Angelček
otrokom prijatelj, učitelj in voditelj.


Uredil
ANTON KRŽIČ.
XV. tešaj.

V Ljubljani, 1907.
Izdalo društvo „Pripravniški dom".
Natisnil« .Katoliška tiskinu".
353 ((ji,
m* y
I U
32382
KAZALO.
Božična pesem naše Zorke	1
Zimski dan	15
V	burji	16 Ptička pozimi	17 Na klanec	17 Izpod zimskega neba: Tetka
zima. Bedni Anžek. —
Solnce medli	92
Zajčkova tožba. — Vrabčeva	30
Zdrava ti, Marija .	. 33
Vabilna pesem . .	39
Kukov mlin	46
Zaspani Tonček	48
Sijaj, sijaj, zlato solnce	49
Pomlad se vrača	49
Pomladni sneg	53
Zvonček	62
Ko bliža se maj	62
Pomlad v srcu	6 i
Nesrečni pirhi	64
Če se loči mamica	65
Tatinski vrabček	79
Na nati	80
Na kresni večer	81
Cvetka pri cvetki	81
Zvonček klenka	87
BučeJa	87
Janko pri skledi. (Slikat	89
Zadovoljni pastirček	95
Hi, konjiček	95
Srdita mati	95
Pesem o lipah .	95
Pesem uboge sirote	97
V	višave	97 Naš god	lil Na vodi .	113 Moja piška	. 128 Pozdrav male Zorice prvo-
obhajancera ...	12^
Lačni gostje. (Slika)	. 137
Striček . .	143
Teci, teci, mucka ti! . .	144
Nazaj k mamici	145
Stran
V mraku .	145
Na bratčevem grobu	161
Ujeti vran. (Slika)	169
Jesen se je vrnila	172
O polnoči..........177
Sedaj je drugače	187 Betlehemski pastirci. (Slika) 188
Sveti Miklavž	191
Povesti, popisi, pripovedke, basni i. dr.
Prva in zadnja smotka. (.Slika)	5
Martine, kaj je bilo?	11
V službo . 13	21 Kdor drugemu jamo koplje,
sam vanjo pade. (Slika)	24 Dvojno darilo	27 Hvaležni pes	3d Kdor drugemu jamo koplje	42 Bumf, bumf, bumf	44 Pri zajčkih. (Slika)	54 Slaba tovarišlja .	59 Kdor ne uboga, ga tepe nadloga	69 Sv. Peter prvikrat pri Kristusu. (Slika) . ...	71 MajniŠka kraljica , . .	74 Spomini starega klobuka	85 Neubogljivec ....	89 Zamikov Vinko .	93 Previdnosti ni nikoli preveč.
(Slikal	100
Iz zlatih let . .	103
Jerebica in mladiči. (Basen)	111
Ančika in Ivanček ...	116
Omahnov Jakec	118 Kako je močan Angel varih.
(Slika)..........122
Kdor ne uboga, ga tepe nadloga . .	.122
Pes izda morilca	125
Mladi popotnik . . . Za kazen Po borovnice Le enkrat bi videl Angel varih . . Spomin iz mladih let Preveliko zaupanje. (Slika) Zlobni Martinek Basni	159 175 189
Za jabolki	162
Odlomek iz življenja ubogih V Čolnu
Kjer je ljubezen, tam pomaga angel varih Miklavž prihaja
Stran
130 133 137 142 146 141 150 156
Mladinska Igra.
Deklica s tamburico	178
Lepi nauki.
Kakšne otroke ima rada Marija! 2, 18, 34, 50,66,82,98 114
Pesmi z napevi.
Na klanec ... Kukavica .... Zdravk ti, Marija .
Stran
47 63 78
174 199
Pozimi . . Veselje pozimi
V zabavo In kratek čas
Uganke 16, 48, 80, 96, 112 144 176
KratkoCasnlce 48, 96. 112 128 144, 176 192 Naloge . .	64 160
Slike
Nasledki kajenja	8—9
Pozimi. (Kepanjel .	25
V otroškem vrtcu. . 40-41 Pri zajčkih	56-57
Sv. Peter prvikrat pri Kri
stusu	72—73
t P. Angelik Hribar	77
Deček pri skledi	88
Brat in sestrica n3 vozičku 102 Angel reši sv. Petra iz ječe
119-120
Lačni gostje	136
Kaj zna mačica	152 153
Ujeti vran	168
Betlehemski pastire!	188
(Priloga Vrtcu.)
Št. 1. Ljubljana, dné 1. januarja 1907. XV. tečaj.
Božična pesem naše Zorke.
Pa takó-le, pa takó-le, kadar zima prikaéljà; jaz pogledam pro'.i nebu, kdaj nasiplje mi snegä.
In nebo se nagne bliže, kaj bi rada, dobro ve : In obleče sukno sivo, sneg mi sipije na iase.
Pa takó-le. pa takd^la.— kadar pada sneg drobän, prašam: kdaj li bodo prišli angeli čez našo plan?
Drobni snèfec ne razume, pa mi reče: Zorka, spat! V sanjah bodo prišli k tebi, sto jih pride naenkrat
Pa takó-le, pa takó~le, ko ponoći mirno spim, jasno sije moje čelo, angelov je Bio nad njim.
Jaz jih prašam; Bratci zlati, kje je ljubi Božič, kje? Prinesite božje Dete, da ga denem na srce !
Pa takó-le. pa tak&=le. ko se zjutraj prebudim, božje Dete v srcu nosim in ga molim ip častim.
S i Ivin Sardenko.
Kakšne otroke ima rada Marija?
Vsak katoličan ima poleg svoje telesne matere ludi še dve duhovni materi, eno na zemlji, drugo v nebesih: sveto cerkev in Marijo. Mater božjo.
„Angelček" vam bo letos večkrat kaj povedal o Mariji, vaši nebeški Materi. Posebno bi vas rad temeljito poučil, kako se morate vesti, kakšni morate biti, da-vas bo mogla Mafija rada imeti.
Da boste pa ta nauk o nebeški Materi lažje umeli in si ga bolje zapomnili, bomo ono prisrčno ljubezen, ki jo ima navadna dobra mati do svoje dece, primerjali z nebeško ljubeznijo, ki jo ima Marija do svojih otrok.
Omenim pa, da se navadno imenujejo Marijini otroci le oni, ki so zapisani v posebno Marijino družbo fega imena; vendar se sme vsak.izvrsten častilec Matere božje tudi imenovati Marijin Otrok.
1. Navadno si matere žele, da bi bili vsi njih otroci lepi in zdravi. Oj, kako hudo dé dobri in skrbni materi, če ima njen otrok kako telesno napako, če nima vseh zdravih udov, če je popačenega ali odurnega obličja itd.
Enako si želi naša nebeška Mati lepih, zdravih in čvrstih olrok. Pa nikar ne mislite, da gleda nebeška Mati na zunanjo lepoto, na čvrsto telesno zdravje; ne, marveč le na dušno lepoto. Podlaga vse dušne lepote, dušnega življenja in zdravja, pa \e milost božja.
Orožovito ostudna je duša omadejana s smrtnim grehom, da si pač grše ostudnosti ne moremo misliti ne na tem. ne na onem svetu. Precejšnji del peklenskih kazni bode ravno v tem, da bodo morali pogub-Ijenci vekomaj gledati to strašno ostudnost pri sebi in pri drugih. Obratno pa je duša v posvečujoči milosti božji nedopovedljivo lepa. Dokaz nam je to, ker se Bog sam iz nebes z veseljem ozira nanjo. Bog, ki vedno gleda vse lepotije v nebesih in na svetu, se vendar z veseljem ozira na tako dušo. in se mu toliko priljubi, da jo imenuje svojega ljubega otroka.
Zdaj pa že lahko izprevidite. kateri so oni lepi in čvrsti Marijini otroci, do katerih ima nebeška Mati posebno veselje. Dycjni_ljudje na zemlji so taki lepi Marijini otroci.
Najprej oni žarnolični in presrečni, ki po svetem krstu še niso izgubili posvečujoče milosti božje Poznamo jih po njih krasnem imenu: nedolžni! O, le-ti so največji ljubl|enci Marijini ; oj, s koliko radostjo obrača nebeška Mati nanje svoje materine oči! Taki ljubljenci Marijini so bili: sv. Alojzij, Stanislav. Berhmans, Herman, sv. Terezija, Roza Limanska in še milijoni drugih.
P|-»ga vrsta lepih Marijinih otrok je pa vrsta onih, ki so bili sicer tako nesrečni, da so izgubili posvečujoče milost božjo s smrtnim grehom, a so jo zopet dobili v dobro opravljeni izpovedi. Vsi pravi izpo-korniki so tudi ljubljeni otroci Marijini. Saj se še svetna mati tako zelo veseli, če je njen otrok po hudi bolezni ali po kaki drugi nesreči izgubil telesno lepoto in krepost, pa jo potlej zopet dobi po srečnem ozdravljenju. Kako da bi Marija ne bila vesela svojih ozdravljenih otrok, ko vé, kako grozovito ostudni so bili. dokler so bili še v smrtnem grehu ; zdaj pa so tako neizrečno lepi, ko so očiščeni v krvi božjega Jagnjeta — in sicer po njeni skrbi. Zgodovina nam kaže tudi premnogo takih ljubljencev Marijinih, kakor je bila, n. pr., sv. Marija Egipčanka, Kortonica, sv. Avguštin ter še milijoni drugih. O, tudi izpokorna nedolžnost je ljuba Bogu in Mariji I
Na katero stran se boš postavil, dragi Čitatelj? Oj, če čuti tvoje srce rajsko zavest krstne nedolžnosti, ki še ni bila omadežana z nobenim smrtnim grehom, vztrajaj in ostani zvest do zadnjega vzdihljaja — na pravi strani med nedolžnimi jagnjeti, ki so odlični ljubljenci Marijini. Če pa te sreče ni več, skrbi pravočasno za lepoto izpokorjene nedolžnosti, ker sicer ne
moreš biti ljubljen otrok Marijin.
» *
Abulker. V zgornjem Egiptu je v začetku 18. stoletja živela družina, ki je bila najprej v razkolništvu.
J«
potlej pa je prestopila v katoliško cerkev. L. 1714 jim je bil rojen sinček, kateremu so dali pri sv. krstu ime Abulker. Oče Jožef je najprej dete izročil v božje varstvo, potem pa se je obrnil proti altarčku presvete Device, ki ga je bil napravil v sobi, in ji predstavil otroka rekoč: „Ti boš njegova mati: tebi ga darujem od tega trenotka in ga posvetim tvojemu Sinu ; varuj ga, da ostane čist vsakega greha : ohrani ga v polni veri katoliške cerkve : vzgajaj ga v čistosti : zaljšaj ga s slehrno čednostjo, bodi mu bramba in škit zoper hudobnega sovražnika do smrti!"
Očetova želja se je izpolnila. Bil je izvrsten deček in vrl mladenič, ki je vse življenje ohranil krstno nedolžnost. Ne bom vam tu natančneje opisoval njegovih vrlin : marveč le to povem, kako goreče je častil Mater božjo.
Y_sedflwin_Jetu njegove dobe je obiskal družino neki pater iz Jezusove družbe, ki mu je podaril podobico Matere božje. Pobožni otrok, jo obesi na steno, napravi zanjo oltarček in večkrat na dan tu opravlja svoje goreče molitve. Vsako jutro ovenča sliko s cvetlicami : mnogovrstna darila, ki jih je pritrgal sam sebi, položi najprej na Marijin oltarček in j.h pokloni nebeški Kraljici, potlej pa razdeli med uboge.
Njegova mati ga je večkrat videla, kako je kleče, z obrazom do tal sklonjen, v solzah klical: „Ti si moja mali, tebe ljubim, tebe ljubimi" Potlej je hitro vstal, se globoko priklonil in glavico naslonil k Marijinim nogam, rekoč: „Tvoj služabnik sem, o Marija!" Še ponoči ga je mati večkrat slišala ponavljati imeni Jezus in Marija.
Tudi druge otroke je učil in priganjal, kako naj ljubijo in časte. Marijo. Prosil je gospoda misijonarja, naj mu povedo več lepih zgledov o Materi bož|i, da jin je potlej ponavljal svojim malim tovarišem in jih navduševal za čisto in nedolžno življenje.
Kot sedemnajstleten mladenič je bil poslan v Rim. da bi se izučil za misijonarja in potlej deloval mpd svojimi rojaki. Med potovanjem je povsod, kjer je le mogel, obiskal kako svetišče Matere božje, ter jo prosil
pomoti in ji obetal sveto zvestobo. Posebno se v Loreli kar ni mogel ločiti od Marijinega svetišča.
Zadnji dan I. 1731. je dospel v Rim. Na sv. Ireh Kraljev dan je dobil obleko misijonskih gojencev. Preden jo obleče, jo daruje nebeški Kraljici, da bi jo blagoslovila. Detinsko - zaupno jo prosi, naj nikar ne dopusti, da bi v tem svetem oblačilu storil kak greh, marveč da bi mogel vedno čist ostati. In ko zapazi, da ima rdeč rob in pas, se spomni mučenstva in navdušeno ga poljubi, se ozre na sliko Matere božje in vzklikne: „Tukaj sem, pošlii me! Toda storiti me moraš vrednega take milosti I* V tem slovesnem (renotju je Miriji izročil vse svoje učenje in ves svoj trud. Tudi pozneje je mnogokrat ponavljal to popolno izročitev.
Pridno se je učil in pripravljal za svoj poklic; vzorno se je vedel ter boljinbolj odlikoval v krščanskih čednostih. Pa,božja volja ni bila, da bi bilpfwlriv kot goreč apostol nazaj v svoj rojstni kraj, marveč Bog je v najlepših letih, kakor nekdaj sv. Alojzij, presadil to lepo lilijo v rajski vrt Marijinih otrok. Kakor je lepo in vzpodbudno živel, tako je tudi lepo in srečno umrl, 30. aprila 1738. Vsi. ki so ga poznali, so pričali, da je ohranil ves čas svojega štiriindvajset-letnega življenja brezmadežno obleko krstne nedolžnosti.
Prva in zadnja smodka.
K**. kaj boste govorili? Tobak ima svoj denar. Tako ^jj) se rad odreže vsak tobakar, kadar ga kdo dregs, • • češ, s kajenjem se izpiha dosii drobiža v zrak.
Postaven kadilec je bil tudi Ogrinov France. Ta je zagovarjal kajenje tako-le : „Le dajmo ga : bodo pa davki toliko manjši. Tobak je cesarska roža. Kar cesar pri tobaku dobi, mu pa drugje ni treba iskati."
Ali ima tobak res svoj denar, in torej kadilec ravno tako težak mošnjiček kot nekad lec, lega med tobakarji ne bomo dognali do sodnjega dne.
Da kadilec znižuje davke, temu ne moreš oporekati: le to bi mogel k večjemu dostaviti, da jih znižuje pač drugim, sebi pa celo zvišuje. — Ali ima torej tobak svoj denar — kdo ve? Gotovo pa je, da ima tobak svoje posebne pravice. Tobak je znamenje pobratimstva, prijateljstva ; zato se divjaki, ko so si med seboj menjali pipe in tobak, nič več ne preganjajo in si ostanejo prijatelji in pomočniki.
A glej. kako je čudno! Sram je človeka prositi kruha, denarja, obleke ; tobaka prositi ni sram ne kmeta ne gospoda. Naš oče, imeniten tobakar, vem, da bi skoro rajše lakote omedleli, nego bi koga prosili jedi. Toda, ako je suh njih mehur, jim pa ni prav nič težko reči: „Ti, Luka, glej moj je suh. daj bom pa tvojega naredil" In Luka da rad: drugič pa prav pride.
Marsikomu bi se čudno zdelo in odkimal bi, če bi mu kdo ponujal skorjo kruha ali par vinarjev; če ti pa kdo pomoli svoj mehur, češ: pa mojega naredi, ali pa ti ponudi smodko. tedaj pa misliš, da bi ga razžalil. če se ne bi poslužil njegovega kadiva.
Tak je tobak !
Pa ne le svoje pravite ima tobak, tudi svoje muhe. Kakšne — je pripovedal onidan Klančarjev Konrad, ko je sedela tamkaj pod lipo vesela družba in se prijazno kratkočasila.
Nekdo izmed družbe je bil tako imeniten in tako dober, da je izvlekel iz žepa cel šop smodk in jih je ponujal po stari tobakarski navadi in darežljivosti vsej družbi.
„Lepa hvala, ne kadim," odvrne Konrad, edini v celi družbi.
.Če ne, pa boš."
„Res lepa hvala, nisem kadilec."
„No, ta je pa lepa l Tak dečko, pa ne bo kadil, ko kadi že vsak otrok."
„Imam poseben strah pred kajo; zlasti Še pred smodkami."
„No, daj, daj ! Saj nisi dekle."
„Pusti mei Vedi, da ne bom. Mi ne ugaja in mi ne. Vam rajši povem, zakaj mi kajenje ne ugaja."
„Če ne maraš kaditi, pa še praviti ni treba," ugovarja nekoliko užaljen tobakarski dobrotnik.
„O, pove naj pa le!" se takoj oglasi vsa družba. Konrad prične.
„Tudi jaz nisem bil vedno tak, pač pa premeten ptiček, kakor so navadno vsi takile mestni otroci. Vse sem moral pretakniti, vse pregledati, pa tudi vse poizkusiti Lahko si mislite, da ml tudi tobak in pipa in druga tobakarija ni ostala neznana reč. — Kolikokrat sem potegnil par dimov iz očetove pipe ali iz njihove smodke, kadar so jo kam položili med opravikom.
Da sem prosil tudi pri tovariših za kak ostanek svalčice ali vsaj za par potegljajev, to se pri junakih moje vrste samoobsebi razume. Imeti svojo zalogo: to so bile sicer moje srčne želje ; toda da bi se povzpel sam tako visoko, se mi ni nikdar izponeslo. Pa so me morali že kdaj opaziti domači, dasi sem skrbno skrival pred starši ono, s čimer sem se hotel pred drugimi postaviti. Ali pa me je izdal morda tobakov duh, pa rjava barva na prstih. Imeli so me — pa je. Ali some?... Nič me niso. Čudil sem se, da me nič niso. Še bolj sem se začudil, ko so mi oče rekli: „Kondek, e, kaj bi tisto le smrdljivost kadil, tiste svalčice, tiste ostanke. Ali jo vidiš — ta-le bo zate I" pa so mi pomolili lepo temnorjavo in debelo smodko. „Ta-le bo za-le!"
.No, no, kaj pa misliš? Zdaj ga boš pa še ti učil te grde, smrdljive kaje ?" se oglase mali iz kuhinje.
„Ali ni prav, da tak krepak dečko kadi?" se ozro oče na mater. Opazil sem, da so nekoliko po-mežiknili. Seveda še na misel mi ni prišlo, čemu. Mati so na to umolknili. Prav v redu se mi ni zdela vsa stvar; vendar sem bil vesel, da se zdaj lahko kar očitno postavim — kar na domačem pragu in pa s tàko! Ne svalčice, ne s koncem, ampak s celo. — „Ne, danes je ne bom, je je škoda za delavnik, v nedeljo jo bom, popoldne, tako sem si mislil in spravil smodko. Hodil sem jo pa gledat vsak dan, tudi pomeril sem jo vselej, stopil moško gorindol po sobi jer se vstopil zdajinzdaj pred ogledalo.
Prišla je naposled nedelja, moj dan. Popoldne po cerkvi sem se hitro preoblekel, potem pa po smodko. Ponosno sem jo prižgal, kar v kuhinji. Toda potem me pa ni več držalo pod streho. Kondek je moral vun. Kdo bo kadil, če ga nihče ne vidi. Kadi se zalo, da ljudje človeka vidijo in občudujejo. Pred domačo hišo, pa tudi pred sosedovo in še nižje doli, po ulici, da sosedovi vidijo, da kadi Klančarjev Kondek smodko. Kolikokrat sem se ustavil, se obrnil na to in na ono stran, da bi se videlo od vseh strani, kako Kondek kadi.
Deset minut ni trpel to moj ponosni izprehod. Oči niso več dobro delale. Zdelo se mi je, da je stopila prednje lahka meglica. Videlo se mi je, da pričenja deževati. Vse je mrgolelp po zraku. Iztegnil sem roko, a čutil nisem dežja, tudi dežnika ni nihče razpel.
Tudi v glavi ni bilo vse prav. Nekaj se je sukalo. Pri hišah sem videl po dvoje vrat; ob voglih sta bili po dve svetilnici, in vsi ljudlje so hodili v parih.
Prijel sem se za glavo. Smodka mi ni več šla. Roka mi je omahnila, in smodka mi je padla na tla. Pobrati se mi ni ljubilo, saj se tudi nisem upal pri-pognili.
Tudi v ustih in v želodcu ni bilo dobro. .Domov, domov, brž domov" — sem si dejal. — Komaj sem prilezel ob hišah . . . Kar padel sem v hišo in na postelj.
Hudo je bilo ... vse se je vrtelo okrog mene in potem ... ne vem več.
Drugo dopoldne sem se zbudil, podoben bolj mrliču kot živemu. Ves slaboten in prazen. Usta polna nesnoznega okusa.
Oče in mati so bili ob postelji.
„Ali je bila prehuda?" mi reko oče smehljaje.
„Boš pa še očeta ubogal in kadil !" ošinejo mati očeta in mene obenem.
Prav hudomušno pa mi dé starejša sestrica : „Le brž vstani, Kondek ; boš videl, kako prijaznega kozlička smo dobili včeraj. Zunaj na dvorišču za drvarnico ga imamo."
— u —
Res sem ga šel gledat in tudi takoj zvedel, kdo mu je bil odkazal ta prostor
Huda šola, toda dobra šola. Od tedaj mi pa ne gre več in ne gre tobak. Oče se vedeli, da drugače nič ne opravijo; pa so se poslužili tega zdravila. Sram me je bilo pred njimi in skrival sem se. Danes sem jim pa hvaležen, ko tolikokrat slišim tožiti hude to-bakarje : Kako rad bi se ga odvadil, pa se ga ne morem."	Ferd. Gregorec.
„Martine, kaj je bilo...?"
friden je sedaj Novakov Martine. Pravijo pa, da
nekdaj ni bil. Tovariši ga niso marali v družbo.
Po poti iz šole mu je vrgel kdo v obraz kako pikro. Koga drugega bi bilo sram. — Martineta pa ni bilo. Jezilo ga ga je. Skočil je za nagajivcem in če ga je dohitel, nista kar ob kratkem opravila. In če so zvedeli pri Novakovih, so ga tudi kaznovali, potem pa še učitelj v šoli. Pa vse ni nič pomagalo.
Nekaj je pa le . . .
*
* .
Pozimi je bilo . . .
Gruče otrok so hitele v šolo. Med zadnjimi je stopal Novakov Martine, prav malomarno in zamišljeno. Prišel je do mosta. Ob mostu je pekel kostanjar svoje blago.
Vse polno otročajev se je gnetlo okrog pečice kostanjarjeve. Komur so dali doma krajcar, ga je tu gotovo zapravil: pet gorkih kostanjev je dobil zanj.
Martine pa ni imel novčiča. Doma mu ga niso dali — pač bi mu bili pa dali radi kaj drugega kakor krajcar.
Dišal mu je pa kostanj. Izmed tovarišev ga mu ni hotel dati nihče. Misliti je jel. kako bi prišel do kostanja.
Manjši in večji šolarji so nastavljali roke proti branjevcu, ki jim je štel kostanje. Krajcarje so mu pa
metali v škatljo, kjer je bilo že polno bakrenega drobiža.
Marline se je neopažen približal Skatulji z bakrenim drobižem, V mislih se mu je porodila zlobna namera: nekaj krajcarjev vzamem, pa bom kupil . . . Morda se mi posreči, da bo še za štrukelj.
Prvič je mislil danes krasti. Ker še ni bil vajen, se mu ni posrečilo.
Srce mu je močno bilo, ko je iztezal roko . . . Ko je bil popolnoma pri škatlji, je hitro hotel zagrabiti drobiž, pa roka se mu je zatresla in iz pesii mu je padlo par novčičev . . . Drobiž je zazvenel. Takrat se je pa ozrl kostanjar, in z velikimi očmi so gledali tovariši.
„Martine je tat!"
Prijela ga je težka branjevčeva roka. Trpela so Martinetova ušesa.
Drobiž je Martine vrgel nazaj in hotel je zbe-žati. Pa ni šlo kar tako.
Ko ga je branjevec kaznoval, postavil ga je pred sošolce in jim dejal :
„Vidite ga tatu !"
Učence je obšel strah, nekatere tudi veselje, ker je bil Martine v pesteh in jim ni mogel nič.
„Čakaj, čakaj . . . Boš videl v šoli--1" so
mu žugali tovariši, odhajajoči v šolo.
Tedaj je bilo Martinka sram, da ni vedel, kam bi se del. Ko je bil rešen pesti, je izginil s povešeno glavo. Spremljali so ga glasovi tovarišev:
„Le čakaj.--"
V šolo tisti dan ni šel. — Ves dan je postopal, se skrival. — —
Drugo jutro so ga pripeljali v šolo oče. Ves je bil objokan.
Tovariši — nagajivci so mu jeli očitati :
„Martine, kaj pa je bilo . . ■?"
Martine pa je gledal v tla in ni zinil besedice. Gospodu učitelju pa je odgovoril .. .
Prašali so ga: „Martine, boš še kdaj?"
In Marline je dvignil glavo ter odgovoril počasi, z jokajočim glasom :
„Nikdar već, gospod učitelj."
Še potem so ga vkljub učiteljevi prepovedi dražili nekateri: „Martine, kaj pa je bilo . .. ?"
Pa Martine ni vrgel knjig po tleh in skočil za njimi. Mirno je šel domov, sram ga je bilo in kesal se je svojega greha. — —
Od tedaj pa je Martine ves drugačen. Prej len in poreden, sedaj pa priden in dober.
Gospod učitelj ga imajo zopet radi, še rajši pa dobri tovariši.	Ptaninav.
ss«^s»
V službo.
ilo je na novega leta dan. Oče Dovjak se je vrnil s svojim štirinajstletnim sinom Načetom od rane maše. Nista imela dalfč do cerkve in vendar sta prišla vsa ivnata domov. Pogrela sta si premrle ude pri topli peči, in kmalu je mati prinesla zajtrk : koruzne žgance z mlekom.
Danes je bilo nenavadno tiho im mirno pri Dovjaku. Oče, mati, Nace in njegova mlajša sestra so jedli pri mizi iz ene sklede Zajemali so počasi, kakor da bi jim jed ne dišala, dasi so jo imeli drugekrati vsi radi. Tudi na peči, kjer so jedli manjši otroci, ni bilo čuti tistega pregovarjanja in ščebetanja, kakor sicer, četudi jim je šlo bolj v slast, kakor onim pri mizi. Le grlica je grulila v veliki kletki na steni blizu peči, dokler ji ni Nace prinesel drobec žganca. Na vseh obrazih je bilo videti žalost in skrb. Vsi so mislili na eno in isto, vendar ni hotel nihče prvi zinili besedice o tem, kakor bi se bal, da bi ne napeljal misli drugih in pogovora na to, kar se mora kmalu zgoditi. Vsak si je želel, da bi se prav počasi premikal kazalec na uri, da bi bilo tako vsaj nekoliko več časa, preden odideta oče in Nace.
Danes se je namreč moral Nace posloviti od rodne hiše, od bratcev, sestric in od roditeljev. Iti je imel služit tja k Bekolju, tri dobre ure hoda od tod. Bila je to njegova prva služba. Težko je šlo pri Dov-
jaku. Skrb je bila vsakdanji gost zlasti pri očetu in pri materi Bog jima je dal petero zdravih in čvrstih otrok. Premoženja ni bilo pri hiši. Ena njivica in košček travnika, to je bilo vse. Seveda ni mogla ta njivica živili vseh. Pozimi in poleti sta morala oče in mati trdo delati, da sta si prislužila vsaj živeža. Doma sta si trgala od ust, da sta dala otrokom. Otroci imajo zdrave želodčke in dobre zobe. Zato ni čuda, da je včasih pri Dovjaku pogledal glad v hišo. — Vendar se je živelo z božjo pomočjo. Oče in mati sta se veselila otrok, in njuna ljubezen je objemala vse enako.
Če je bilo včasih težko za živeže, je bilo tem-večkrat še težje za oblačilo. Dandanes obleka stane in ne drži dolgo. In pet takih otročajev že nekaj raztrga. Vendar niso hodili otroci raztrgani. Nosili so staro in zašito obleko, ki pa je bila vedno snažna.
Najstarejši sin Nace je stopil novembra iz šole in lahko je rekel ob koncu, da ni tako zastonj trgal hlač po šolskih klopeh. Pametni dečko je sam uvidei, da ne sme biti očetu in materi še dalje v nadlego. Zato je hotel iti služit. Povedal je staršem, ki so mu izprva branili, naposled pa le privolili. Tako je moral nastopiti Nacek danes prvo službo kot pastir.
Zato je bilo pri Dovjaku vse tako pobito in žalostno. Skrbna mati je po zajtrku povezala v culico nekaj obleke in mašno knjižico.	(Konec prih.)
Po zimi.
Con moto.	P. Angelik Hribar.
'"fjt-b	pft ft K f*
u-fl^jp-i 7	J & p
1.	Sne-žec si-plje, pa - da	Ti-ho na po-
2.	Za-jec la-čen v gr-mih	l-šče hra-ne
Js > v k I	IS N >
m	i
r ~	n > ? ' X
"' /' s Js____. . (> s
«	' p ♦ i ^^ * v
Ijé. Oj, kdor ni-ma do - ma, Njemu zdaj gor-si	In o - to-žen ča - ka Top-lc po-mla-
V 5
Pti-ček ska-če la - čeli Sem-ter-tja po Sne-žec sip-lje, pa - da Ti-ho na po-
_ é ^ t t_' -» ä « j
p* r*
_PSJ , . - ff* / ■ I
/ ' 'U i i * f i/ f i tleh, Oj, ka-ko je mr-zel, Mr-zel be - li sneg. Ijé, Oj, kdor ni-ma doma, Njemu, oj, gor-jé !
is is f\ Js J f> , fi ». », i
»_-» « » l i ' * /	J2__ -,
pS^llligNMe31
»	*	S *
Semjonov.
Zim ski dan.
Solnce gleda z visoCine na sneženo plan. Ogleduje se v kristalih zimski mrzli dan.
A njegov obraz je mračen, ves meglen in bled. Saj ga vsepovsod ogrinja ivje, sneg in led.
Dan sramuje se samsebe, pa zapre oči. Mrak večerni svet objame — zimski dan zaspi.
Mokriški.
Na sneženo plan jasen sije dan, a gorkote ni. Po gaz'ci v vas revež sivolas zmrzujoč hiti.
V burji.
„Ti nadležni mraz, kdaj sem neki jaz prizadel li kaj? In ti. prozni pig, kdaj midva navzkriž vstaja revež mroe, sva si bila, kdaj?" mraza drgeta.
Spet se pi* uprè in moža podre, vsuje nanj snega. Milo vzdihujte
Burja pa vrSi Kaj bo tak berač, in naprej hiti vzdih njegov in plači čez sneženi grič. To ji mari nič!
Mokrišhi.
Uganka.
(Zastavil K. B > Sé štirimi sem reka, ki v Dravo se izteka. Brez prve črke sem naprava, ki vam vsakdanji čas uravnava.
(Reèitev in imena reillcev v prihodnji številki.i
Vabilo na naročbo.
Zaupno vas spet letos obišče vaš priljubljeni prijatelj, učitelj in voditelj — ,,Angelček". Mnogo je še hiš, kamor bi rad zahajal ter učil in krutkočasil dobro deco, a ga nočejo povabiti. Usiljevati se pa seveda ne sme in noče. Zato le prosi, da naj ga blagohotno še dalje vzprejemajo vsi njegovi dosedanji prijatelji kakor doslej; pa naj mu pot pripravijo še v mnoge druge hiše, kamor še ni prihajal dozdaj. — „Angelček" izhaja kot priloga -Vrtcu*, a se lahko naroča tudi posebej za I K 20 h na leto. Prodajajo se tudi še poprejšnji tečaji, in sicer I XII. vezan po 80 h, XIII. -XIV. pa po / K. Naročnina se pošilja z naslovom: Anton Kržič, c. kr. profesor, ali pa: Upravništvo „Vrtčevo" v Ljubljani (Sv. Petra cesta 78)
Odgovorni urednik Anton Krllć	Tiska Kilol. Tlsltima v Ljubljinl