Poštno tekoči račun št. 24. — Conto corrente con la posta. fü;>~ . i številkg 25 stotink. Iz/iaja: vsako srcdo popoldno in soboto zjutraj. Stane za cclo leio 15 L. « pol Ida 8 L. « četrt lcta 4 L. Za inozemstvo celo lcto 35 L. Na naročila brez do- poslane naročnine se ne monino ozirat,. Odgovcni urednik: Poldc Kcmpcrle. mmfMdžt Št. 44 V Gorici, v sredo 3, junija 1925, Leto VIII. Nefrankirana pisma se ne sprcjctnajo. Oglasi se računajo po dogo- voru in se plačajo v na- prcj. List izdaja kon- sorcij »GORIŠKE STRAŽE* Tisk Zadnižne tiskarne v Gorici, Riva Piazzut- ta št. 18. Uprava in nredništvo: ulica Marncli štcv. 5, (prej Scnolc). — Nauki sovraštva. Pred krutkim se je prigodil slučaj, o katerem smo že kratko poročali, kl ie pa tako značilen. da se moramo z njim še nckoliko pobaviti. V Pevml je umrl komunist Sossou, ki je bil med komunisti v goriški oko- lici še precej znun. Bolehal ie dalje časa, Med boleznijo so ga parkrat obiskcdi duhovniki, ki so ga skušali spraviti z Hogom. Njihovt; prizadeva- nja so pa ostulu brezuspesna in je Sossou umrl, ne da bi bil prej ei tola- ziht sv. vere. Njegovo nednstopnost in nespravljivost so base v veliki me- h povzročili pokojnikovi komunist i- cni tovarisi, ki so ga vtrjevuli v nje- govi neveri. Pogrebnega sprevoda, ki se je vršil na vnebohod popohlnc, za- to ni spremljal duhovnik. Spremljala ga je pa znutnu mnozica komunistov, ki so prihiteli iz mesta in vseh bliz- niih vasi in s svojirn nastopom pov- ztncili, du je posegla vines polieija in j na pevmskem mostu sprevod razgmt- hi. Pustila je, kakor smo svojeeasno ie javljcdi, čez most in na pokopališče v Pevmi samo voz z rakvijo in naj- bližje sorodnike. Vsem ostalim po- grebcem je bil dostop zabranien in ne- kuteri so hill celo uretirani. Zakuj ponavUumo te podrobnosti? Ker z zurko hwjo osvetljujejo mislje- nje in hotenje, ki živi v komunistienih vrstah. Vsi, ki so videli pogrelmi sprevod in dohod posameznih komunistienih čet iz Solkanu, Podgore, Gorice, Lo- cnika ild., so takoj spoznati. da je bil vogreb pripravljen in organiziran. Ko- mimisti očividno niso imell samo na- mena poeastiti mrtvegu tovariša, tem- več so zasledovaü še druge eil je. Ob rakvi svojega tovarisa so hoteli pri- rcditi tiho demonstrueijo in prcd vso Jüvnostjo sprieati svoje naziranje ter Poudariti svoje ideje. Nasproü komu je pa bila naperje- iiu ost njihovega izzivujoeegu nasto- Pa? Iz kakšnih vzvišenih namenov so hoteli izrabiti skrivnost smrti. da lah- ko javno pokažejo svojo moe in di- sciplino? Ali so mogoče hoteli demon- strirati proti fusistovskim nasilstvom, Pod katerimi morajo njihovi tovariši- (lelavci v sturih pokrajinah mnogo Pretrpeti? AH so mogoee numeravali s steyilnim nastopom protestirati proti sedanjenui krivienemu redn, ki du je moe smno eni stranki, druge pa tluči in gnjuvi? Ne, ne, prijatelji, teh namer komu- nistieni pogrebei niso imeli! 2e vee- krat smo imeli priliko, da smo v nu- šem listn dokuzuli, kako so se naši go- riški komunisti potuhnili in zatujili, odkar je prišel fušizem na vlado. Nik- dar in nikjer niso imeli koraiže, da bi se odlocno potegnili za pravice tepe- negu slovenskega Ijudstva. Niti naj- tezji udarei, ki so padli na nasa ra- mena, jih niso vzdrumili. V variiern zutisju so križemrok mirno in brez- brizno eukali in še cakajo, da zažari na obzorju krvava zarja revolucije, ki naj jim razsvetli pot do moči in ablas ti. Tajna sila, ki j.e priklicala na vne- hohod komunisticne čete k pogrcbu pevmskega tovarisa. je globoka mrž- nja, ki jo goje do katoliške vere in vsega, kar je z njo v zvezi. Naši ko- munisti sieer rttdi goyore in pise jo, da niso proti veri, da hocejo samo, naj bo vera zasebna stvur, ki ne spa- da v javno življenje. Toda to je le pesek v od. Ves komunistični sestav je zgrajen na topem, sebičnem mate- rijalizmu, ki zametuje vsako versko preprieanje in po vsem svojem bistvu taji vsako posmrtno življenje. Vsa vzgoja v komunistienih vrstah stremi za tern, da se vcepi v mlada srea mržnja do vere, katoliske cerkve ter nienih obredov in zapovedi. Dokuzc za to naso trditev nam nudi vsakdan- je življenje, o tern se takoj prepriča vsakdo, ki le nekoliko opazuie komu- nisticne vrste. lato je bil pogreb na vnebohod, pri katerem ni bilo duhov- nika, — seveda brez njegove krivde, ona privlačnu mod, ki je pritegnita skupuj komunisticne vrste. Nudila se je prilika dokazati pred vso iavnost- jo, kako so komunistom katoliske za- povedi in obredi devcta brigu, zato je bilo treha nastopiti v velikem stevilu ter na la naein širiti agitacijo za svo- je protiverske nazore. Radi tega\ klieemo našemu postenc- mu liiulstvu: Če se bodo komunisti zopet približavali v ovejih oblekuh in se hlinili, da nimajo nieesar proti veri in njenim naeelom, razgalite jih na podiagi takih in sličnih dejstev, ki so prepoj-ena s sovrastvom in mržnjo do nuših najsvetejsih svetinj. Kaj se godl po svetü? »Nemčija ponižana in strta«, je za- °n!o po vsem svetu po končani sve- ¦''Vni vojni. Francoski nacioualisti, ki so imeli le en cilj pred seboj, ka.ko bi Miaščevali poraz Fraud je i/. letu 1871., so tulitali, kako bi oliole Nemce vrgli !)n kolena in jim predpisovali -svojo Vl->l.io. Res so se zamajali in zdrobili l}(> vrsti vsi piestoli nemških knezov; "ekdaj krasna nernška armada se je v neredii valiki od Somme in izp-red ^erdtuia. Fra.ncoski Zuavi so zasedli fJorenje in Porurje. Zmagc pijani za- V|-'zniki so1 se veselili, ker je bila fit-'inska hohenzollernska monarliij,a -urobljena in se je na nienih razvali- "aii dvikra-la mlada repnblika. S tern so mislili, da je zadan zadnji sunek °nemu geni.anskemu cesarskemu na- Uuliu, ki se je balial, da je edinole jiemška kultura rešilna. A so se 1110- i'li. Nemčija; je bila le politično razbita. Nemcein so zavezniki zbili iz rok 'c oro-žje. Vzeli so jim vso njihovo °b$irno kolon.ija.-lno posest v Afriki in vse otoke. Pritisnili so občutno na nernško veleposest, ker so zasedli najbolj pi öd on os ne žile pre-mo^a in želcza v Pornrju. Km to so ranili iiem- ško narodno samozavest. kO' so pri- siidili nek;>.tere kraje v §leziji Polja- kom in Cehom, ki jih Nemcc mrzi iz dna svoje duše. Pruski napuh jc bil pa najbolj ponižan s tem. da so zmaKovalci zabranili starim nemškim ccsarjejn povratek na prestoi. Z vse- j mi temi ponižanji, ki jih je nemška držaiva dan za dnem doživljala, je PKwtal dlj velenemcev, naj se vse kar nernSko krovori in čuti združi pod ciiiin žezlorn v eni državi, zopet le slad-ke sanje. Nemški nacionalisti ni- so vec tnogli s surovo silo in tlace- njem ter preziranjem svojih sosodbv zlasti SloviMiov, doseči svojih narne- iiov. V teh težkih dnevih i>onizanja so vstali iz neniškega ljndstva mo-žje, ki kličejo svojim rojakom, da stari nemški duh še Živi. Sirorn nemškili pokrajin je zaplal nov val. Oživila in razmahnila se je neniska znanost, nemska nmetnost; nrganizatorji sothodili med ljudstvo in je zdrnžcivali v drnštvih in jrospod'ar- skih organizacijah. Sole so se razeve- ie kot malokdaj prej. Sveža miselnost je dahnila nad nemski narod, ki je hotel nadomestiti izgube na politi- čnein in dcloma tudi na gospodarskem polju z duhovno obnovo. z dviga- njem TicmSke knltnre, ki je žei izza prvih gennanskih vladarjev osvojila vso' srednjo Evropo. Najboljši nemski možje so priznali po vojni nastalo zgodbvinsko dej- stvo, da je za trcnotek nemštvo pre- nehalo biti državnopraven pojem, am- i^ak da je trfeba zdaj, ko so rodmi brat- je odtrgani od jedra svojega naroda, pondarjati nemštvo kot narodjnostni in knlturni pojem. Has pred par tedni se jc nstanovila »nemska akadbmija« po vzgledu sve- tovno znane francoske akademije. 89 naijodličnejših kultnrnih dckivcev, med temi so tudi širom sveta zn:ini nčenjaki (n. pr.: zgodovinar Dopsch, prvi nemski pesnik Gerhart Haupt- mann, raziskovalec severnih morij Drygalski, inodroslovoc Husserl, vzgojeslovec Kerschensteiner. kardi- nail Schulte, gcograf Penck, profesor Redilich, 'kosmponist Strauss, dr. Mnrks, admiral Tirpitz in cela vrsta drugili) je že izvoljenih za čkinie. V drugi točki pravil te akaidlemiie stoji, da je natnen «sirtotreno gojiti vsü du- ševne in kulturne simeri nem^tva ter vzdrževati vezi z Nemci V inozem- stvu in vsom kulturnim sivetom, dia se nemska narodna zavest dvigne.« Tu sino ki na kratko pokazali pota po katerih hodi nova Nemčija, da se znova okrepi nemški duh in morda tudi nemški osvojevalni natron. Zad'nji politični dlogod'ki v Nemčiji, zlasti izvolitev Hindenburgova, je da- la novega podnetia, dia spct oživi sta- rc.i bojno geslo: „Naprej, na vzhod"! Mkida Ncmčija, kulturno okreplje- na in opogumljena z izvolitvijo tini- čnega predstavnika nekdanje n.eimške osvoijcvalne politike, je naravno na- pisala na svoje prapor'e omenjeno geslo. Dolgoletnc težnje N-emcov so dobile zdaj zopet izraza: Nemci se hocejo zdnižiti. Avstrija nai se pri- ključi Nemčiji, da bo nemštvo močno in da bo zo'pet igralo vodlilno vlogo v Kvropi. Te želje so že zelo stare. »Drang nach Osten«, sino občutili pod bivšo monarhijo zlasti mi Slova- ni ob Adriji. Zdaj hočejo Nemci sto- piti na isto pot. Najprej naj se Nem- ci ia okrepi z zdlružitvijo z Avstrijo. Potem bo /jo^et l:ahko Nemec vsilje- val narodom na vzhodu svojo neim- Sko kuLtirro, po'tem pa jih prisilil, da mu bodo robotoli kakor so robotali Slovenci, Hrvatje, Poljaki. Cehi in driigi Slovani skoro eno tisočletje. Vsakemu svoje. Iz zgorajšnjih razmotrivanj bi si kdk) laliko misli, dia mi popolnoma obsojamo in proklinjaino nomško že- ljo, naj sc nemsike dežele in nemški ljudje zd'ruzijo. Tu pai je treba ločiti. To vprašanje beli že precei časa lase evropskim dlržavnikoiu. In ix)> pravici! Ojačena Nemčija bi ponrneni'la s'talno neva.rnost najprej za Franco^e, ki se na noben načiri ne morejo o>tre- sti strahu pred nemškhn maščeva- njem. Češka, ki irna v svoiih mejah vključenili kake 3 miljone Nemcev se tudi boji, da bi Nemci hoiteli. če ne zbpct i>a zgrda, pregled vseh dioseda- nji'h miTovnih dogovorov in mej. Za- to skus-ajo vse zmagovailne dlržave dr- žati Nemčijo na uzdi in jo brzdati dokler se dia. Nasprotno pa doka.zujejo Nemci, da Avstrija pro pa da, ker je prešibka, da bi inoglia sania obstojati. Sklicu- jejo se tudi na razix>loženje Ijudstva, ki hoče narodno edinstvo; saj to, ta'ko pravijo, dia, so vsi dtržavniki na vseh konfereneah poud!arjali in v zvezde kovali samoodiiocbo narodoiv. Vsei to je resnica, ka'kor je resnica tudi kar smo prej rekli. Zato je ttikiati odloči- tev tem težja. Vendar se najde izhod, če se ravnamo po geslu, da ima vsak narod pravico odločati popolnoma. saiTii, kako in kd&j si bo uradii 1 lasten doim. Seveda je to danes le inainljiva tcoriia, ki bo pa gotovo en'krat zma- gala. V imeuu istega načela pa mo- ramo zaklicati Nemcem: „Kdor silo dela, bo silo trpel". Ker obravnavamo dlanes le načel- no plat tega srednjeevropskega pro- blema, ne lxxiiw govorili o predlogih politiične narave, kako naj se Avstrija Mospodarsko reši. Med Neimci deluje neka struja, ki ocitno priznava, kar nekateri nemški politiki skrivajo pod plašcem saimoodlbčbe narodov. Ne grc jim toliko za gospodlarsko reši- tcv, kakor za ono dlriigo idejno plat, ki je vzniknila iz okrepljene nemške naiipdne Siamoz/avesti. Hočejo zopet lioditi ix) stopinjah pruskih pdlitikov, ki. so pritegnili obmejne vzhodne na- rode v nemško kultirnuo območje, da sio jih tem lažje potem ustižnjili. V Kolinu na Nemškem je izšla pred par dnevi knjiga, ki jo je spisal dr. Friderik SchreyvogeL, odločen zago- vornik spojitve avstrijskih dežel z neniškimi. V svojem spisu trdli, na kratko povedano, da jy Neinčija bra- nik za zapadno člloveško kulturo proti navalu z vzhoda; če hoce itneti Ev- ropa na vz*hodii svojo bodocuost, mo- ra dopustiti ojačenje nemštva, ki da je edini pravi nosi'toc zapadne kulture. hi zato, sklepa nadalje, je najbolje, da se naslouijo Čehi in balkanski na- rodi na Nemčijo, ki niora pnej priteg- niti nase Avstrfjo tier ustv-airiti pod nemski.m vodstvom ne'kako srednje- evropskio državno zvezo. Iz teh stavkov zveni razločno: Ker je Nemčija na zapadu vez,ana vsled odločnosti velikih držav, bo hotöla poskusiti svojo osvo.ievalno srečo na vzhodu, kjer so šibkejši narodi. Prvi most na vzhod nnj pa tvori ravno Av- strija. Vsakeniiii našemu bravcu bo iz tega iasno, da si Nemci s takimi nanreiii izpodbijajo temelje na katerih je zi- dana njih načelno upravičena zahte- va po zvezi Avstrije z Netmčijo. Povojno poTitično življenje je na sp-lošno tako, d'a se nemški iimperi'li- v.em kreše s frauaxvkiitn, ta se zopet križa s knkim itngLeškim in takioi na- prej; vsi pa iščejo zaveznike v nialih državah. Iz tega se stavijo zapored pred politika taka vprasania, ki jih je naoelno zelo lahko rešiii. V dana- šnjemi poiitičnem ozračju, nasičenern le s pohlopom po nadvladi enega nad drugiim pod krinko natmišljencga po- litičnega »ravnotežj.a«, s'2 pa tafei 'vprašaitija mcnda sploli tie dajo raz- vozljct'ti. „Goriška Straža" stane 25 st. Katar smo že javi'li, so se s 1. juiii- jem podražili vsi časniki za 5 stotink. Posamezue številke stanejo sedaj 25 stot. To velja tudi za naš list. Po- draženje so določili sporazumno iz- dajatelji in prodajalci časopisov vsled občutirega podraženje papirja. Upamo pa, da je to podiraženje sanio- začasno. Stran 2. »GORISKA STRA2A« DNEVNE VESTI Sloyenshim dfjakom! Izpiti na goriških srednjih šolah. Učenci, ki želijo polagati v juliju sprejcmni izpit za I. razn'd gimnaizi- je, tchničnega zavoda (realkc), uči- teljisca ali dopolnilne sole (scuola complementare, ki usposoblia di.iake za trgovske in obrtne so'le. naj po- šljejo najkasneje do /5. junija t. I. na ¦raviiiatcljstvo sole, ki si jo izbcrejo, sledeče listine: 1. prošnjo na kolkovancm papir.iu, ki stane 2 L; prošnja niora biti pod- pisanai od očeta, oz. njetfovega po- stavnega namestnika; 2. krstni list (praviino kolkovam); 3. spričevalo o oselmi istovetnosti (certificato d'identitä personale), ki ga izda župianstvo; zadostuje slika s po- trdiloni in pečatom županstva; 4. zadnje šolska spričevalo; 5. spričevalo o cepljenjn koz: (>. potrdilo županstva o slovenski tutrodnosti učenca (certificato di na- zionalitä slovena). To potFdilo je za pas velike važnosti, ker so vsi dijaki slovenske narodnosti na podlagi za- kona oproščeni vseh šolskih pristoj- bin (takse za izpitc, vpisninc, šolnine in takse za telovad'bo). Ako kdo ne predloži tega potrdila, rnora plačati takoj 60 L takse za izpit! Zato priskr- bite si to l.istino pravočasno pri pri- stojnem žnpanstvu. Listin pod št. 3—6 ni treba kolko- vati. VOJNE SIROTE (sinovi v vojni padlih ali vsled vojnc umrlili očetov, sinovi vojnih pohabljencev, sinovi v vojni pogrešanih, sinovi za delo ne- sposobnih vsled ran ali bolezni, ki so jih dobili v vojni), so kot taki opro- ščeni vseh pristojbin in tiuli kolkova- nja vseh gorioznačenih listin. Prilo- žiti morajo scvcda potrdilo županstva, da so vojne sirote. Časnikar - zločinec? Odgovorni urednik »Istar'ske Rije- či«, ki je bila v zad!njem časii dvakrat zaplcnjena, g. Ivan Stari je bil predi par dnevi pozvan na« tržaško kvöstu- ro, kjer so mu izročili tozadevna od- loka. Potem so ga pa odvedli v po- licijski fotografski atclje in ga tami fotografiraili; pri tem so mu dali na ranno listek z imenom in številko. O- čividno jo policijsko oblastvo napra- vilo ta ponižujoči korak, da bo foto- grafijo g. urednika Starija uvrstilai v zbirko fotografij raznih zločincev, ki je na razpolago policijskiim in orož- niškim oblaistvorn. Časnikar, ki vestno vrši svojo dolžnoist in pri tern svojem težkem delai pride mo>goče v nasprot- je s političnimi ali policijskimi oblast- niki, j© istoveten z navadmimi zlo- činci? S takim postopanjcm se žali celoknpni časnikarski stan in mi tako raviuuije odloeno obsojamo. 2e pre- ganjanje časopisja no priča o ume- vanju sodobnih razmer in zaigotov- ljenih svobodščin. Prieganjanje časni- karjev je pa naravnost knltnrna sra- moto, ki veliki Itailiji ne dela časti ne doma in ne v tujini. Obenem koi s trp- ko ogorčenostjo zavračatno napad tr- žaškili oblastnikov na svobodo časo- pisja, pošiljamo svojemu stanovske- imi tovarišu prisrčne pozdrave. Vozni red. S 5. junijem se voizni red1 na držav- nih žcleznicah nekolikö spremeni. Da- nes prinašamo kratek izvleček iz novega voznega redia z navedibo, kdaj prilictijajo in od'hajajo posamezni vlaki v Oorico in obratno-. V prihodnji šte- vilki objaivimo oelotni vozni red1 za naše železnice. Davkoplačevalcem. Finančna intendianca iz Trsta nas naprošai, naj objavimo: minister fi- nanc je doloeil z oziroin na veliko število še ne vloženih prijaiv glede do- polnilnega davka (imposta comple- mentare), da se bodo smiatrale za pra- vočaismo vložene še vse prijave, ki bodoi do«le okrajnim davčnirn uradom do 10. junija. — Zato bodo pa vsi diaivčni uradfi v ncdeljo poslovali ne- prietrgoma od 8. lire zjutraj do 8. ure zvečer. Vpokojencem! Opozarjanio vse, ki so vložili pro- ŠM.ie za vojno pokojnino in pa za po- kojuino vsled nezgod, da morajo pro- šnjain priložiti spričevalo o italijan- skem državljunstvu. Marsikatera pro- šnja je ostala sc ncrcšena. ker manj- ka baš ta listina. Zato pobri«:ajte se! Povišanje. Ooriški policijski komisar dr. Diaz je imenovan za glavnega policijskega komisarja s cinorn podpolkovnika. Italijanski listi ga hvalijo češ da je njejfova zasluga, če je pri nas tako dobro poskrbljeno za javno vairnost. Nova škofija. Vati'kan jc na ponovne prošnje lta- lijanov sklenil, naj se nstanovi kvar- nerska škofija s sedežem v Reki. V nedeljo so že imeli v stolni cerkvi na Reki 'slovesnosti ob priliki poivzdig- npnja v Škofijo. Jugoslovanski državni proračun. Proračun, ki teče od 1. aprila do M. inarca prihodnjega leta, izkazuje 11 miljard 910 mil. din. stroškov. Po poročilu finančnega ministra znašajo državni dohodki ravno toliko. Goriški godbeni krožek pripravlja za svoje podporne člane vcčje romanje v Bairbano. Romanje se bo vršilo v avgustu. Sjx>toirna se izletniki vstavijo v Oraid,ežn in Ogleju. Če bo zadotstnot število udeležencev bo vozil poseben vkik; vožnja ibo za pod- porne člane znižana. Pri maši na Barba.ni bo sviral godbeni krožek nar lašč za ta namien zloženo Vodopivče- vo niaso. Kdor misli naij se torej pri- javi kot podtix>nii član na naslov: Godbeni krožek, Gorica. viu Favetti št. 22. Goriško okrajno učiteljsko društvo zboruje dne 4. junija t. 1. v Trgovskem domu v Gorici, točno ob 10. uri. Dnevni red: 1. Predsednikovo poročilo. 2. Vo- litev delegatov za „Zvezino" zborovanje. 3. Dr. Fr. Jakončič predava: Infekcijske bolezni. (Skioptikon). 4. Razni prcdlogi in nasveti. Pridite vse in vsi! Odbor. Brezposelnost v Italiji. Po uradnili seznamih jc bilo kon- cem preteklega meseca v Italiji 126 tisoč 521 Ijud.i brez dela; med temi jc 98.855 moških, ostado odpade na žen- ske. V Julijski Krajini so bile 1103 osebe brez posla. V furlanski provinci pa 12.773. Le niajhen del brczposcl- nili je. dobival podporo. Zopet ena konferenca. 8. junija bo spet začelo zborovanje zveze narodov. To bo že 34. po vrsti. Oovoriü bodo, kakoi bi izvliokli Mad- žarsko in Avstrijo iz slabega, gospo- darstva. Poleg tega pa še o natrodnili manjšinah bolgarskih, grških, turških in litavskih. Drugih narodnih maiijšin ti gospodje ne poznajo. Boj med ministrom in natakarji. rfa vzvišen prizor se godi na An- gleškem. Notranji minister je izdal naredbo, naj sc v vseli velikib restav- •racijah in Iiotelili pregieda koliko ita- lijanskih natakarjev in francoskih kuharjev je uslužbenih. Pravi, da ti tujci odjedajo krub dbmačinom in ni- majo niti praivih dovoljeni za bivanjc na Angleškem. Hotelirji, ki irnajo po večini le itailijanske in francoske u- službence, se pa temn upirajo, čietš, da so francoski kuiiarji najboliši želodčni »zdravniki«, italijanski natakarji pa naijboilj gibčni. Ta boi se še nadaljuje. Duhovi plašijo... Snoparsiki gilavni tajnik je iyxlial po- sebno okrožnico kjer opozarja, da inislijo »naspratni'ki« protjlaviti ob- letnico Matteottijevega umorai Z \'\- sokiin glasoni govori vsem ix)dložni- ko'in, »da ie treba oviniti vsako ma- nifestacijo, ki bi motila tok pria^ično- stj«. Umorjenčeve s'ence se bojijo. Zaradi plesa. V ameriškcm mestu San Francisco je neka 17 letüia deklicai iiinorila svo- jo mater, ker jo ni pustila na ple- sišče. Po groznem dlejanju je dekle šlb in pixplesalo celo noč. Na sodiniji so ugoitovili, dial je popolnoma zdrave pameti, le plesna straist jo je tako zelo premamila. Kralj in ustava. Priprave za čim svečiinejšo prosla- vitev kraljevega jnbilejai so v polnem teku. Spomin petindK'a'jsetletnice kra- ljevega vladiamja se bo obbajal isti dan kot spomin na sprejetje italijam- ske ustave. In to na pos^ibno kraljevo željo, ki jo je izrekel senatorju Co- lonni: »Hočem, da se vrši isti dan inoj jubiiej, ker jaz sem ustaven vladar.« Pripoirninjalm, da. je v ustötvi marsikaj, kar se pa danes ne izpolmiuje. Doslednost pa iaka! V soiboto je innel francoski zunanji minister Hriand i>red poslanci \'elik miroven govor. Takoij po govoru so pa izglasovailj vladi zanpnico za vojno v Marokii. — Komunistieni poslanci v francoski zbornici -so strastno go- \<>rili protj vojni v Maroku, češ, dla je ubijanje nekaj nečloveškega. Odprite pa njih evangelije in boste povsod brali, da je revolucija, torej ubijanje, potrebno da drjscže človeštvo srečo. Nov izum. Dunajski inženir Voss j/j bajc izna- šel |X)seben dajnogleds, ki bo nesel do 50 kilometrov daleč. Bomo pa laliko iz (jorice v Trst gledali; kad delajo. „Predavanja" na dunajski univerzi. Na dunajskem vseučiliscu se že več dni pretepajo socialistični in komuni- stični študentje z nacionalističnimi. Ti so zaoeli izzivati. Univerza je za- prta. Vseučiliščnikom pa deli večkrat ix)licija med pretepi z gumijastimi pa- licami posebne »tečaje«. Kraljevič v norišnici. Kakor pravijo je princ Jurij, brat kralja Alexandra bolan na umii. Pa je vseeno bil prost, da celo po raznib potovamjili. Zdaj so pa sklenili, d!a ga pošljejo, ne več na samotno kra- ljevsko jxisestvo, ampak naravnost v blaznico. Nekateri pa trdijo, da se skriva zai temi blaznostmi čisto nekaj drugega. Smrten skok. Nek poljski plavač je v nedeljo ka- zal v francoskern niestu Nantesu pred 20.000 glavo množico svoje skakaLske in plavask'e zmožnosti. Skočil je v vodo s 752 metrov visokega most a. Cez neikaj časa se je še prikaza'I med valovi, potem je pa zginil ix>d vodo. Med skokom ga je zaneslo, dla je pa- del ploskoma v vodfo in ise pri tern pretresel ter izgnbil moči. Njegovega tmplai še niso našli. Ženski sport. Meinda še ni bilo zlepa pojava, ki bi si tako hitro svet. osvajali kot rav- no brcanje žoge. Časniki imajo cele strani posvečene temu sportu. O no- goinetu bodo kmalu govorili v zadinji gorski bajti. Prav kakor1 bi ne bilo noibenega pametn'ejsega sporta na svetu mimo tega, ki le euostransko. utrjuje spodnji del telesa in morda še pljučai, zato pa tem bolj surovost. Tudi pri nas si je ta nesbvanski sport priboril prvo mesto;. turistika, plava- nje, telovadba to je »nemoderno«. Najlcpse je pa to, da so se že poja- vili ženski nogometni khrbi, ki nasto- paijo prav kakor moški. Na Irskem so pre)ti tcj sportni norosti na.stopiii končno cerkvcni krogi. ki so naložili vernikom, naj ne goje tega sporta, ki ni prikladlen za ženo. McnimO', da vsaik pameten moški tudli tako misli. Če ixjgleda človek tako moderno sportistinjo v moški oblcki in z mo- skim obnaisamj'em, ga kar strese. l^udi za žeiiO' je utrjevanje telesa potrebno, a to ni in ne sine biti samo s>ebi na- men. Sicer pa to jasno kaže vsak moški, ki lioče v zakon predvsem »žcnsko«, ne pa dek'le z raizvitim mi- sicevjem, a brez duha in srca. Izgubil se je pred 10 dnevi deček Franc Batagelj iz Kamenj St. 112 star 11 let, je krat- kc in krepke postave, okroglega ob- raza, oblečen v črn jopič in ima. nove čevlje. Pri enem ušesu ima mal ko- sček gole glave. Služil je v Malov- šah. Kdor bi ga kjc videl, je nanrošen, da sporoči materi Alojziji Batagrlj, Kumnie 112. Zgubljeno. Neki ubožni posestnik je izgubil na potu oil Solkana do Prevala srebrno uro brez vurižice. Posten liaiditeli naj jo odda v upravništvu proti primerm naigradi. „Doli z Galilejem" ali kako prides do denarja. Slavni zvezdoslovcc Galileo Galilei je prvi dognal. da se zemlja suče. Po Italiji pa nodi zdaj nek drug prerok. ki trdi baš nasprotno. To je bivši čevljar Paneroni, ki roma iz kraja v kraj in uči, proti vstopnini seveda, da je naša zemlja velika ravna plošča. Isto kar so trdili pred Galilejem. Čevljar zvezdo- slovec ima zelo namazan jeziček, zato vse dere k njegovim predavanjem. Te dni je nastopil v gledišču v Genovi. Komaj je „učenjak" vstopil, je začela množica tuliti: „Doli z Galilejem". Pa- neroni je začel z vzklikom, ali naj se tudi on poda v tujino kakor Kolunib, Garibaldi, AAazzini, Marconi in drugi najboljši italijanski možje, ker jih niso doma razumeli. Množica je izbruhnila v plosk in se začela drezati s komolci. Ko je mož govoril o solčnem kroženje od vzhoda proti zapadu, ni znal raz- ložiti kako sonce to dela. Študentje na stojišču zavpijejo: „ V avtomobilu " ! Gnil krompir začne deževati na ubo- gega učenjaka. Vendar ta ni v zadregi in zakriči proti množici: „Pravazna- nost se ne da udušiti z gnilim kroni- pirjem"! To je imel mož prav; ob pra- vem trenutku je še skočil k blagajni- čarki, da mu odšteje zasluženo svoto od vstopnine in jo odkuril drugani pobijat Galileja, za denar seveda. AH je to posledica italijanske brezposel- nosti ali značaja? ' Dragocenosti zginile. V Parizu so se tatovi splazili v hišo nekega bogatega bankirja. Odnesli so mu najimenitejše dragocenosti. BogataŠ je oškodovan preko 1 miljon frankov. Mestne novice. Začetki slovenstva v Gorici. V dobi protmjanja nairodov so iiskri- cc narodnostne navdušenosti zanetile tudi v Slovencih smisel za narodiio prosveto. Koj po 1. 1848. so sc začelc po vsej Sloveniji snovati »čitalnico«. Ider je donela slovenska peseni in so se igrale prve slovenske drame. V Oo^- rici so se pr\'i zavedni Slovenci za- čeli shajati v današnji Marzinijevi dvorani. Tu je bilo prvo slovensko društvo v Gorici. Od tu so se menda preselili v »Zvezdo«, kamor je navad- no zaliajal naš pesnik - slavček Si- mon Gregorčič. — Slučaj ali kaj je pst nanesel, da bo priredila goriska »Mladika«, prvo živahno delujoee slovensko prosvetno društvo ix) vojni v Gorici, svoj koncert v prav isti dvo- rani, kjer je bila zibelka prosvete in slovenstva na Oioriškem. Ta prostor na vogalu Semeniške ulice in Korzsl' nasproti centralnemu semenišču, Je zelo dobro znan našim okoličanom, zlasti »črešnjarjem«. ki se ustavlijajo s svojimi vozovi na sirokem Marzini- jevem dvorišču. Koncert se bo vrsil v soboto 13. t. m. zvečer ob 8. uri in pol in v nedeljo 14. t. m. popoldne ob 5. uri. * Umrl je v najlepši moški dobi L• Alojzij Kodermac, gostilničar na trgU starega sv. Antona. Za-pušča vdovo in več nedoiraslih otrok. Pogreb se Je vršil v torek dne 2. t. m. popoldne. Naj mu bo lahka domača zemlja, ka- tero je iskreno ljubil. Preostalim so- žalje! :: Kie se dobi živinska sol v Gorici? Saino v trafiki in trgovini g. Marca v Semcniski ulici St. 2. »OORISKA STRA2A« Stran 3. Lovska razstava v Gorici. Slovenski časopisi so priobčili že vpč člankov o tej velezanimivi razsta- v[> a. pogrešamo dosediaj podiatkov o jVe/H veliki važnosti za vso Juliijsko jwjino in monda za — vso Italijo. K°'t je znano ,je v starih pokrajinah (telije lov prost (caccia libera). Kdtor jjna orožni in lovski list, sme loviti, ^dar in kjerkoli se mu ljubi. Ker so v stairih ]X)ikrajinah po večini izginili ^lici, jerebiee, srne in druga divjači- f|a»se zabavajo »lovci« s tem. da stre- W> na vse, kar nosi dljako in perje. Nočemo poudarjati, da to ni lov kot j*a gojimo mi, lovci po božii milosti, *i se ponašatmo, da smo pravi učenci &v- H-uibertai Najprej bodi povedano, ^ lov ni zai vsakogar: daj kmetu lov- ^o pusko v roko, pa bodi prepričan, ^a bo zanemarjal plug in brano, koso jj1 srp. Morda nas kdo praša, kakšne wrjsti je lov pod zaščito stanega, lov- ^Sa zakona. V to svrho nai navodes lt^> netoiko stotističnifo podatkov. Lovska zakupmna znaša samo za Julijsko Krajino letnih 750.000 lir, ki ^ stekajo v občinske blagajne in olaj- ?*iejo davčno breme. Poleg tega vzdr- jjufcjo zaknpniki 733 lovskili čuvajev, *j s svojimi družinaimi vred živijo od Plač^ ki jo dobivajo za svojo službo. A^o sc (Kllpnavi stairi lovski zakon, 'zgubijo občine onih 750.000 lir in '33 družin bo povečalo število briez- P^elnih Ijuidi. Prašajto nadalje, koli- *° knčmairjev se je opomoglo na de- Ze'i pri »zadnjih pogonih«, ko sc lovci ^kirajo, d:a se v veseli družbi okrep- ^jo po naiporni celodnevni hoji. — ^ko zajci oglodajo trte in mlado dtre- Yj^» ako »poberejo« mladi grah in fi- ^i aiko srnjak brnsi svoje rogljc ob ^'adih srmrekaih in macesTiJli, ima Vs^k posestniik. pra-vico db odškodni- ne- Ako se v starih pokrajinah pojavi 2aJec, je vsai vas na; nogah in jo ubere Za redlko divjačino in tak pogon na- Psavi na njivali in nasadih več ško- ^ ;kot ibi jo napraivilo 100 zajcev; ^kodovanci pa v takem slučaju ni- ^ajo prav nobene pravice do odr ^odiiinc Dognano je tudi, da je nektar zemljišca, kjer sc nahaja kaj "Mačine, 7—8 lir več vreden kot p:i P110' kjer je ni več, ozirorna kjeir jc | ov^prost. Lovišča prodstavljajo pod1 ^ašcito starcga lovskega zakona o- ^oiriino narodovo premoženjc, kate- .^Zz moramo varovati in oliraniti! K einu bo pripoinoglai lovska razstava v Gorjci odl 6.—20. septembra t. 1. ^Vužnost te razstove pripoznava vsa ta']ja z moralno in denarno pripo^ ^iočo. Poljcdelsko ministrstvo jü v to Vr'io nalkazalo 25.000 lir, dJeželna u- ^ava v Vidlmu 15.000, mesto Gorica ^•0(t0, oisrcdnje gozdno ravnateljstvo * jvini'U jc obljubilo 5—10.000 ir, tvrd- a Brunncr da na razpolaganje ves taivbni materijal v približni vrednosti 5-000 lir, lovski zakupniki bodo pri- ^vali z 10—20% letne zakupnine. v s^ djsnarni zavodi v Oorici in po de- ?e^ so obljubili znatnih prispevkov, ^ko da je razstava zaisiguranai. Da ve Pokrijejo vsi stroški, ki so prera- ^njeni na pri'blizno 200.000 lir, bodo ^'spevaLe tudi zainteresiraiie ol^čine va ta način, dla bodo za eno leto pla- j^le 20—25% svojili dohodkov na Vski zaiku'pnini. Odbor ima nalogo, stl se posebcj in osebno naibira tß pri- 1>evke od žu-panstcv in bo v piihod- nji'h dnevih začel s tem naibiranjem. Kako' dalekosiDŽnega pomena je ta razstava, dbkazuje dejstvo, da so mnogi scnatorji, poslanci in drugi odl- lični niožje sprejeli čaistino odibo smo bili vedno pripravljeni ponuditi sodržavljanom itaj. narodnosti roko v spravo in složno sodelovanje. pa lio- lemo o tej priliki zopct dokazati, da smo kulturni ljudje tudi v golitvi lova in lovskcga športa. - i - Širite Joriško StražoM Listnica Kmetsko - delavske zveze in političnega društva „Edinosti" v Gorici. 1. Merzek Anton, Kobjaglava: Vam je bila priznana pokojnina pod št. 1022503. Tudi plačilni nalog je bil že odposlan. 2. Žužič Franc, Opatjeselo: Pokojnina Vam je priznana in plačilni nalog je bil tudi te odposlan. 'S. Gabrijelčič Marija, Koritrüca: Priznana Vam je pokojnina pod St. 07423S in plačilni nalog je bil tudi že odposlan. 3. Kuljat Antoniju, Gorica: Istotako kot zgoraj. 5. Mužina Josip, Steverjan : Glede Vaše pokojninske prošnje je prejelo tajništvo od- govor, da je pokojninski urad v Rimu več- krat zahteval od županstva potrebne doku- mente. Dokumentov pa ni pristojni urad še do danes prejel. Vprašajte pri županstvu, ali so odposlali dokumente. (3. Birsa Franc, Rihemberg: Zglasite sc ob priliki^ v tajništvu. 7. Čadež Franc, Konomlje: Priznana Vam je pokojnina pod st. 1016022; plaCilni nalog je bil tudi že odposlan. Pripravljen je za Vas tudi že poziv, da se predstavite pred novo zdravniško komisijo. 8. Gulič Anton, Kobjaglava: Za Vas je bil že izgotovljen ugodni pokojninski naert 28/4'25 pod št. 1013. 9. Zuljan Josip, Medana : Ugodni pokoj- ninski nacrt'za Vas je bil predložen dne 5/3/1925 pod št. 951. 10. Vidrih Franc, Goče: Priznana Vam je pokojnina in plačilni nalog je bil že odpo- slan. 12. Jaanič Marija, Vipolže: Priznana je po- kojnina vdovi pokojnega Jasniča; ni pa bila vložena prošnja za mater. 13. Korenjak Pavla, K.: Pokojnina Vam je bila priznana in placilni nalog je bil tudi že odposlan. 14. Delphi Josip, Podgora: Tajništvo je pisalo glede Vaše zavarovalnine zavaroval- nici „Atiante", ki mu je odgovorila, da Vi niste pri njej zavarovani. Pri „Atiante" je zavarovana g. Jožefa Delpin, Podgora, št. 25. Najbrže je bil po pomoti dostavljen Vam placilni poziv, natnesto njej. üb priliki zgla- site se v tajništvu zaradi Vaših dokumentov. 15. Kr. A., SoČa: Sporočite nam točno, kako se je dogodila nesreča in kdo jo je zakrivil. Ako imate prepis prvotne prošnje, pošljite ga tajništvu. 16. P. A., Šmihel-Postojna: Dokument, ki ste ga priložili dopisu za Vas ni potreben. V zadevi sami bo pa tajništvo posredovalo. 17. Km. dr. Črnivrh: O Vasi zadevi dobite v kratkem odgovor. 18. As. K., Grahovo: Naprosili smo po- slanca Besednjaka, da bo posredoval pri pristojnem oblastvu. Tajništvo. Darovi. Za „Slovensko sirotiščc": Ob priliki svatbe Antona Kožlina iz Zalega brega - Biljana, darovala „vesela družba" 3!>vL (Denar nam je izročil Karol MariniO.) P. n. Stefan Posarelli 5 Lir. Srčna hvala! Za „Alojzijcviščc": Solkanski pevci nabrali na Sv. Gori 25 lir. Srena hvala! Kaj je novega na cleželi? Idrijske novice. ^Mniški vpokojenä j^ n sedanjiom z-boljšanju samo 80 stotink na oselw in dan. Iz tega* treba kupiti hrano, obleko, obu- tev, plačati stanarino, nabaviti drva.... V takih razmerali čakanio tcžko iz- plačilai zadnje petine, ki nam še manj- ka, dii bomo dobivali eelo pokojnino. S celo pokojnino se nam iniia pa tudi izplačati ves zastanek, ki bo pri ne- katcrih, kateri čaika.io na vroditev po- kojnine že oez dive leti, znašal pre- cejšnjo svoto. Tako je dejansko naše stanje. Zato prosimo kos p. poislanca, naj nam stoji ob straini do koiične vreditve nasih pokojnin. Šturje. Na binkoštno soboto in nedeljo smo poslušali koncert, ki ga je prireidil ]>evski zbor tukajšnjega ProsvetneKa društva podl vodstvomr č. g. župnika A. Lebana in s sodelovanjem g. sod- nika Vuga. Šturski pevski zbor je že znan po svojih vzornih nastopih, za- to nas njegov koncert ni iznenadil, temveč lc titrdil v prepričanju, da se zbor tudi umetniško dviga od nasto- ])a do nastO'pa. V spoT'edu je bilo sko- ro dve tretjini programa določencKa« umetni pesmi, le zadnje tri točke na- rodni. Mogoče je bila ravno ta raz- vrstitev kriva, da ni zbor zadonel ta- koi y začetku kot je pri dornač-i ]>esitni. Občinstvo je to ponekod zelo dobro občutilo in z navdušenjem pritrjevalo narodnim pesmiiu, ki so in ostancjo najlepšc ter sežejo najbolj globoko. Upal bi si trditi, da bi tudi udeležba utegnila biti še večja, ko bi bil spored pestrejši in poljudlncjši. Podrobno strokovno oceno prinese ^»Naš čolnič«. Nckaj drugega pa, če- sar ne opazimo povsod, nam jc zelo ugajalo in zato javno pohvalimo: V zlxiru, ki šteje približno 20 pevcev in 12 pevk, so i>evci zaposleni večinoma x tovanii. A kljub težkemu dein posvečajo svoje proste ure izobrazbi in napredujejo tako, da je človek nji- hovega napredka laliko veseJ. Cast jim! Še nekaj! Zbor vodi domači g. župnik Leban, zelo zmožen in navdu- šen pevovodja, ki je s skromnim dc- loin dosegel že zelo lepe uspehe. Pa še nekaj! Veselilo nas j:;, ,dla so pcvke nastopile v d'ostojiiih in ličnih oblie- kali, kar je ponekod drugace, d!asi bi ne snielo biti. Koncert je v splošncm lepo uspel kljub teniu, da niso binkoštni prazni- ki, ko vse dere na izlete ravno pri- pravni za take nastope. Naj bi uspeh, ki ga je zbor dosegel, še bolj navdn- šil pevce in g. pevovodja za vztrajno nadialnje dlelo! Kanal. Dekliška prireditev se bo vršila v solx>to 6. t. m. oib 9. uri zvečer in v nedeljo 7. t. m. ob 3. uri pop. v pro- storih župnisca. Spored: Tri dökla- maeije s prizori, po nčirodnih motivili. .lunaške Blejke, zgodovinski igroikaz s petjem v štirih dejanjih. Zai to pri- roditcv je na.pravljen nov oder. Ladri pri Kobaridu. Ze zopet je obiskala 28. maja kruta smrt Matickavo hišo. To pot je po- brala očcta Jožefai (labrščoka v 74. letu starosti. Pokojnik je bil skrben gospodair. Vzredlil je štiri sinove; dva od teh Sita padla v vojni. Dva sta pa ]>risla doinov, se porfočila«, a sta že imcla v seibi kal bolezni iz voiine. Kmalu st»a tegla v grob. Zdbj je Set za njima še oče. Naj počiva v mini. Ostalim naše sožailej. Ajdovščina. V nedeljo 7. t. ni. bo pri nas sklep obrtno-nadaljevalne sole. Zdnr/en bo z razstavo izdelkov vseh uceneev. Otvo-ritev razstave se bo vršila ob 10V1' uri. Vabimo starše in druge pri- jatel.ie nčeče se mladine, da posetijo razstavo in se prepričajo, kakc veli- ke važnosti so1 obrtno-nadaljeva'lne sole za našo mladino. Voice. V nedeljo 7. junija ob 3. pop. pri- redi Dekliška Marijina d'ruzba v Vol- čal; veselico v svoji novi dvorani pri župnišču. Poieg dnjgega sporeda igra petdeja.iko »Roka božja«. Vodstvo. 20 LETNO DEKLE želi službc na deželi, zna tudi kmečka dela. Naslov pove upravai lista. Hmečko - delausha gospodarsko zodruga v Dobravljati vabi svoje Clane na obČni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, dne 21. junija 1925 ob 9. uri dop. v zadružnem prostoru. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Čitanje revizijskega poročila. 3. Poročilo o računskem zaključku za leto 1924. 4. Slučajnosti. Ako ne bo ob določeni uri dovolj članov navzodh, se bo vršil pol ure pozneje drug občni zbor, ki bo sklepal pri vsakem številu prisotnih članov. Odbor. ZAHVAtA. Povodom smrti našega v evetju let umrlega sina brata in svaka IVANA PRINČIČ-A se tem potom iskreno zahvaljujemo čč. duhovščini za pogr. obrede, gosp. Jož. Debenjaku za poslovilni nagovor v imenu Bral. društva, dalje cerkv. pev. zboru in sl. godbi iz Kojskega, kakor tudi vsem znancem in prijateljem za obilno udeležbo pri pogrebu. Kozana, 2. 6. 1925. Anton, Frančiška, starši - Anton, Angel, Izidor, bratje - Fani, EmiHa, Alojzija, Amalija, sestre - Fr. Debenjak, Izidor SimČlč, svaki - Fani, Alojzija, svakinje. S potrtim sreem naznanjamo tužno vest vsem sorodnikom, znancem in pri- jateljem, da je danes zjutraj ob 3. uri naš preljubljeni oče Alojzij Kodermac gostiiničar in posestnik previden s svetimi zakramenti mirnö v Gospodu preminul. Pogreb ljubljenega se bo vršil iz zdravilišča sv. Justa v torek dne 2. junija ob 5. uri popoldne na goriško pokopališče. Gorica, dne 1. junija 1925. Žalujoči ostali. ZAHVALA. Za mnogobrojne dokaze sočutja, ki smo jih prejeli med boleznijo in ob smrti našega nepozabljenega soproga in očeta ALOJZIJA KODERNACA za poklonjeno evetje in vence, za mnogo- številno spremstvo na njegovi zadnji poti, izrekamo vsem najprisrčnejšo zah- valo. Posebno se Sc zahvaljujemo cast, duhovščini, sorodnikom, prijateljem in znancem za častno udeležbo pri po- grebu, in gg. zdravnikom zdravilišča S. Giusto, za Ijubeznivoskrb in zdravljenje. Žalujoča rodbina Kodermac. Gorica, dne 2. junija 1925. Stran 4. »GORISKA STRA2A« Podbela pod Sedlom. Pod vplivoni dolgotrajncga in izvan- redno hudega deževja se je v soboto popoldne due 23. maja utrgal na hribu pod cerkvijo sv. Helene v Podbeli, ve- lik plaz zemlje, ki je porušil ob vznožju ležeči mlin in v njem z vso brzino zasul gospodinjo, staro mater Verbovo, Marijo Marcola iz Podbele h. št. 13, ki je tarn kakor običajno opravljala svoje mlinarsko delo. Na lice mesta so takoj prihiteli prestrašeni sorodniki in vaščani, ki so izpod razvaline izkopali že izkrvavelo in mrtvo žrtev pogubo- nosnega plazu. Izgubo tako skrbne ma- tere in vzorne gospodinje bo težko pogrešala in močno občutila vsa pri- zadeta družina. Pokojnica je bila verna žena in je vzgojila svoje tri sinove v verskem in narodnem duhu. Njenega nepričakovanega pogreba so se vdele- žili skoro vsi vaščani. Naše najiskre- nejše sožalje sorodnikom, posebno pa žalostni družini. Tebi, draga in blaga mati, želimo mir v deželi pokoja, kjer ni ne gorja in ne solza. - Srečen je pa bil oni strašni dan družinski oče iz Podbele, ki je v nevihti zbežal pre- teči nevarnosti in utekel iz usodnega mlina na grič sv. Helene ter zvonil proti hudim oblakom. Nagle in nepre- vidne smrti reši nas, o Gospod! Črni vrh nad Idrijo. (Tatvini). Neki nepridiprav je preštel denar v cerkvenih nabiralnikih. Ker pa ni imel pravih ključev, s katerimi bi nabiralnike odprl, je vanje vlomil: pi*- vega je nasilno odprl in ga popolnoma izpraznil, dvema drugiina je s kleščami potrgal nastavke in je skozi tako po- večano odprtino lovil z limanicami in magnetoni bankovce (?) in drobiž. Ko se je spravil na četrti nabiralnik, ga je nekdo presenetil in je svoj nepo- šteni posel le deloma dovršil. Najbrže pa iz vseh nabiralnikov ni odnesel to- liko, kolikor je napravil škode. Če bi nepoštenjakovič šel 2 ali 3 krat na dnino, bi več zaslužil in zaslužek bi mu teknil, nad denarjem pobranem v svetišču, pa leži prokletstvo. — Druga, toda velikopoteznejša tatvina je bila zamišljena v gozdu g. F. R. Imenovani je imel pripravljenega nekaj lesa za prodaj in po tem lesu se je tatovom zahotelo. Toda, prijeli so za smolo. Sredi noči, ko se je hitelo z naklada- njem, se pojavi g. R. nepričakovan in nenapovedan pri svojih nenajetih gozd- nih delavcih. Neugani in neumorni de- lavci, ki si še po noči ne privoščijo počitka, bodo prejeli zasluženo plačilo pred sodiščem. Zahvala. Zahvaljujcmo se vsem sorodnikom, prija^eljeni in znancem, ki so tolažili in obiskovali v bolezni ter počastili na zadnji poti Ivanko Rušič, ki smo jo pokopali v nedeljo 24. majnika na pokopališču pri Sv. Mavru. Pošebno zahvalo izrekamo prečastitemu gospodu župniku Abraniu, pevskemu zboru za žalostinke, Marijini družbi in vrtcu ter domačini dekletom za darovanc vence. • Sv. Lncija, dne 25. majnika 1925. Gašper, oče — Marija, sestra — Peter, brat. Vozni red od 5. junija 1925. dalje. Glavni (južni) kolodvor. Proga Prihod potniških vlakov Vlak Os.vl. Brzv. Os.vl. Brzv.! Os.vl. Os.vl. Brzv. Os.vl. Iz Vidma ... št. 4332 624 1674 626 ! 1680 4336 628 1682 j ura 601 735 1005 12.42 15.53 18.01 18.23 21.00' Vlak Iz Trsta .... št. Os.vl. 1675 Brzv. 621 Os.vl. 1677 Os.vl. 1679 Brzv. 627 Brzv. 6.29 Os.vl. 4337 .__--------- ura 7.23 8.26 10.25 14.33 16.22 19.04 21.24 j Vlak M.vl. M.vl. Os.vl. Iz Ajdovščine . st. 4362 4366 1704 ura 6.0