121. 6«ev. Postnina pdacana v tfotövmi. Calje, sreda 24. oktobra 1928. Leto X. Ixhala v pondetjek, sredo in petek. Stane mesečno Din 7' — la. inozemstvo Din 20'—. P«samexna ötevitka I Uin. Račun poštnočekovnega zavoda štev. 10.666. NOVA DOBA Uredniätve in upravniätvo ¦ Celja Strossmayerjeya ulica 1, pritličje. Rokopisov ne vračamo. OqIubI po tarifu. Telefon int. štev. 65. Kmetsko-demokratska koalicija priredi v nedeljo, cine 28. oktohrti 1928 ob pol 3. uri popoidne v velild dvoruni Celjskeya donia v Celju :-: MANIFESTACIJSKI ZBOR :-: Na zboru govarita voditelja Knietsko- demokratske koalicije dr. Vladko Ma- cek in Svetozar Pribičcvič in drugi poslanci KDK. Soimišljeniki, pridite v v el ike m številu manifestirat za moeno državo enako- pra.vnih Slovencev, Hrvatov in Srbov, za dobro in čisto upravo, odstranitev korupcije in policij.skega režima ter svobodne volitve! Žireia Kmetsko-d&inokralska ko- alicija! Po velikem shociu v Sisku Včerajšnje zagrebške »Novasti« pi- šejo: »Včerajšnjii shiod v Sisku je bila nedvamno največja dosedanja mani- festacija inoci Kmetsko - demokratske koalicije. Že dos'edaj so bili njeni sho- di vočji in jačji ko /Jjori katerekoli druge politicne stranke. Toda včerajš- nji shod je ačividno še prekosil prejš- nje shade Hrvatske seljaeke stranko, pri katerih je bilo že tudi navzočih ])o nekoliko de-set tis-oc ljiudi. Celo beo- grajski listi pravijo, da je bilo na sho- du v Sisku navwoeih trideset do petde- scl tiscič ljudi, inedtem ko so zagr-ebski porocevalci skoraj «ogiasno cenili ude- ležbo na 50.000 ljudi. Na vsak nac'in je došlo Qgroiniio število pristašev v Sisek, da slišijo tarn svoje politicne voditelje. Bilo je Hrvatov in Srbov pod hrvaitskimi -in srbskimi zastava- mi, taiko da je bil shod abenem mani- festacija hrvWtsko-si-bsike filoge in hr- vatsko-srbskega odinstva. Ta moment pad a najbolj v oiei in ta moment mo- ra. tudi vsakega pravega in razumne- ga patrijata najbolj veseliti. Ker je to resnična, stvairna pridobitev za nas vse tu, za Hrvate in Srbe. ki smo cela desetletja trpeli nsled hrvatsko.-sr.bske nesloge, da celo miržnje, ki jo je prc- sekalo vneto delo brvaitsko-srbske ko- alicije za idejo narodnega edinstva. Toda po vojni se je ta nesloga in mrž- nja znova razplamitela in Bog ve, kaj bi bilo danes, da se nista našla pred letora dni na jedni liniji Stjepam Ra- dič in JSvetozai1 Pribičevič in da ni bi- la ustvarjena Knietsko - dcmokratska koalicija. Ako hočemo soditi |,u \i'-c-i.aj.šnjom shodu v Sisku, se je misel hrvaitsko- srbskc sloge in brvatsko - srhskega odinstva gloiboko ukoreninila v širokih slojih brvaitskega in si'b.skega naxoda v teh krajih. Kar je bilo razlicnih ni- jans v govorib poedinih giovorniko-v in kar danes poedini zasgi'e!>ški časopisi še nnoeneje podčrtava.io, to ni tolike važnosti za stvar saonio, to je za samo manife'stacij.0 hirvctitsko - srbske sloge. Ko je bila svojedobno ustanoivljena brvalsko-srbska koalicija, so bili v nj'ej poleg hrvatskih naiprednjakov in srhskib saniostateev še praivaši (»do- movinaši«) in srb-ski radikali (pro- čanski seveda). Pravaši in radikali ni.so »priznaiwiJi« Srbov. odnosno IJr- vatov, so pa ipak skupno delovali in nikomur ni praiv nič naškodilo to jnedscl]ojno »nepriznavainje«. Pozne- je so radikali. zapustili kcalicijo, od- paidli so tudi nekateri i)rava,ši, dočim oni. pi'avasi, ki. so v njej ostali, se na- dailje programmatic-no niso »priznava- 11« Srboiv. Konecno je bila brvatsko srbska koalicija navzlic vsemu temu najbomogenejša stranka. četudi jo ostala do svojoga konca ločena na Irj1- vatsko in na srbsko sanxostcjno stran- ko. Zaito razJicne nijanse v govorib poedinih govornikov in v komentarjih poedinih zaigrebških listov z ozirom na liovsla.rja.nja hrva.tsfva ali srbstva n:a revizijo ustave v smifilu sklepov KDK z dno 1. avgusta. V stv-avi pa jo to iua.iij in več jedn« in isto. Ker cilj borbe Kmetsko-deiuokraf- ske koalicije je re vizi ja u.stavo, od'nos- no uzakcnitev nove ustave, katera ima zajaiiK'iti ravnoiiravnost in enakost vseh naših »histotrično-državnih in narodno-politčnih individualitet«. Vsi veino. kdo so te individualitute. To so Hrvatska, Slovenija, Srbija, Črna go- ra, Hosna in Hercewovina. More to biti tudi Voijvodiina in Južna Srbija (Makedonija). To je pravi cilj borbe Kmetsko-deniokratske koalicije, vsled c&sar ni treba nikogar motiti obliku, v katero odeva jeden ali dru!;i ta cilj. Vse te oblike hočejo kcncem koncev reči le jedno: tako kot je bilo doslc-j, no more več biti, hegemonisti z beocrad- ske čaršije ne smejio več ostati jedini oblastniki v državi, država sc niora ta- ki. preurediti. da bodo v njej ravno- pi^avni in enaki. -".¦obo'ini in zadovolj- iii xsi, Hrvati, Srbi in Slovwici. Kako pi se v tetn pravou prcurcdi država, to je stvaT dogovora in sporazuuia. Ako pa je karkoli stvar dogovora in sporaauma, ne morejo zmagati skraj- nosti. lako je bilo vedno na svetu.. c:l- kar se ljiulje sporazumevajo in dogo- \arjajo, in tako bode ostalo tudi v bo- doče. Zato je na shodu v Sisku naj- važnejša manifestacija hrvatsko^-srb- ske sloge in hrviatsko-srbskega edin- stva, inedtem ko so razne nijanse v govorih in casoipisih, kakor receno, inanjse in postranske važnosti. Ven- dar pa bi bilo slabo, ako bi ostalo sa- mo pri tej manifestaciji. Ker naj jü bila vclika kakorkoli, naj je pokazala se tako ogromno silo Kmetsko-demo- krateke koalicije, vseeno je hihi samo iiianifestacija. Sedaj še-le bode prišlo polagoma delo, katero je treba opra- viti na podlagi teh manifestaoij z moč- jo, ki jo je dal narod koaliciji na raz- polaigo: treba bode izdelati in izvoje- vati revizijo ustave, katera bode pri- nesla ravnopravnost in edinost vsih gori omenjenih »historicno - držai\rnih in narodno-politicnih- individualitet.« Od resnicnega dela pa smo vkljub velikemu moralnemu uspehu shoda v Sisku, dostavljamo mi, še daleč. Po^- najvec vsled trdovratnega odpora onih beograjskih političnih krog-ov, ki se z vsenii siedstvi. bore za svojo mioc in ugled. Da to ne poimenja malo, kaže dejstvo, da sede njih somisljeniki na vseh važnih miestih državno rcprezen- tance v zunanjem svetu in državnc ad- niinistracije doina; ako bi ta pozicija ne pomenila tudi maiterijelno ogrom- nih dobičkdv za poisarmezne oseibe, od- kod bi pa sicer imeli toliko korupcij- skih afer in \>& celo od sedanjc vlad- ne večine priznavamo potrebo po an- tikorupcijskem zakonu? Ta trdovrat- ni odipor .je tudi ra<'zlo#\ da se pri nas setlaj bol] jni.sli na boj in na obrambo kot na kon.struktivno delo. kol na sc- stavo in utenieljitev rovizije usitaive in s tern zvezane ])ostavödaje. Vendar pa bi bila tu po našem mneniu mogoca tudi vzporedna akcija:: treba bode po- lec) ericrgicneya boja tudi ustrarjati oyrodjc naše bodoce nolranje dvhmie ureditve. Labko to z ozirom na var- nostne klavzule za politicne in na- rodne manjšine v posauneznih bodočih upravnih področjih ne bo. Zagrebška posvetovanja poslancev KDK. V soboto in pondeljek se je vršila plenarna seja skupščinskih poslancev KDK, katere se je udeležilo okroig 80 narodnih poslancev, torej skoraj vsi. Mnuyu M1 jc upaziio, da jc bil navzoč tudi dr. Gregor Žerjav klj.ub teniu, da je potieben miru. Razpravljalo se je na podlagi Priblčevičevega politične- ga referata o vseh tekočih vprašanjih, vendar pa se posamezni zaključki niso objavili, teimec samo sklep, da se iz- reka zaupaiije prodsednikoma KÜK dr. Vlad. Mackn in Svetozarju Pribi- cevicu in da se je- klub posvetoval g »nalogah nadaJine odl acne borbe do koncne zmage«. Včera.j sta imela seje p os Ian ska kluba SDS in HSS, vsak za .se. Konstatiralo se je, da se oba kluba strinjata glede svojih naizorov o velikih narodnih in državnih proble- rni'h. kateri se sedaj v javnosti obrav- navaijo. Poslanci KDK zapustiii ijubljansko oblastno skupščino. Dasi bi ravno slo.venska klerikalna kot večinska slovenska stranka iniela največ interesa, da bi podpirala našo prečansko fronto v boju z beograjvski- mi hegenionisti, dela iz malenkoistnih osebnih in strankarskih koristi ravno narobe. V BeograicM z dr. Koroscem, v caisopLSJu in v obema slovenskima oblastnima skupščinaina padpira in zagovarja hegeinonistični režiin ter 6'Yoje beograjLske za.veznike kakor le more. V pondeljek je na seji oiblaistne s^upšcine', v Ljiubljani stavila KDK opozicija s sacijalisticnim poslancem Sitarjem vred rezoliucijo, v kateri Ijub- Ijanska oblagt na skupščina ob&oja in obžaluje d-ogodke z dne 20. junija v Beograxlu. Rezolucija končuje tako: »Ljubljanska oblastna skupšcina v Ljubljani odločno apelira na vse me- rcclajne cinitelje, da dajo čimipreje po- polno zadoSčenje kruto žaljenemu hr- vatskemiu narodu in sprejmejo eno- dušne narodove zaibteve po svobodni Hrvatski v svobodni naši skupni dr- ža.vi. Slo>venci, za;stoj.)aaii po «vojih po- slanci h v Ijubljanski oblastni skupšči- ni, izražajo s toga, mesta »voje odkrito- srčne glo-boke bmtske simpa.tijo do Hr- vatov ter izjaviljajio, da jih bodo verno, zvesto in bratsko podpirali v pošteni borbi za pravico, svobodo in enako- pravnost.« IsMč strašnega bi ne storila torej tu- di visoka ljubljanska oblavstna skup- ščina, ako bi sprejela to rezolucijo, že iz dostojnasti in kurtoazije nap ran« hrvatskemu narodu, če že ne s oLoves- kega in s^cnega stalisca. Vendar pa predsednik te skupščine dr. Na.tlacen ni hotel te rezolucije precitati, vsled Cesar j,e poslanec SKS, inž. Zupančič v prepiru zaklical: »Če noeete čitati pred'loga in otožalovaiti umora, sma- tram, da se večina solidiairizira z boo- Vidovdanska usfava. Poljudno-poučna razprava. (Sestavil dr. Ervin Meiak.) (Dalje.) ad 3. Minisirstvo za roijako in mor~ narico je prislojmo za vse posle viojaš- kega znaicaja. Vojni minister upra.vlja in organ iza-ra voj^sko in mornarico, vojaske naprave in vsa sredstva vo- jaške sile ter prcdpisuje pfavila ko- niandnegia, di.sciplinskega in uprav- n«vga. znacaja:. ad 4. Pris'toijnost ministrstva tryn- vine in industrije otasega skrb za zuna- njo in notra.njo trj>"ovino, industrijo in obrt, za kredit v gosporadske name- ne si)loh, za raizlične vrste zasebnega zai\'arovanj,a kot zivljen.wi. initja i. dr., za pouk v vseh pana^al, trgovine, obr- ti in industrije. ad 5. Finajieno ministrstvo ima na- logo, da upraivlja državne finance. V ta nanien iadehije predloM drza^nega proračuna in vseh finaincnih zakonov. skribeč za si*€d!stva, da se doseže ra/vno- vesje v proračunu; zbira po svoijih or- ganih in naipravah državne prejenike ler jih raz-poreja \ spni,islu državnega proracuna in financnih zakonov; za- stopa proti »asebnikoni in pred otbla^t- \i državno imetje in miaterij«lne dr- žavne interese, katero delo opra;vlja v 1 ei in minisitrstvu generalna diTekcija drzavnega pravotbranstvia, kateri je tu- di podre-jen odsek sodiwga oddelika za Slovenijo in OaLimicijo, zna.n pri nas pod imencm financna ]irokur.aitura; dalje nad'zira financno ministrstvo vse organe in naprave financne stroke; msuje \sa \piasainja valute in izdaja- nja državneiga ])aipirnatega in kova- nega clenarja ter nadzira na'praive, ki izdajaijo bankevee; upravlja državne dolgove in kaitaster; nadzii-a ,«n.ino- upravne finance, skrbi za njiH dobro stanj-e in vodstvo ter odobruje prora- nme in dirugo ukrei)o san^oupravnib korporaici-j., za kaiere je ])o zakonu pristojno. ad 6. V ministrstvu za socijalno po- litiko se rosujejo vse zadeve, ki se ti- čejo javne ponnoči in izboljsanja živ- ljenskih predpogojev državljanoiv. Sem spadujo najraizličnejše stvari. Zaščita dace in mladine, delafwska zascita, ne- kaj ca^a po vojni zaščita beguncev, posredovanje dela, inspekcija dela, obrtno nadzorniištvoi, poiiiioč l>rezpo- selnim, ureditev delovneiga cawa, sikrb za invalide in sirote, izseljeništvo, vse vrste javneiga zavarövaiiija., razdelitev raznih miloscin in podpor, .skrb za prebrano, stanovanjsko vprasa^nje, po- l)ijanje di'aginjie, ukrepi zoper verižni- 5tvo in aderuštvo, protialkoholna ak- cija in tudi stetje prebivalstva in ži- vine spada v delokrog ministrstva za socijalno politiko. ad 7. Oglejmo si delokrog ministr- stua za agrarno refonuo. Pod pojem agrarna reforma si)ada z ozirom na raizmere v naši državi: 1. Odprava knietovskega (čivčijskega) odnošaja v Boisni in Hercegovini ter v novih kra- j'i'h Srbijo in Črn-e gore, s čimiur se proglawajo dotseda'nji kmetje (čivčije) za svobodne la^tnike dosedanjih kme- tovskili zemljišč proti od držaivo ga- rantirani priinerni odškodnini dose- danjim lastnikoim (age) teh zemljišč. 2. Odpraiva kolonskega (težaiskega) od- nošaja med gaspodarji zemljišča in te- žaki v Dalmaciji. 3. Razdelitev veleposeistev on inn dr- zavljanom. ki ,se bavijo '/, obdelova- njem zemlje ter zeanlje sploli n ima jo ali je nirnaijo v dovoljmi meri. t. j. to- liko, kolikor je niiorejo saimi s ^vojo družino olxJelovati. Ta veleposestva, mod katera spaidajo vsa fidejkomisna posestva in on a poscstvia. katerih po- vršina znaša vsaj 100 oralov za polje- deLstvo sposobnega zeniljišča- odvza- me dfžavia ^'elepose.stnikoan proti pri- merni odskodnini, ki jo določa zakon. IMiniogrede bodi amenjono, da je dr- žava odvzela. brez odükodvhw vsa po- sestva bivše habs>bur»ke dinastije in clanov habsburške cesarske obitelji, usa posestva dinaštii sdvražnih držhv in vsa posestva, ki so se nekdaj daro- vala tujcem za usluge, storjeie Habs- buržanam, pa še niso prešla v tretjo roko. 4. Dalje pridejo po aigra.rni reformL vsi vecji zaselbni gozdni kompleksi v d'rzaVnö last proti odskodnini njih lastnikoim ter imajo v takih gozdovih knietovalci pravico do paše in drv za kurja'vo in stavbe. Za vse to veliko in komplicirano deio je pristojno ministrstvo za agrar- no reformo, ki izdeluje zakonske pred- loge in uredbe o agrarni reform! ter jih izvršuje po svojih orManili; dalje organizira in vodi razdolitev zemlje, kolonizacijo, prevzem velikih kmetij- skih in goizdnih posestev v državne ro- ke, vodi razresitev in ureditev kmetov- skih, koJonaitskih in podohnili razme- rij ter skrbi v zvezi s tern za poispeše- vanje kmietijstva vobČe. ad 8. NaJoßa minisirstva za pölje- delävo in vode je v poljedelskih zade- vah pospeševanje vseh panog kmetij- stva; širjenje kimctijskoga znanja mod nairodom z ustainavljanjem raznili vrst kmertijsikih soi, tecaijev in k:ri5IŽ- nie, s pHrejaiiijom raizstav in poučniti ögledovanj; dalje vodi skrbstvo o kniot- skih inMitucijaii in kmetskem zavär'o- vanju, skrbi za poljiska poiicijo in za zdravje domaičih živali; v tioditih za- devah pa skrbi za. vzdrževanjo. izbol?- .-Mr.-ir: :: • N 0 V A DOHA-. S:*-. 2\ grajskimi Puniši Račiči.« Klerikalci ; so bili, proskno, užaljeni in so s po- j močjo svajega večinskcga glasovalne- j ga aparata brez debate izključili posl. Zupančiča od osmih sej. Vzpričo tega nasilja so oblastni pasla.nci KDK v odgovor mioxali zapustiti dvorano. Ra- zuine se, da bode imel ta dogodek tudi še druge posledice. Nedelavnost sedartje Narodne skupščine. . Poslanci, ki še sede v Narodni skupščini po usodnih d.ogödkih, 20, junija 1928, radi povdarjaj.o na svo- jih sliodih, kaiko važno je, da tamkaj »delajo«, cetudi so miorali skupšcino zapustiti skoro vsi hirvaitski in del slo- venskih poslancev. Ker se radi s tern »del ohm« postavljajo tudi naši kleri- kalni poslanci, jo treba ugotoviti sle- deče: od 20. junija do 19. oktobra je skupščina imela celih (5 sej, na ka- terili ni spregovoril ali stavil kakega pred'loga niti jeden vlartni poslanec, torej 'tudi si oven ski klerikal«: no. Sprejeli so že preje pripraivljeni vladni predlogi in zaikoni o d'ržavlj,an- stvu, o begluku, čekih. menieaih, od- vetnikili in državnih pravdnikih, stvari tedaj, ki nimajo s sedaj vaini- mi gospodarskinii in politicnimi pro- blemi v državi nobene zveze. Odobril se je tudi beograijski čaršiji 50-mili- jionski popust za placilo dobav iz re- paracij, kar so grajali celo Srbija.n- ci! Zakaj so paslamci KDK zaipustili vsled doigod'koiv 201 junija, Nairodno skupščino, ve vsak otrok. Pred tcm pa so vzdržno zaigovarjali in branili preeanske koristi. Predlagali go na pr. odpraivo dohod'nino v 1. 1928, pr- VTČ. ker je Srbijanci itak niso nikoli plačeivaili in dlrugič, ker je itak že sprejet novi daveni zakon, ki stopi v veljavo že 1. jam u ax ja 1929, torej še v tekočem fmamfnem letu. V spominu so ostri baji KDK proti držaivneinu proraic'unu, ki še neprestano težko obremenja zlasti Slovenijo, za ure- ditev pokojnin pri stai'oupakojencih, za enakoiMTiio porazdelbo kreditov iz državnih kreditnih zaivodoiv, za od- pravo korupcije itd. Pokazalo pa so je. da bode troba pri nas in /-a na.s prenrediti sploh celo držnvno upravo in upeljati širšo samioupravo z dovolj- nimi garancijauni. za kontrolo in u pa- s'tevanje politiicnih ter plomenskih manjšin. Nai'od to absolutno zahteva in od te zahiere KDK ne more in tu- di ne sine ntlstopHi. Domače vesti. d Mestna oryanizaciia SDS v Celju vabi na sostanek članstva, ki se vrši danes, v sredo zvečer ob pol 9. uri v ; kluboyi sobi Celjskega domai. i d Živditno udelezbo na nedeljskem manifestacijskem zboru KDK nazna- njajo štovilne prijave za udielezbo iz Savinjske doline, Posavija in iz Hu- dinjske doline. Celo iz Konjdc, Sloven- 8ike Bistrioe in Maribora se javlja ude- ležba. Treba pa je he dela te zadnje dni, da bode celjski shod res lepa ma- nifestacija naše moči in naše ideje! d »Sisek zopet velik polom KDK«. Pod tern res nekoliko presenetljivini napis'om ])oroca danes »Sloivenec« svaštva o »])c:loimiji« KDK v Sisku. iSicer je bilo tain celo po poročilu beo- grajske »Politike« naivzocih 25.000 lju- di, t. j. polovica vseh klerikalnih vo- lilcev v maril)orski obla.sti — pa polo- mija je bila vsejedno! d Najneslrpnejše pričakujejo nedelj- ski shod KDK v Gelju naši klerikalni »voditelji«. Vsaj ta utis delajo nekoliko konfu>,ne notice v »Slovencu«. Vendar pa bi bilo boljše nuolčati, ljubi črn.i brat jo: zdi se naim nanrurec, da priha- jajo tudi viaši najzvestejši do prepri- canjia, da sniejo tudi oni vodo pridi- gati in vino piti. Co se bodo njihovi »voditelji« drenjali nied zborovalci in z užitkom poslušali mesto znanih svo- jih slaiiniorezcev govornike in politike velikega formata, zakaj bi ne imeli klerikalni kmotji1 in delavci is to pra- vice? Zato bodo tudi protislnodlei v okolici maio zalegli. In tako grdi ne srnete biti, da nam grozite, češ da bi nas sicer labko nabili, vendar pa ste si premislili . . . Ljudje so tako hu- dobni in si to junaštvo in to moč lah- ko naipačno ra-zlagajo! d Osemdesetletnico je praznoval v pondeljek g. Martin Gilenšek, upak. giinnaz. ])rofesor v Celju. Jubilant je goloveljski roja.k; kot profcsor je slu- žil spoeetkoima v Ljoibljani, poizneje ]);i 9 let v Ljubnom in na'zadnje 25 let na takrat deželni gimina.ziji v Ptujiu. Go- spod prosesor je znainenit boitanik, ki je napisal deloma za Mahorjevo dru- žbo (»Naše škodljive rastline«), delo- ma za leposlovne in gospod:aTske ča- siapise dolgo vrsto botanicniih spisov. Pecal se je tudi z geologičnimi in po- topisniirii spisi. Prisrcne eakstitke in še veliko srečnih ter zdraivih let! d Osemdesettetnictt pros. Vekoslava Spinčiča. Vecraj je obhajal v Zagre- bu svojo osomdesotletnico znani istrski rcdoljub ])rof. Vek. Spinčic. Bil je dol- ga leta istrski deželni in drzavni po- slanec ter se je mnogo bavil z znan- stvcnim pisateljevanjem. Njego^-o zna- nienito delo »Črtice o hrvatski knji- ževni kulturi v Istri« bode obdržalo tiajno vrcvdinost. d lUinullski rarer z izbranini vspo- redom priredi celjska podružnica Ju- goslüvenske matice dne 1.1. novembra v veliki dvorani Narod'neiga doima. d Ljudsko vseučilišče v Celju. 29. t. in. bo predarval g. Ludvik Fajigel, sef tenenske teles, tehn. sökcije v Celju, o radiofnniji. Ta tenna., ki je tako atktu - H'l.na, bo gotovo zaiiimala vse sloje. Sli- šali homo tudi inajhen radio-koncer!. V noverabru bo otvoril g. predavatelj pod okriljem Ljud. vseučilišča tečaj za n.atančno in'oucevanje radi ja. Pri- glasitve se siprejemajo v pondeljek po predavanju. Tudi tazadevnie informa- cijo se dobe takrat. d Celjska posojilnica je naklonila državni krajevni zaščiti dece in mla- dine v Celjiu za božičnico 2,000 Din. Bodi blaigi döbrotnici izrečena pri- si'cna za.livala! d. Andenvaldov^ slum}. Pise nam celjiski obrtnik: »Čital sem Vase poro- riio u zadnji s'eji celjskega obciiiskega «vela in reči micraim, da me je obrav- navanjo prcšnje na« eg a tova.risa An- derwalda za zvišanje milostne podpo- re zelo raizburilo. Kakor je to delikat- uo in neprijetno reči, moraan pa ven- dar primorjaiti: be se drugemu proš- njikii g. M. d;a 7(M) Din in se mu za- sigura v miestiii hisi slanovainje, zakaj pa potöiii da revin'ennu in težko bolnenru Anclerwaldu sauio 50 J3in in odkazilo prošnjo — brez priporočila, praivijo — na mestni ubožni .svot? Ali je to razlika nied Nemiceni in Slovencem? Ali je to nagrada za to, da je bil An- derwald vedno dober Siovenec in na- rcden volilec, daisiravno nnogoče ni mogel voliti za nemškiitarsko-radikal- iio-klerikalno koalicijo v Celiu? In ka- ko izgledaijo take stvari iz človeškega stališča, s stališča ngleda naše mestne obcine? Ponavni aipel na večino, ki je ob volitvah in &e kasneje toliko para- dirala s »socijalnimi« gesli, je gotovo zastonj; treba bode privatne pomoči. Zapommili pa si bodemo dobro ta no- člOiVeški slucaji! Bcdenio videli, ce se vendar ne bode maščevalo tako prega- njanje in stiskanje nevežev!« zimske iz finega double, clolge, 595 do 1050 Dm, kratke 398 do 730 Din, finega črnega sukna 995. 1190 Din, kratka usnjona 980 do 1250 Din, fantivska suknja iz double 2'3O do 380 Din, angleškega sukna 265 do 3S5 Din, liubertus plašči in pelerine za gospode 430 do 610 Din, fan- tovske '220 do 310 Din, dežni plašči 160 do 690 Din, delavni pla*či 98 do 180 Din, obleke iz vseh vrit blaga 335 do 1050 Din, dalje moderne, sportne, pump in Stajerske hlaCe, klobuke v vseh niodernih barvoli, Cepice, kravate, naramiiire, rokavice, nogav'ue, dcžnike kupite naj- cenejše v veletrgovini B. Stermecid, ;Celjc. Oglejte si izložbe in ogromno zalogo. Nakup neprisiljen. d Žalostiuke na dan Vseli svotilt za- poje združen moški zbor »Celjskega povskega društva«, »Oljke« in »Mibel- čicevoga zbora« ob cibicajnem casu na okoliskeirn in poteni na vojaškem poko- pališču. Peli sg bodete »Naradna na- grobnica« in »Na »roibeli«. Vsi pevci so vabljeni. da ]iride.jo k povski vajj v soboto 27. t. m. ob 18.30 uri v pevsko sobo CPD. Potrebne notte naj prinese- jo s seboj. Da'ljne vaje se bodo določi- le taim. d Samohior v celjskem mesinem vr- tu. V mestnom vrtu se je v pondeljek zvecer ustredil 37-letni Jakob Rotnik, danua iz Velenja. Služil je 9 let pri orožnikib, bil je pa radi pijančevanja odpušeen iz službe in je bival na;zad- nje v Ljubljani. V pondelj,ek so ga vi- deli popivati po celjskib gostilnah. Vstrelil se je na kloioi. ab cesti skozi park ter so ga našli taan včeraj zju- traj z revolverjem v roki. Sinrt je mo- rala takoj nastopiti, ker je šel strel v desno sence in izstopil na levi sitrani glave. Imel je pri sebi hratnilno knji- žico za 2.000 Din in pisnio, v katerem pravi, da je prišel do ])repricanja, da nirna življenje zanj nobenesa smisla. Denar se naj porabi zn iiourcl) in za poigrebce. sevanj,e in ukoriscanje voda, vodnili tokov in za vodno policijo ter ima skrb za \iairstvo zoper sk odl jive učin- ke voil a in za povzdigo kulturne vred- nosti zemljišč. To ministrstvo nadzira tudi delo uprave držaivne raizredne lo- terije in raizporeja njen čisti letni do- bodek za pospeševanje narodiiega go- spodarstva po zakonu o raizrodni lo- teriji. Končno to rainivstrstvo zbira, razporeja in izroča javnasti statistič- ne podatke o vseh podrejenih miu pau nogah. Ad 9. V deloikrog1 ministrstva za pravosodje spada vobce., vrhovno upravljanjie vseli adininistrativnili poslov sodišč kakor tudi vrhovno upravljainje vseh oblastev in naiprav (na. pr. kaznilnic), kar ji'h je podre- jenih temu ministrstvu. Ono posebno skrbi, da sodišca in državna pravdnistva izvrsujßjo točno vse poslo, ki «o jim nalozeni po zako- nu; da po zakonib. svojega resorta iz- deluje načrte potrebnih dopolnil, iz- prememb ali načrte celotnega zakona, vse to primerno času in potrebann na- roda; upravljia pa svoiih podrejenih or- ganih kaznilnice in proučuje vsa eko- nomiska vpraisainja, ki se tičejo sodišč in kaznilnic. Minister za pravo«odje je tudi čuvair državnega pečata., kate- rega pritiska v imenu kraljevem na izdane zakon.e poleg svoj'ega podpisa. ad 10. Ministrstvo za verstvo izvr- šuje vrhovno nladzorno in naj vis j a upra.Miio obi as t v vseh versko-politič- nih poslih, v kolikor spaidaijo ti v krog državnoga delovanja. ad 11. Ministrstvu za prosveto pri- pada virhovlna in nadzorna uprava nad vsem jalvnkn in zasobnim poukom v kraljevini. Pod njogovim nadzor- stvoan so tudi \isa učna, knjiže,vna in umetniška druätva, vse prosvetne, kul- turne in prosvetno-humanitairne na- prave ter istottaki zavodi, vsi šolski in prosvetni fondi, kolikor no bi kntera izined teh naiprav spadaJa ])od upravo in nadzorsitvo druzega mim\sti\stva!. ad 12. V področje ministrstva za cjradbe ali jaima dela spada projekti- ranje,' graidnja ;in vzilrževa/nje vseh diržavnih zgraidb; ureditev mest, na- selbin in kopališč v sparazuimu z mi- nistrom narodnega zd_ravja; nadzor- stvo nad. projektiranjom, gradnjio in vzclrzevamjoni oblastniih, sroskib in ob- činskih gradb kakor tudi vseh za«ob- Tiih gradb, ki so namienjeno jaivni upo- rabi ter sled'njic nadzorstvo nad jav- nim delom saunoupravnih in pri vat- nib inzenjerjev, arhitektov in podjet- nikov. ad 13. Ministrstvo za promet skrbi za gradnj.0 in ukoriscanje dxzavnih železnic, pomoi\skog;i in iriin-a bro- darstva; naidzirai gradnjo in izkorišča- nje zasebnih industrijskih in privili-- giranih zoleznic in ravno takih bro- darskih podjetij; dalje skrbi za uvedbo in vzdTževanje proinota z avtomobili in elektricnimi zeleznicami kot dopol- tiitve železniškega in lirodarskega pro- meta; predpisuje tarife za državne že- leznice in drza^no brodarstvo ter odo- bruje tarife za vsa zasebna in privile- girana prometna podjetja, ki so v jav- ni uporabi; ^vzdnžuje zvezo z inozem- skiini pramctniini podjetji ter se po Bvajih odposlancih udelezuje medn.i- I'odnih koiiigresov in konferenc v pro- metnih zadevali; sklepa pogodbe in konveiicije, ki se ticejo prom-eta; odo- bruje vise pra.vilnike, s katerimi se uravnava prometna sluzba kakor tu- di predpise, ki uraivnaivajo razmore med prometnimi podjetji in državlja- i ni; odobrujo vozne rede za potniški i promet na železnicah, z ladjami in j drugim-i podjetji za jajvni promot; i odobruje vozne olajšave in popust voz- nin ter predpi.suje pravilnik o dovo- ljovanju olajšav in; brez-placniiih vo- ženj. (Dalje ])rih.) Razširjajte „Novo Dobo"! d Iz celjske policijske kronike. N n - s i J e n n o č n i p e m e c. V nedeljo proti 11.^ zvec-er se je vračal 37-letni dekivec Franc Cocej s svojo ženo gla.^- no preperajoč po dirža-vni cesti skozi Gaberje domiov. Podproglednik finane- n.e kontrole A. K., ki stanuje v Gaber- ju, se je vsled potja in kričaiija zbu- dil. Stopil je k oknu in pozval Coceja, naj iniruje. Cocej ga je pa začel ob- klad.ati s psovkaimi in pazivati na ko- rajžo. Jv. je nato oblekel svojo unifor- mo in stopil na cesto. Ko ga je Cocej opazil, ga je začel zopet zmerjati in se je zaignal proti njeimiu. K. je hitro po- tegnil bajonet, nakar je Cocej odne- ha(l. Nasilnež bo imel sedaj opravka z oblastmi. — Sum tatvine, — V tcruk je bila aretirana 35-letna Roza Sagi iz Vrbja pri Žalcu zaradi suma udeležbe na tatvini v družbi Franca N.Qvasela, ki je vloinil pri krojaču g. Orazmu v Celju. Pri njej so našli dve i'c'ni torhici; praai, da si je O7io tor- biro i/.poisoid-iln v V]"])j.em, drugo pa kupila v pondeljek na sejmu v Celju. Siunijo, da je eno Lorbicn ukradla. — Zatekel se jo k dohivcu Antonu Dormiku v Gaberju 21. oktobra pri- bližno () mesecev star pes volčje pasino brez znamke. — P o b e g n i 1 je lirez vsake odpovedi od cevljarskega moj- stra Dom. Uršica na Brcgu pomočnik Ivan J agrič. — T a. t v i. n a b i c i k - 1 j a. V Dečmanovi gostilni so v pon- deljek prijeli brezposelnega mlinar- skega pomočnika Hinka Sternada, ker je ukradol 17-letnemoi pekovsk. va- jvncu pri ]>eku Obli.scrju na Ostrožnom inoško dvokolo, vred.no cca 2.000 Din. d Zyube in najdbe. Na cesti skozi Gaberje je zgubil Franc Šloser novo konjsko odejo, vriedno 230 Din. — Naj- dona je delaivska. knjižica na ime Mar- tina z 10 Din. d Umrli so: v Krskem po kratki. težki bolezni odlvetnik g. dr. Ivan Dim- nik iz znane trboveljske narodne rod- bine. Truplo prepeljejo v Trbovlje, kjer se vrši poigrob jutri, v četrtek ob 4. uri pop. — Na Gomilskem je umrl gostil- ničar in posestnik Mibael Fonda. Po- greb so je vršil v nedeljo ])opoldne. Ža- lujočiin rodbinam naše m'isrcno so- žal.iel d /,:¦ Yüjiiiku. rrclcccno nedeljo po- poldne, diie 21. t. m. se je zbral ves Vojnik v posojilniški dvorani. Čital- nišiko drustvio je dalo ^Senator-ja« brezhihno. To je bilo smeha, da so se ljud'je solzili. Želeli bi ponovitev! Vsi igralci so bili na svojem mestu. Igralo se je naraivno, gladko, temperament- no. Obcinstvo se je z aipla.vzom izka- zovalo hivaležno. Repetatur! d Gospodinje .— prcpričajte se o izborni kvaliteti pražene kave — fino aromatičnih mešanic tvrdke A. Faza- rinc, Celje. Lastna. najmodernyje urejona pražarna. v 37 d Kaj je Zika? Jo to Ž/-tna KA-xa va in sicer iz rži. Številna priznanja poudarjajo njen dober okus. redilnost, po-sel)iio ]ia njen blagodojni upliv na človeški organizeim. d Naqla smrt juyoslov. rablja. V tied el jo pop old no je zadela v Sarajevu kap edinega jugoslov. rablja Florijana ¦MausnerjVi. Bil je raivno na obisku pri svojem bratu, ki je mestni konjač. d Is Brezic. Tu je umrl v petek 19. t.' m. zidarsüci miojster in pasestnik Iva.n Kaicjačič. Pogreb so je izvrsil v, nodoljo. Pokojnik je bil ugleden obrt- nik in clan brežiškega občinskega od- bora. N. v m. p.! d Zia zupana v Vel. Bečkereku je iz- voljen dr. Pera Erdieljanov, vadja ta.- miosnjih samostojniili de.mokra,tov, ki so si sploli priborili v beckereškem mestnem svetu ab.solutno večino. d Proffa Tjutomer—Hodbs bo tri dni, to je od danes do sobote zaprta za si^rejemanje brzo.vozmega in tovornega blaga, ker izmenjujejo mostovne kon- Klrukcije pri Verzeju. uiZaarebski župan arh. Vek. Heinzel je vceraj odstopil. Med njim in za- grebškim mestnim svetoim je došlo do nesporazuma ])ri oid'daji diel za novo zagrebško injestno klaviiiico. Novega župana, bodo volili prihodnji teden, ce ne že v soboto. Pripadal bode zopet večini, to je hrviaiski feredativni stranki. d Ententno vojno brodovje v Reki in na Sušfiku. Sedaj se nahajata v reški Inki aiiigleska superdreadnouglita »KamiHies« in »Royal Sovereign«, ki pa prihodnjo dni odplujeta na Malto nazaj. Angleški mornarji in častniki prihajajo brez vsakih potnih izkazov na Sušak in delajo izlete po našem ¦-.-- 121 • NO v A i.)O B A« Strar, 8 Prhnorju. Pravijo, da pride za gor- njima pomorskiina velikanouna drug Oiddelek angLeske vojne rnornaTice v Reko, Sušak pa da bode posctil odde- lek francoske vojne mornarice. d Ihdnialinske »Ornine« so sklcnilo, da posetijo dne 1. decemnbra po svojih delegatih grob Gavrila Principa v Sa- rajevu. d 0 tryatvi v jjutauier skill gnricah pise g. R. Košar v »Slovencu« dne 19. oktobra: Ta teden je pričela spLošna trgatev tudi pri veojih posestnikih, ki so še hoteli pričakaiti lopših dni in viš- je grachicije, čoravno bodo imeli vsted cakanja-do 20% kvalitativne izgube. Gbcutljivi Mpon, ki tvori glaivni nasad naših goric, je po zadnjem deževju, vkljub podbiranju začel zoipet gniti. Vendar so zadnji lepi dinevi zvišali njego-vo kakovoist za od 1—2%, da ka- žejo ti mošti sedaj 15—16% sladlkorja. Bolj trpežne vrste kajkor traininec, ru- landec, rizling, silvanec in muškatni silvanec, se bodo brale šelo priliod'nji teden in obetajo pri lepem. vremcnu 18—20%. Nasadi mešainih vrst imaja 15—17%. Vse kaže, da se bodo ta te- den brani mosti razvili v srednje do- bro, pitno vino, ka.jti imošti vsebuje.jo povprečno manj kisline kakor leta 1926 v istcm. času. Tako so na primer re.ailtati dolocevanja kisline v groizdju na Vinarski in sadj'airski šoli v Mari- boru dne 30. sept, izkazali za šipon leta 1926 16%» kisline, letois pa i,sti dan samo 12%« v višjih legah. Za diru- ge vrste je za leti 1926 in 1928 sledeče razmerje v kislini: Beli burgundec 12.3—9%", silvamec 12—11.3%o, tra^ minec 13.4—10.5%<>, laški rizling 14.4 do 9.8%o. Sladkorja je sicer .manj, to- da tudi kisline je saraziniernio malo, ka,r opravičuje domnevo, da bomo do- bili letos' harmonično, četudi lažje vi- no. Vinska trgovina je radi praiznih kleti precej zivahna in poscbno se išče- jo sedaj mosti, ki tehtajo 16 in nad 16 odstotkov tor se miešane vrste plačuje- jo za 0.50 do 1 Din nad grad'acijo. Vinska letina pa ne bo tako obilna. kakor se je pričakovalo še začetkom sop tern bra. Use potreb&ine za novorojenčke L. PUTAN, Celje. d Povišanje občinskih in oblastnih trosayjH na vino so resno pripravlja ~~ da,si ]-,j moralo nastopiti znižanje, cla m se vinoigradnikom olajšailo vnov- cenje obilega loto«njc-a pridelka. in da bi se nekokko ponio^io tudi propada- joči nasi gostilnicaTski obrti. Dejan- vsko bi skoraj doseglo troSarine v tern shičaju ceno slabših letošnjih lnoštov. Opozarjamo proivocasno Vinarsko društvo in podružnice Kmetijske dru- žbe, da, se fiskaliznm ffotovih radikal- nih in klerikalnih magocnikov po ob- činab in v oblasti odlocno uprcjo. Če ne, bodo morale to vzeti v roko naše politične organizacije. d Gene za seno in slamo v Maribo- ru. V soboto je bilo na mariborski trg pript'ljanih 11 voz sen a in 2 voza sla- me. Seno se je prodajalo po 150 do 160 za 100 kg, slaima pa po 75 Din za 100 kg. V oci pade viwoka cena za sla- mo, pa tudi seno se je podražilo za 1.0 do 20 Din pri stotu. d Tečaj m sadjurske pomočnike. Na, cblawtni »adjarski in vinarski šoli v Mariboru je bit dne 29. septeinbra za- ključen tecaj za sadjarske pomocnike. Trajal jß vsega skupaj 5 tednov, in si- cer spomJadi 3 ted no, poleti 1 teden in joseni 1 teden. Namen teoaja je bil udeležence praktično vzgojiti za urane sadjiairje, ki naj bi znali vsa dela v dre- ve.sn.ici, v sadovnjaku in v sadni kleti. Sadjarjem posositnikom, ki rraorajo za oskrbo svojili nasadov uporaibljati tujo pomioc, se priporoča, da najoma- jo za sajenje, obrezavanjie, pomlaja- nje, precepljanje, gnojenje in snaže- nje sadnoga drevja te izwzba.ne sad- jarsko poinocnike. Tečaj je dokonc'alo 15 udeležencev, in sicer: Brencič Fr., Žabjak-Rogoiznica, pošta Ptuj;^ Čater Ivan, Bezovje, Sv. Jurij ob juž. žel.; Erjaivec Franc, Podpki-Kostriviiica, jjošUi Podplat; Jan Valentin, Sv. Ju- rij ob Taboru; Lepej Jožef, Spodnja Poljskava, pošta Praigersko; Lorber Franc, Spodnji Porčič, posta Sv. Le- nart v Slov. goricab; Marzidavšek Fr., Krasna št. 12, p. Studenci pri Poljca- nah; Rečnik Janko, Pivola, pošta Ho- če pri Mariboru; Rizimiam Ivan, Šalov- ci. p. Središce ob Dravi; Seifrid Milia, Lobnica 14, p. Ruše; Škafer Anton, Gotovlje 56, p. Žalec; Turin Ludiovik, Hrastovec, p. Studenci pri Poljčanali; Verbič Jakob, Ponikvica, p. St, Vid pri Grabeinern; Zemljic Franc, Zgor. Ročica, p. Sv. Benedikt v Slov. gori- cah; Zorko Ignacij, Sv. Lenart v Slov. goricah. — Po vojni je bil to prvi te- caj te vrste. Kako pötreben je bil, ,je razvidno iz izredno velikega števila prijavljencov, od katerih %se je mogel sprojeti sanuo en del. Prihodnja Iota se bodo zopet taki tečaji vršili, na kar se opozarja posebno sadjaTske podruz- nice. d Pri eksposituri horse dela v Celjii je delo na raizpolaigo: 14 Ma:pcem, 60 rudarjem, 2 vrtnarjema, 1 pečarju, 1 elektricarju, 2 kotlar.jem, 1 ga.la.nteri- stu, 24 čovljarjem, 1 gaiteristu za Sr- bijo, 2 mizarjein«, 2 sodairjema, 1 nie- sarju, 1 hotcHskoinu slugi, 1 pikolu, 5 wliknrjoin, 2 lakirorjoma, 1 fotografu, 1. strojniku za žago v Srbiji, 1 potni - ku za obleke, 78 delaivcem-težakom, 1 knjigovodjii, 21 vajencem. Dalje: 9 de- klam, 2 pletiljama, 2 šteparicanna, 1 likarici, 1 perici, 2 natakaricamia, 1 FILET rocno delo garniture pregrinjala, store itd. naro- čite nafceneje in najlepSe pri M Šribar, Ce!je. Gosposka ulica. Mestni kino Celje. Danes v snedo '2A. in jutri v četrtek 25. oktobra se pred- vaja krasen film v 6 dej. »Ona s kor- za«. V glavni ulogi Lilian Harvey, Hans Junkermann in Hans Brause- wetter. Oglejte si slike v izložbali! — V petek 26., siobotto 27. in nedeljo 28. predvajaimo velofilm »Loreley«. '— Prednazna-nilo: »Raimiper«, človiek-zver (Paul Wegener). botclski sobarici, 1 hotelski kuharici, 1 blagajnicairki, 4 dela.vkani, 29 kuba- ricam, soba.rica.in in služkinjam, 2 vz- gojiteljicama. d Sa mow or filmske igralke. V ne- deljo je izvrsila v Beogradu samomor bivša filinska igralka Natalija Vasi- ljeva, ki je prisT»ela kot rusk a emi- grantka po revoluciji v Beograd. — Vzrok samomora ni znam. Nova zakon o državlja? - stvu» je v Narodni skupščini sicer že spre- jet, ni pa se bil objavljen v »Službe- nlu Novinailu« in še torej ni «topil v volja.vo. V tem zakomu je osobito va- žen čl. 53 prehodnili odredb, s katerim fc?e rešuje vprašatnje, kdio se smatra dr- žavljanom kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovence.v od dneva, ko stopi ta za- kon v velja.vo. To'zad'evno določa ta t'len, da se z na.vedenim dnem sma>tra- jo kot državljani: 1. osebe. ki so 1. de- cembra 1918 iratele drža.vljamstvo prejšnje kraljevine Srbije a:li Crne go- re ali Hrvatske in Slavonije ter tega državiljanstva niso izgubile na podla- ,o;i dolocb nniroivnih poigodb; 2, osebe, katerim je z mirovniini pogodba;mi z Avstrijo, Mad/aTsko in Bolgarsko pri- znano dnža.vljainsftvo nase države ali pa so si isto pridjotbile po dolocbab teh po- godb; 3. osebe, ki so do uvoljaivljenja toga zakona bile «prejete v drža^ljan- slvo naše države; 4. osebe, ki so po ra- dii in jeziku Srbi, HTvati in Slovenci ter so do dneva uveljarvljenja tega za- kona pri prisitojni oblasti zaprosile za naše drzavljamstvo; 5. osebe, ki «o po rodu in. jeziku Slovani in so na oz-em- Jju našo '^eraJjovine najunianj1 20 let stalno nastanjene ter so dnova uve- ljaiv.ljenja tega zakona. ziajprosile pri ])ristojni oblasti za našie drza'vljan- stvo; 6. osobe, ki so po rodiii in jeziku Slovani, so zaiproisLle za držct:vljanstvo naše kraljevine, ali so v dxzavni služ- bi. ali pa so po ujedinjenju najnianj 2 leti bile v drža.vni službi ter so na- stanj^ene na ozemlju kraljevine naj- manj 5 let; 7. osebe, ki so dne 1. dec. 1018 imele domovinsko pravico v kaki obcini, ki ni prišJa v zvezo na.se kra- l.levino, pa so bile u.službene na ozem- Jju naŠG države pri javtnih ali proinet- ni;h podjetjih ali drugib javnili usta- noivah, katere je pozneje d.ržava pre- vzela, in ki so bile obdržane v vslužbi ter so do dneva uveljaivljenja tega za- kona zaprosile za naže drzavljanstvo. Naidalj'ne določbe se nanašajo na za- kon ilo in nezakonlto deco ter na žene goi-i navod'eniJ] oiseb. katerim so isto- tako pri'znavia dtžavljamstvo. Resen položaj na hmelj- skem tržišcu v Savmjski doüni V Savinjski doüni je lmieljska kui.)- čija več tednav popolnoma prenebala. Zastoj v kupčiji jo najvoč povzrocilo ponianjkanje vagonov, kajti nakuplje- ni bnielj se je nakopičil v vseb razpo- ložljivili skladiščib, ki so bila naitrpa- na do zadnjega kotička. OdvcKz se več tednov ni lmogel vršiti niti v najmanji množini in ta zastoj v prometu je moč- no uplival tudi na tr,g. Hmeljarji so postajaili nervozni, Jdo- ječ se, da tudi letos ne boclo mogli pro- dati svojega binelja in to bojazen hme- Ijarjev so inozemski nakupovalci ta- koj spoiznali. Uvideli so, da bi iz tega mogli črpaiti mästen dobiöok. Pričeli so pritiskati na ceno, katero so do da- nes tako potlacLW, da i)rocluconti od- dajajo svoj bunelj za sramotno ceno od 8 Din naprej. se imenuje občulek, ko smo srečni. Tako veseli smo lahko tudi iisti dan, ko se pere periio, ako se spomnimo 7 prednosti, kaiere ima KrpQßhns iy Vsiljevanje z blagom letos nikakor ni upravičeno; statistično je dokaza- no, da je letošnji pridelek žlaihtnega hirndja za celih 150.000 starih stotov manjši kakor je bil pridelek lanskega leta. Savinjski liraelj je na. zun-anjem tržišču zelo priljubljen in svetovno znan kot žlahten hnwl'\ na trotjem rtiestu sivetovnega pridelka. Zacasni zastoj kupeije je le posled-ica umetno- ga tlacenja cenc in nikakor ni letos peirebno, da na«i. bnTeljarji svoj bin el j vsiljujejo za vsako ceno. Na žalost se pa mora tudi pribiti, da so k temu tlaconju cen prav minogo pripamogli tudi nekateri naši domači lirekupcevalci, katerih se inozemski nakupovailci poslužujiejo za posredo- vianje pri kupeiji. To so takoizvani te- kači (Unterlaufer), ki begado naše ubo- ge hm-eljarije, češ da bo letos zopet mnogo lmielja obležalo br-ez vrednosti pri proiducentih, To nikakor ni resnie- no in za letos we ni bati, da naš zlalitni hinielj ne bi bilo mogoce prodali. Tre- ba je malo potrpeti; še nikoli ni bila vsa kupeija v 2 meseeih koncana, to je bilo mioirda le enkra.t v 50 lotili, si- cer se je pa kuiicija vršila vedno po narocilih. Ako prim er j aim o cene žateškemu hnwljn, pridemo do ugotovitve, da se piacuje ceški naijsilabši h.melj še ved- no najmanj 1700 Kč, to jiO 56.50 Din in boiljse kvalitete celo še do 2200 Kč, t. j. 73 Din za 1 kg in se kljub temu prodaija- vrši živaihinoi. Žateški produ- cent se zavoda, da je hmelj z velikim trudom in denarnimi žrtviami pride- lal, in ga ne v&iljuje za vsako erno. Razlika med žaiteskim in savinjskim bmeljoin je bila obicajno vedno le 20 do 25 odstotkov in je pri normalni kupeiji. savinjski hmelj še vedno na- prain žnioškemn vroden od 35 do 48 Din. Nizko conv so pwzracili po vecini le vsiljivci, takozvani »pnnklarjii«, ki sploh niso hmeljarji in ocklajajo svoj hmelj co sg jim le demar pokaie. Taki pojavi so praiva knga za hmeljarstvo in za razvoj kupčije in bi bilo reis tre- ba takim ljudem odvzeti hmelj v ko- misijsko liroilajo, da. ale jinr vzaime možnost. kvariti cene večjim produ- centom. ki pri torn trpijo obeutno ško- do. TTmeljarji, ki še razpolagate r lime- ljem, zavedajte se, da $te za pridelani hmelj mnogo trpeli, izdali ste mnogo denarja in zarto ne po-lnito žepe raiznim. 9Üma boißslhzarnknegoso 0si»am %arniße. Stran 4. »NOVA DOB Ac Stev. 121 Celjska posojilnica d. d. Y Celju V lastni palaöi NarodnE dom Stanje hranilnih vlog nad Din 65,000.000'-. Stanje sHavnlce in rezerv nad Din 8,000.000—. Sprejema Itranllne vloge. Izwsuje vse denarne, kreditne in posojUne posle. — Kupuje In prodaja devize In valute. Podružnicli Maribor, $o$tanj š-pekulantom. Če vain kak kupec po- nucli koma.j 8 Din za bmelj, odprite na široko vrata in ga odsloivite. S tem no boste koristili sainio sebi. teinvee tncli ^plcšhasti. Taka kusa, ki okuži ves tržni položaj, niiora izffiniti. Vplivne osebe pa naj vplivajo pri malih hme- Ijarjih, da bodo tudi oni plačani za svoje čeravno rrna.njše delo. Hmoljarji! Zahtevajte torej za vaše delo in vaš trud tudi pošteno plačilo in ne vvsiljuj- te bmeljia za sraimotne cene —k. Knjixewnost» k IV. Shakespeare, Zimska pravlji- ca. Prevel Oton Župa.nčič. V Ljiibl^a- ni 1928. Tiskovna zadrufta, 143 stra- ni. Gena braširani knjifti 40 Din, ve- zani 48 Din, poštnina 2 Din. »Zim- ska pravljica« je peti Shakespeare, ki ga je izdala Tiskovna zadrufi-a v pro- vodu Otona Župančiča. Poleg nira- kotnrh tragodij »Othella« in »Mak- betha« ter svetle komedije »Kar ho- čete«, romanticna igra, delo gtarejše- ga Shakespearoa,, ki je ze dotrpel svo- jega Haitnleta in Othella in so se v njem umirile .s-traisti in bolečine živ- Ijienja:. Kakor niioder ded je v tem de- lu pesnik: prejioveduje naim, svojhn nedoraslim vnukoim, micno pravljico o hucüli atvareh tega sveta, ki. pa