50 59 38 5 -Katarina 1 Odhodi 6 14 79 52 43 59 40 25 4b. Sv. Jakob Prihodi 3 3 3 25 9 12 2 3 2 -Katarina2 Odhodi 7 1 9 6 2 2 12 1 16 15 181 387 8.7 68 355 8.2 - 130 - 157 76 - 130 2 282 412 9.3 5 323 412 9.5 4c. Sv. Jakob Prihodi 7 13 8 2 22 4 7 5 62 40 68 49 -Tehovec Odhodi 2 6 16 4 4 - 11 2 4 5a. Jetrbenk Prihodi 3 3 4 1 7 13 9 16 9 4 69 309 7.0 -Žiebe Odhodi 2 8 5 5 10 27 7 8 15 6 93 335 7.7 5b. Jetrbenk Prihodi 6 11 26 32 42 18 45 13 19 1 213 -Slav. dom 1 Odhodi 5 10 6 47 42 47 21 15 19 212 Se. Jetrbenk Prihodi 2 4 5 11 -Slav. dom 2 Odhodi Sd. Jetrbenk Prihodi 4 2 2 2 - Tehovec Odhodi 6 8 1 4 2 4 4 5 5 16 2 25 6a. žerovnik Prihodi 8 15 91 99 51 -Katarina 1 Odhodi 2 1 O 5 22 34 6b. Žerovnik Prihodi 6 25 34 25 12 84 110 47 105 12 29 79 34 26 85 114 156 14 3 2 599 762 17.2 97 677 804 18.6 3 163 - Katarina 2 Odhodi 8 17 7.1lovvrh Prihodi 16 8 14 50 28 -Katarina Odhodi 1 5 4 14 27 8. Toško čelo Prihodi 15 26 57 89 44 -Katarina Odhodi 2 1 O 14 62 52 5 22 17 46 24 33 66 114 46 65 32 12 23 27 12 18 20 51 60 89 69 39 76 135 140 8 127 1 237 237 5.4 26 265 265 6.1 13 621 621 14.0 97 699 699 16.1 Prihodi skupaj % Odhodi skupaj 0/o 89 158 417 535 448 577 741 677 417 281 87 4427 2.0 3.6 9.412.010.113.016.715.2 9.4 6.3 2.0 100 6 55 111 210 392 366 579 602 750 821 447 4339 0.1 1.3 2.6 4.8 9.0 8.413.313.917.318.910.3 100 očitno kar precej značilna za Slovenijo, saj se dovolj dobro pokrivajo s podobnimi re~ zultati na Šmarni gori (ANKO 1987). Očitno ostaja glavna oblika izletništvo, kar na Ka- tarini kot zalednem središču Ljubljane ne preseneča. Analiza glavnih vstopnih točk pa kaže, da prihaja večina avomobilistov na Katarino mimo točke št 2 ( Legastja) in mimo točke št. 6 (Žerovnikov graben). Žal ne vemo, koliko avtomobilistov, ki gredo mimo Legastje, dejansko zaide na Katarino, saj je bilo števno mesto pod vasjo in je tako zajemalo tudi domačine in lastnike počitni­ ških hišic, kar lahko nekoliko zamegli sliko prihodov s te strani. Pešci se odpravljajo na Katarino veči­ noma od Slavkovega doma čez Jetrbek, po poti skozi žerovnikov graben, pa tudi po 292 G. V. 6/90 cesti od Toškega čela. Pešci, ki se vzpe- njajo na Katarino od Slavkovega doma ali po poti skozi žerovnikov graben, se izog- nejo vsakemu prometu tako rekoč tik do naselja Topol. Tisti, ki jo ubirajo po cesti od Toškega čela, pa se morajo umikati prahu in izpuhom avtomobilistov, kar lahko povzroča določeno nestrpnost in slabo voljo pri obeh vrstah udeležencev. Vstop prek Toš kega čela ostaja torej eden izmed glav- nih problemov zaradi tako različnih oblik prihodov rekreativcev. 5. 2. časovna dinamika glavnih vrst prihodov V preglednici 4 prikazujemo posebej po posameznih točkah in urah prihode avto- Preglednica 2: Glavne oblike prihodov obiskovalcev Prihodi 1. Slavkov dom 2a. Legastja- Katarina 2b. Legastja -Sv. Jakob 3a. Grmada- P. gradec 3b. Grmada- Katarina 3c. Grmada-Tošč 4a. Sv. Jakob- Katarina 4a. Sv. Jakob- varianta 4b. Sv. Jakob-Tehovec 5a. Jetrbenk-Žlebe 5b. Jetrbenk- Slav. dom 5c. Jetrbenk-Tehovec 6a. žerovnik- cesta 6b. žerovnik- pot 7. Ilo v vrh- Katarina 8. Toško č.-Katarina Skupaj % Sprehod 109 37 16 176 129 70 264 60 68 53 197 4 25 146 139 225 1718 38.8 Preglednica 3: Prihodi z avtomobili Prihodi Slavkov dom Legastja Jetrbenk žerovnik llovvrh Toškočelo Skupaj Število Stevifo avtomobilov potnikov 209 577 350 903 6 12 203 560 33 72 134 342 935 2466 Peš Trim 4 2 4 3 8 24 0.5 Povprečno št. potnikov 2.76 2.58 2.00 2.76 2.18 2.55 2.64 mobilov in pešcev, saj lahko ostale oblike zanemarimo. Opozarjamo, da zajema vsota avtomobilov le število vozil, število potnikov v njih najdemo v tabeli 3 ! Dogodek je pač prihod pešca in prihod vozila. S psom 4 6 15 14 21 2 13 9 17 101 2.3 Kolo 2 15 6 3 8 34 0.8 Moped 25 15 2 2 2 2 4 11 21 84 1.9 Avto 577 903 2 10 560 72 342 2466 55.7 5. 3. Glavne oblike druženja obiskovalcev Skupaj 713 970 16 181 130 76 282 62 68 69 224 16 599 163 237 621 4427 100 Oblike druženja so zelo pomemben vir podatkov, saj povedo načrtovalcu rekrea~ cije največ o vedenjskih značilnostih in zahtevah, o dinamiki, gostitvah, zahtevani infrastrukturi ter o (ne)združljivosti različnih skupin na istem prostoru. Tu beležimo do- godek in ne števila ljudi! Tako je enakovre- den dogodek prihod posameznika in prihod skupine. Rezultati potrjujejo, da je predel Katarine Preglednica 4: časovna dinamika prihodov po točkah in skupaj Oblika prihoda 8-9 9-10 1D-11 11-12 12-13 13-14 14-15 15-16 16--17 17-18 18-19 Skupaj 1.S1avkov Avto: 4 4 22 24 26 27 30 29 13 18 12 209 dom Peš: 6 3 27 38 27 4 4 109 2. Legastja Avto: 12 19 33 33 20 54 55 44 43 25 12 350 Peš: 4 9 4 6 3 12 3 9 3 53 3.Grmada Peš: 5 22 34 32 54 37 59 62 49 33 387 4. Sv. Jakob Peš: 3 1 18 62 77 38 64 82 44 12 7 408 5.Jetrbenk Avto: 1 1 2 2 6 Peš: 3 9 15 26 41 55 31 60 31 21 1 293 6. Žerovnikov Avto: 4 7 35 26 14 31 37 28 12 7 2 203 graben Peš: 6 27 36 34 21 12 29 18 6 3 192 7.11ov Avto: 6 2 3 2 2 1 4 5 3 5 33 vrh Peš: 3 5 3 44 26 11 35 9 6 8 1 151 8. Toško Avto: 8 7 13 18 8 13 19 14 15 13 6 134 čelo Peš: 1 11 24 32 19 33 49 46 17 14 4 250 Skupaj Avto: 35 39 107 103 70 126 147 120 86 70 32 935 % Avto: 3,7 4,2 11 ,5 11 ,o 7,5 13,5 15,7 12,8 9,2 7,5 3,4 100 Skupaj Peš: 21 79 139 240 247 216 317 307 166 92 19 1843 % Peš: 1,1 4,3 7,6 13,0 13,4 11,7 17,2 16,7 9,0 5,0 1,0 100 G. V. 6/89 293 Preglednica 5: Oblike druženja obiskovalcev 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. Slavkov dom 34 31 59 30 86 22 1 1. Sam 21,1% Legastja 54 50 115 4 159 6 8 2. Dvojica 12,6% Grmada 40 15 11 10 61 3 1 3. Par 23,6% Sv. Jakob 60 28 48 5 37 3 3 4. Skupina vrstnikov 5,4% Jetrbenk 22 18 33 12 26 7 3 5. Družina 32,4% žerovnik 46 27 69 21 103 5 1 3 6. Dve ali več družin 2,8% llovvrh 39 12 24 1 29 7. Večja mešana skupina 1,6% Toškočelo 73 39 59 12 65 3 12 8. Organizirana skupina 0,4% Preglednica 6: Časovna dinamika prihodov glavnih vrst druženja Prihodi 8-9 9-10 10-11 11-12 12-13 13-14 14-15 15-16 16-17 17-18 18-19 Slavkov dom 1 2 4 1 6 2 5 2 6 5 Legastja 5 7 4 6 4 6 7 5 2 5 3 s Grmada 4 6 4 4 5 8 6 2 1 A Sv. Jakob 3 1 5 13 4 3 1 11 16 2 M Jetrbenk 1 1 3 2 2 1 4 2 2 3 Žerovnik 1 5 2 6 7 9 5 3 3 2 llovvrh 6 1 10 5 2 7 3 3 1 Toškočelo 7 5 10 8 5 10 5 7 4 11 SKUPAJ 23 25 42 48 29 47 35 42 31 31 13 D Slavkov dom 4 4 5 5 2 2 2 6 v legastja 5 2 2 5 5 13 8 5 3 1 o Grmada 2 1 1 2 4 4 1 J Sv. Jakob 3 8 4 2 2 3 5 1 Jetrbenk 1 2 1 1 3 3 2 4 c Žerovnik 2 4 1 4 3 8 4 A Jlovvrh 1 1 2 1 2 3 2 Toškočelo 2 4 5 4 3 10 1 5 4 SKUPAJ 6 15 11 26 23 23 31 24 20 21 10 Slavkov dom 3 10 4 3 9 3 12 6 5 4 Legaslja 4 5 12 11 8 17 21 4 18 12 3 p Grmada 2 3 2 1 1 1 1 A Sv. Jakob 2 10 16 3 9 7 1 R Jetrbenk 2 4 2 10 4 2 1 7 žerovnik 2 5 17 13 7 5 7 8 5 llovvrh 1 2 5 3 5 3 2 1 2 Toškočelo 3 7 6 4 7 9 14 2 3 4 10 17 54 51 54 52 49 41 24 7 D Slavkov dom 3 7 11 16 15 2 16 6 8 2 R Legastja 2 5 19 16 5 25 24 28 23 5 7 u Grmada 3 6 7 8 5 7 9 9 6 ž Sv. Jakob 1 4 7 3 8 8 4 1 1 Jetrbenk 1 1 2 3 5 4 5 2 3 N Žerovnik 2 3 23 19 12 11 10 15 4 4 A llovvrh 2 1 1 9 4 9 1 2 Toškočelo 1 8 8 5 7 13 11 10 1 SKUPAJ 9 15 66 76 60 71 77 93 58 30 11 izrazito družinsko rekreacijsko območje, 5. 4. Naloge močne skupine pa so še pari in posamezni- ki. Vse to so obiskovalci, ki si želijo v Katarina je prav zaradi velike površine in prostoru določeno zasebnost in mir. velikih možnosti tisti prostor, ki bo nezadr- žno vabil ljudi. Prijaznost prostora pa bi lahko izboljšali z nekaterimi manjšimi pose- 294 G. V. 6/90 Pogled s Katarine proti Sv. Jakobu gi. To so že naloge za gozdarstvo: - Postaviti in vzdrževati klopi za počitek na vseh vstopnih mestih, ki jih uporabljajo pešci. - Morali bi razmisliti o pešpoti od To- škega čela skozi gozd do Katarine, saj bi s tem ločili prihode pešcev in avtomobili· stov, rešili pa bi tudi enega izmed glavnih problemov rekreacijskega prostora na Ka- tarini. - Druga možnost je, da bi ob nedeljah zaprli cesto Topol - Toško čelo za ves motorni promet in jo prepustili samo peš- cem, avtomobilisti pa bi še vedno uporab- ljali smer iz Medvod, iz Ljubljane ter cesto skozi Žerovnikov graben. - V vsakem primeru pa bo treba pri gospodarjenju z gozdom upoštevati pou- darjeno rekreacijsko vlogo tega prostora. 6.SKLEP Opazovanje obiska na Katarini prinaša naslednje ugotovitve: - Predel je zelo priljubljen za rekreacijo. - Prevladujejo poldnevni izleti (bimo- dalna razporeditev). - Avtomobilisti prihajajo največ med ;;h-13h in 14h-16h. - Prevladujoča oblika rekreacije je izlet- ništvo. - Prevladujoča oblika druženja ostajajo družine, pari in posamezniki, s tem pa povezana želja po določeni zaprtosti in zasebnosti. - Poglavitna oblika prihodov so avtomo- bilisti (55.7%) in pešci (41.6%). Obe obliki prihodov sta dobro ločeni, razen na eni točki, kjer lahko prihaja do konfliktov (cesta od Toškega čela na Katarino). Tu lahko tudi gozdarji ponudijo rešitev s skrbno zasno- vano in opremljeno potjo od Toškega čela do Topola. POVZETEK Gozdnata krajina, ki leži v bližini mesta, Je neposredno zaledje za vsakodnevno rekreaCIJO G. V. 6/89 295 prebivalcev, pa tudi primeren prostor za sprostitev ob koncu tedna. Predel Katarine pri Ljubljani nima izrazitega cilja, zato je raziskava zajela obiskovalce na štirih vstopnih in štirih ciljnih točkah, ki smo jih bili izbrali ob predhodnem ogledu. Opazovanja so trajala od ah do 19h, opazovali smo naslednje podatke: - številčnost in smer gibanja rekreativcev (priw hodil odhodi) - obliko prihoda (peš, kolo, moped, avtomobil) - obliko rekreacijske dejavnosti (izlet, trim, sprehod s psom) - obliko dlruženja (sam, dvojica, par, skupina vrstnikov, družina, dve ali več družin, večja mew šana skupina, organizirana skupina}. Dnevni ritem obiska kaže na bimodalno razpo- reditev s prvim viškom med 11h in 12h, drugi nastopi okrog 15h. Ta dan je med ah in 19h predel obiskalo skoraj 4400 rekreativcev. Največ obisko- valcev se je pripeljalo z avtom {55.7%), zelo veliko pa je tudi )>čistih« pešcev (38.8) %). Ostale oblike dosegajo komaj opazen delež. Temeljno obliko druženja predstavljajo: družine (32.4 %), pari {23.6 %) in posamezniki (21.1 %), torej oblike, ki si želijo v prostoru določeno stopnjo zasebnosti in miru. Pešci in avtomobilisti predstavljajo najbolj mno- žično in tudi najmanj usklajeno obliko prihoda. Obe obliki sta dovolj dobro ločeni na vseh vstopih, razen na cesti Toško čelo-Topol. Izgradnja pe- špoti bi razbremenila omenjeni odsek. Skupaj z urejeno rekreacijsko infrastrukturo bi močno po- pestrila prijaznost tega rekreacijsko pomembnega predela. Razmišljamo pa lahko tudi o možnosti, da bi omenjeno cesto vsaj ob nedeljah zaprli za ves motorizirani promet in jo prepustili samo pešcem. V vsakem primeru pa bo treba upoštevati izrazito rekreacijsko vlogo tega prostora tudi pri gospodarjenju z gozdom. OBSERVATIONS AND THE ANALYSIS OF THE RECREATION IN A SUBURBAN WOODLAND -THE ST. CATHARINE REGION NEAR LJUBLJANA Summary The wooČIIand which is situated in the vicinity of a city represents a nearby everyday exercising area of the population and a suitable place for relaxation at weekends. The St. Catharine reg ion near Ljubljana does not rep rese nt an explicit aim, so the research included the participants in four starting and four end points, which had been selected on the basis of previous inspection. The observations were going on from 8 a. m. to 19 p. m .. The following data were the object of the observations: - the number and the direction of those prac- ticing recreation ( arrivals, departures) 296 G. V. 6190 the form of arrivals (on foot, by bicycle, by scoter, by car) - the form of a recreatonal activity (a trip, jogging, a walk with a dog) - the form of association (alone, a couple, a pair, a group of mates, a family, two or more families, a large group of a mixed type, an organized group). A daily visit rhythm evidences a bimodal distribu~ tion with the first peak between 11 and 12 a. m. and the second one about 15 p. m. On that particular day, almost 4400 persons practicing recreation visited the region between 8 a. m. and 19 p. m. Most of them came by car (55.7%), and a great many of them were •)pure« pedestrians (38.8 %). Other arrival forms attained a share which scarcely deserved to be mentioned. The basic association form is represented by: families (32. 4 %), couples (23.6 %} and indivi- duals (21.1 %), i. e. those who strive after a certain degree of intimacy and peace in the forest environment. Pedestrians and car drivers represent the most numerous and also the least harmonious groups as to the arrival forms. Both forms have been well enough separated in all starting points with the exception of the road Toško čelo-Topol. Foot- paths in the region in question would mean a great relief in the above mentioned road section. Together with well organized recreational infra- structure, they would bring a lot of variety into this pleasant region which is so important from the recreational point of view. An other suggestion is that all motor traffic be prohibitted at least on Sundays in this road seclion. ln any case, the explicit recreational role of this region will have to be taken into consideration also in forest managing. VIRI Anka, B., 1987: Analiza nedeliskega obiska primestnega gozda na primeru Smarne gore. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 29, Ljubljana, str. 59-84 POPRAVKI V Gozdarskem vestniku št. 5/1990 se je v tekst prikradlo nekaj pomot. Dr. Batič nas je opozoril na netočnost v priM spevku M. Prebevška Rastline z okusom po soli. V prispevku samo latinsko imenovan rod Salicor- nia ima tudi slovensko ime- Osočnik, in ne sodi k travam, ampak k družini {ne rodu) Chenopodia- ceae (Lobodovke). V prispevku Sama Dečmana Ali smo na pragu revolucionarnih odkritij na str. 277 v oklepaju namesto fizika delavcev pravilno glasi fizika delcev, na str. 278 pa je v 28. vrstici levega stolpca namesto napačne teže pravilna beseda teze.