S koroškimi partizani na Ključu
Dolgoletno sodelovanje med Dobrovčani in aaiimi koroškimi rojaki je vedno trdnejše in bogatejše. Junija so našo občino obiskali tudi nekateri člani Zveze koroških partizanov. Sre-čanje je bilo na partizanskem Ključu v Polho-grajskih Dolomitih, kjer so našli zavetje parti-zani in naš Dolomitski bataljon.
Udeležili so se ga skoraj vsi predstavniki našega družbenopolitičnega življenja, prišel pa je tudi Franc Perovšek. Naši rojaki s Koro-ške so tokrat precej nazomo prikazali svoje življenje onstran avstrijske meje. Svobode, kot je dejal Franc Perovšek, so koroški Slo-venci lačni, saj se morajo po tolikih letih Se vedno boriti zanjo.
Boriti pa se morajo tudi za ohranjanje zave-sti in pripadnosti matični domovini. Marsika-teri starši se namreč bojijo dati otroke v slo-vensko šolo, saj jih s tem že vnaprej zaznamu-jejo in jim zaprejo vrata do boljšega kosa kruha. Le malokatera državna služba, predv-sem v uradih ali celo vladi je namreč našim rojakom nedostopna. Vse knjige pišejo v obeh jezikih prav zato, da bi jih razumeli tudi mladi,
ki hodijo v nemške šole in ne znajo slovenske-ga jezika.
Janez VVutte-Luc, predsednik Zveze koro-ških partizanov, ki ima 400 aktivnih članov, je povedal, da so v Zvezo pritegnili tudi 50 mla-dih, da bi jo pomladili in zagotovili, da bo izročilo prešlo naprej. Poleg tega, da Zveza pomaga partizanskim vdovam, sirotam in skr-bijo za to, da borba Korošcev proti okupatorju ne bi bila pozabljena, so uredili tudi spominski dom pri Peršmanu na Železni Kapli - dom, ki je simbol osmih narodnosti, ki so se skupaj borile za iste cilje. Dom si je do zdaj ogledalo že več kot 12.000 ljudi.
Prijeten dan, ki so ga naši gostje preživeli z nami na Ključu, prav gotovo ni zadnji. Ne nazadnje pomeni tesno sodelovanje z Dobrov-čani in tako z našo občino za naše rojake na Koroškem veliko moralno podporo in zavest, da se ne borijo sami, čeprav je morda, kot je dejal Franc Perovšek, matična domovina do zdaj še premalo naredila za to, da bi tudi naši koroški Slovenci zaživeli svobodno in da jim njihov materin jezik ne bi zapiral vrat, ampak nasprotno, da bi jih odpiral tudi onstran meje.