Filozofski vestnik Letnik/Volume XXIII • Številka/Number 1 • 2002 • 199-208 FILOZOFIJA ČLOVEŠKEGA TELESA: MALEBRANCHE IN LA METTRIE M I R A N B O Ž O V I Č »... la seule Philosophie qui est ici de mise, celle du corps humain.« La Mettrie, L'Homme-machine »Malebranche j e bil eden najbolj g l o b o k o u m n i h in najbolj vzvišenih sanjačev. Ena sama Lockova stran vsebuje več resnic kakor vse Malebrancheve knjige skupaj, toda ena sama Malebrancheva vrstica kaže nemara več bistroumnosti, domiselnosti, tankočut- nosti in duha kakor celotna Lockova zajetna knjiga.« Diderot , Encyclopédie V La Mettriejevem delu Traité de l'âme beremo , da Bog človeški duši »ni dal nikakršne ideje nje same.«1 Ta trditevje presenetljivo p o d o b n a Malebranche- vi, d a j e namreč prav ideja naše duše tista, ki nam je v bož jem neskončnem u m u n e d o s t o p n a - čeprav so nam v bož jem neskončnem u m u nače loma do - stopne prav vse ideje, pa nam ideja naše duše ni dostopna. Misel j e tako pri La Mettrieju kot pri Malebranchu izrečena v kontekstu zamenjevanja oz i roma istovetenja človeške duše s telesom: duša, ki nima ideje same sebe, ima samo sebe za svoje telo. Kar seveda p o m e n i , d a j e tista ideja, k i j e duša o sami sebi nima, v o č e h o b e h ista: obakrat gre za idejo duše kot substance, k i j e realno 1 La Mettrie, Traité de l'âme, v Oeuvres philosophiques, ur. Francine Markovits (Pariz: Fa- yard, 1987), 1:171. 1 9 9 M I R A N B O Ž O V I Č različna o d telesa - prav to j e namreč tista ideja, katere prisotnost bi duši preprečevala, da se ima za svoje telo. Pri Malebranchu j e zamenjevanje oz i roma istovetenje človeške duše s telesom zmota, v katero nas zapelje Bog s tem, da n a m ni pripravljen razodeti ideje naše duše: ker duša ne pozna svoje resnične narave, se ima - z m o t n o — za svoje telo. Razlog za to, da Bog dušo g lede n jene resnične narave n a m e n o - ma drži v nevednosti, j e preprost: duša, ki bi uzrla svojo resnično naravo, se pravi duša, ki bi samo sebe uzrla kot substanco, k i j e realno različna o d telesa, bi seveda opustila vsakršno skrb za preživetje telesa. Duša p o t e m t a k e m za pre- živetje telesa skrbi samo zaradi tega, ker se ima za telo. Cena preživetja človeškega telesa v Malebranchevem univerzumu nika- kor ni majhna: prav vsi p o vrsti smo zaslepljeni za svojo resnično naravo; misli- m o lahko prav na vse, samo sami nase ne. Tako le toži subjekt Malebranchevih Méditations chrétiennes et métaphysiques: Kadar mislim na telesa, jasno vidim, česa so zmožna; telesa primerjam med sabo in odkrivam razmerja med njimi. A naj se še tako naprezam, da bi si predstavljal samega sebe, ne morem odkriti tega, kaj sem.2 Nelagodje subjekta v Malebranchevem univerzumu j e potemtakem v tem: medtem ko imamo, p o eni strani, j a s n o idejo razsežnosti, pa p o drugi strani ne m o r e m o jasno spoznati tega, kaj smo mi sami: sami sebi smo n e d o s t o p n i in nerazumljivi, naša lastna substancaje v naših o č e h nedoumlj iva. Z e n o be - sedo, dos topne so nam ideje prav vseh teles, ne pa ideja nas samih o z i r o m a naše duše — je ne suis que ténèbres à moi-même* toži subjekt Malebranchevih Me- ditacij. Malebranche potemtakem p o p o l n o m a sprevrne e n o o d osrednj ih tr- ditev Descartesovih Meditacij, namreč trditev, p o kateri j e narava človeškega duha »bol j spoznatna kakor telo«: medtem ko p o Descartesu ni ničesar, kar bi bilo m o g o č e »zaznati laže in bolj razvidno kakor svojega duha,« 4 pa p o Male- branchu ni ničesar, kar bi bilo duši bol j nespoznatno kot prav o n a sama. Na- rava teles pa j e p o Malebranchu »bol j spoznatna« kakor narava duše kljub dejstvu, da j e sam obstoj teles nepr imerno manj gotov o d obstoja duše: m e d - tem k o j e spoznanje obstoja naše duše »prvo m e d vsemi našimi spoznanji ,« pa nas » o obstoju teles lahko prepriča samo vera [la Foi].«5 Se pravi o tistem, česar obstoj j e negotov, morebitni neobsto j pa, strogo vzeto, b rezpredmeten - nevidna in vzročno neučinkovita telesa prav lahko tudi ne bi obstajala, pa to 2 Malebranche, Méditations chrétiennes et métaphysiques, v Oeuvres complètes, ur. André Ro- binet (Pariz: J. Vrin, 1958-84), 10:102. 3 Ibid. 4 Descartes, Meditacije, prev. Primož Simoniti (Ljubljana: Slovenska matica, 1973), 64. 5 Malebranche, Eclaircissements, v Oeuvres complètes, 3:64. 2 0 0 FILOZOFIJA ČLOVEŠKEGA TELESA: MALERRANCHF. IN L A M E T T R I E na našem izkustvu ne bi spremeni lo prav ničesar —, v e m o tako rekoč vse, o tistem, česar obstoj j e onstran vsakršnega dvoma, pa tako rekoč ničesar. M e d t e m k o j e zamenjevanje oz iroma istovetenje naše duše s telesom p o Malebranchu utvara, ki j o j e porodi l izvirni greh, k i j e »tako m o č n o utrdil zvezo naše duše s telesom, da se nam zdi, da sta ta dva dela nas samih zgolj ena sama substanca,«6 B o g pa to utvaro vzdržuje tako, da nam ideje nas samih kot substance, k i j e realno različna o d telesa, ni pripravljen razodeti, pa La Met- trie sam zase pravi, da dušo »zamenjuje« s telesnimi organi zaradi tega, ker ga k temu prisiljujejo »vsi pojavi«: V možganih vidim samo materijo; v njihovem čutnem delu pa, kot sem dokazal, samo razsežnost; kadar j e ta organ živ, zdrav in dobro organizi- ran, pri korenu živcev vsebuje nek dejavni princip, ki se razteza po me- dularni substanci; vidim, kako ta princip, ki čuti in misli, pride v nered, zaspi in umre skupaj s telesom. ... Ce j e vse mogoče razložiti s tem, kar mi razodevata anatomija in fiziologija v mozgu [la moelle], zakaj bi si potem moral izmišljati nekakšno idealno bitnost?7 Ideja duše kot substance, k i j e realno različna od telesa, k i j e pri Male- branchu tako zelo »veličastna,« da duša, ki bi j o posedovala, ne bi več mogla misliti na nič drugega , 8 j e pri La Mettrieju le še povsem nepotrebna in odveč- na fikcija. Duše, katere sposobnost i so, kot pravi La Mettrie v svoji nemara najbolj znameniti definiciji duše, »tako zelo odvisne od specif ične organizacije mož- ganov in ce lo tnega telesa, da oč i tno niso nič drugega kot sama ta organizaci- ja , « 9 za skrb za preživetje n jenega telesa nikakor ni treba šele pridobiti, zlasti ne tako, da bi j i prikrivali n j e n o resnično naravo; prej nasprotno: ta duša za svoje telo skrbi prav zaradi tega, ker pozna svojo resnično naravo, se pravi zaradi tega, ker ve, da brez telesa ne bi mogla obstajati - l'Ame s'anéantit avec le corps,10 duša premine skupaj s telesom - in da potemtakem takrat, kadar skrbi za svoje telo, skrbi tudi sama zase.11 Pri La Mettrieju skrb za telo ni nekaj, kar bi dušo - tako kot še pri Male- branchu - odvračalo o d n jenega resničnega dobrega: medtem ko j e duša p o Malebranchu ustvarjena zato, da »spoznava in ljubi Boga,«1 2 pa j e duša v La Mettriejevih o č e h zgolj d r u g o ime za moyens, sredstva, k i j i h »organizirano 0 Malebranche, De la recherche de la vérité, v Oeuvres complètes, l:viii. 7 La Mettrie, Traité de l'âme, 171. 8 Malebranche, Méditations chrétiennes et métaphysiques, 104. '•' La Mettrie, L'Homme-machine, v Oeuvres philosophiques, 1:98. 111 La Mettrie, Système d'Epicure, v Oeuvres philosophiques, 1:375. 11 La Mettrie, L'Homme-machine, 67 in 104. 12 Malebranche, Entretiens sur la métaphysique et sur la religion, v Oeuvres complètes, 12:170. 2 0 1 M I R A N B O Ž O V I Č telo« razvije oz iroma proizvede za zadovoljevanje svojih potreb. 1 3 N j e n o re- snično d o b r o potemtakem ni Bog, ampak prav d o b r o b i t n jenega telesa. In takšna »sredstva« za zadovoljevanje potreb imajo seveda tudi organizirana te- lesa živali, čeprav v nepr imerno manjši meri . Čeprav ima človek m e d vsemi živimi bitji le plus d'Ame, največ duše,14 p a j e njegova duša p o La Mettrieju »iz istega testa« in »iste izdelave«15 kot duša živali. Ker duša vso svojo » m o č in modrost« dolguje prav »številu potreb« telesa - duša je namreč p o La Mettrie- j u »neposredno odvisna« o d potreb, ki so same »nujna pos ledica notranjega ustroja... organov« - , to seveda p o m e n i , d a j e »višja kakovost« človeške duše v primerjavi z živalsko zgolj odraz n e m o č i oz i roma nebogl jenost i č loveškega telesa.16 Bolj ko j e neko organizirano telo n e b o g l j e n o , močne jš i b o n jegov duh; več ko ima neko telo potreb, več duha b o proizvedlo za n j ihovo zadovo- ljevanje; in obratno. Bitja, ki so brez vsakršnih potreb , pa so o b e n e m tudi povsem sans Esprit,17 brez duha: tako j e v La Mettriejevih o č e h prav dejstvo, da rastlinam za zadovoljitev njihovih osnovnih življenjskih potreb , se pravi za prež ive le in reprodukci jo , ni treba storiti prav ničesar - rastline namreč hra- n o črpajo neposredno iz tal, na katera so prisesane kakor otroc i na prsi svoje dojilje; za razliko o d ljudi in živali se tudi » l jubi jo brez težav,« se pravi druga drugo o p l o d i j o na daljavo, nekatere pa lahko o p l o d i j o kar same sebe18 itn. - , poglavitni razlog, ki govori proti obstoju rastlinske duše. Infiniment plus d'Es- prit, n e s k o n č n o več duha, ki v primerjavi z živalmi odl ikuje človeka, tako ni nekaj, s č imer bi se materialistični m o d r e c postavljal, saj to v njegovih o č e h p o m e n i samo to, da ima človeško telo pač infiniment plus de besoins,1!) neskonč - n o več potreb. Tako »veličasten učinek,« kot j e človeški duh , ima potemta- kem tako »žalosten vzrok,« kot je nebog l jenost človeškega telesa, l judje pa vso »svojo srečo in dostojanstvo« d o l g u j e m o prav » m u č n i podvrženosti vsem ti- stim nadležnim življenjskim potrebam, ki nas neprestano spominja jo na b e d o našega izvora in položaja.«2 0 Malebranche bi se bil seveda n e m u d o m a pripravljen strinjati z La Met- triejevo mislijo, da namreč »nič ni bo l j o m e j e n o kakor m o č duše nad te lesom in nič bol j obsežno kakor m o č telesa nad dušo,«2 1 a m e d t e m ko j e takšno razmerje sil v njegovih o čeh rezultat č lovekovega Padca, p a j e le peu d'empire de 13 Prim. La Mettrie, L'Homme-plante, v Oeuvres philosophiques, 1:293. 14 Ihid., 296. 15 Ibid., 301. 16 Ibid. 17 Ibid., 293. 18 Ibid., 293-94. 1!l Ibid., 300. 2,1 Ibid., 300-1. 21 La Mettrie, Traité de l'âme, 195. 2 0 2 FILOZOFIJA ČLOVEŠKEGA TELESA: MALERRANCHF. IN L A M E T T R I E l'Ame sur le corps,22 b o r n a m o č duše nad telesom v La Mettriejevih o č e h člove- kovo naravno stanje: če j e p o Malebranchu dépendance, odvisnost duše o d tele- sa, nekdan jo union, zvezo m e d dušo prvega človeka in njegovim telesom, na- domesti la šele p o n jegovem grehu - ker Adam ni ubogal Boga, j e njegovo telo p reneha lo ubogati n jega samega - , pa p o La Mettrieju same sposobnosti du- še, vkl jučno z zavestjo, ne sont que des dépendances du corps,23 niso nič drugega kot odvisnosti o z i r oma pritikline telesa; če j e torej odvisnost naše duše o d telesa p o Malebranchu naključna, p a j e duša pri La Mettrieju »bistveno odvi- sna [dépend essentiellement] o d telesnih organov; skupaj z njimi nastane, se raz- vija in po jema.« 2 4 M e d t e m k o duša p o Malebranchu ne vpliva neposredno na materialno telo, ki ga animira, ampak s svojo vol jo aktivira neko telesu in sebi vnanjo m o č , namreč m o č Boga, k i j e edina gibalna sila vseh teles v univerzumu,25 pa duša p o La Mettrieju »ni nič drugega kot gibalni princip [un principe de mouve- ment] o z i r o m a občutljivi materialni del možganov, ki ga imamo lahko brez strahu p r e d z m o t o za poglavitno vzmet celotnega stroja [ressort principal de toute la Machine], za vzmet, ki v idno vpliva na vse ostale«20 - tudi pri La Met- trieju bi torej veljalo to, kar o delovanju duše na telo in telesa na dušo pravi Diderot , d a j e namreč »delovanje duše na telo ... delovanje enega dela telesa na drugega , delovanje telesa na dušo pa delovanje nekega drugega dela tele- sa na drugega« 2 7 - , č lovek sam pa potemtakem zgolj un Assemblage de ressorts, qui tous se montent les uns par les autres,26 sestav vzmeti, ki vse navijajo druga drugo . Materialno telo, ki ga animiramo, j e p o Malebranchu vzročno popo l - n o m a neuč inkovi to in ne m o r e delovati na nas in j e potemtakem že za časa svojega življenja tako rekoč mrtvo; nasprotno pa p o La Mettrieju organizira- n o telo samo generira svoje gibanje: le corps humain est une Machine qui monte elle même ses ressorts, č loveško telo j e stroj, ki navija sam sebe; vivante image du mouvement perpetuel,29 živa p o d o b a večnega gibanja. Medtem ko j e materija v Malebranchevih o č e h la plus vile des substances,SH najnizkotnejša m e d vsemi substancami, pa v La Mettriejevih o č e h la matière n'a rien de vil31 na materiji ni 22 Ibid., 171. 23 Ibid., 194. 24 Ibid., 243. 2:' Prim. Malebranche, Entretiens sur la métaphysique et sur la religion, 160-67. 2" La Mettrie, L'Homme-machine, 105. 27 Diderot, Éléments de physiologie, v Oeuvres, ur. Laurent Versini (Pariz: Robert Laffont, 1994), 1:1283. 28 La Mettrie, L'Homme-machine, 105. 29 Ibid., 69. 30 Malebranche, Entretiens sur la mort, v Oeuvres complètes, 13:391; prim. Entretiens sur la métaphysique et sur la religion, 297. 31 La Mettrie, L'Homme-machine, 115. 2 0 3 M I R A N B O Ž O V I Č prav nič nizkotnega — prav materija j e namreč tista »razl ično modi f i c i rana substanca,« ki edina obstaja »v ce lo tnem univerzumu« 3 2 - , duša, k i j e pri Ma- lebranchu infiniment plus excellente,33 n e s k o n č n o odl ičnejša kakor telo, pa j e pri La Mettrieju le še un peu de boiie organisée,34 kos organiziranega blata. C e j e filozofija duše, k i j e »neskončno bol j p lemenita kakor telesa,«3" lah- ko samo teologija, p a j e edina relevantna f i lozof i ja duše, k i j e »bistveno odvi- sna o d telesnih organov,« prav somatologi ja oz i roma natančneje , la Philosop- hie ... du corps humain,31' f i lozofija človeškega telesa. Pri Malebranchu B o g s povsem do ločen imi prijemi ce lo poskrbi za to, da bi skrb za telo, ki j o j e nalo- žil duši, le-to kar najmanj zaposlovala - tako da bi se lahko v miru posvetila svojim pristnim, se pravi duhovnim d o b r i n a m - , pri La Mettrieju pa il ne faut cultiver son Ame, que pour procurer plus de commodités à son corps?1 svojo dušo n e g u j e m o samo zato, da bi svojemu telesu priskrbeli več dobr in . Naša pogla- vitna preokupaci ja j e potemtakem prav skrb za naše telo — ne songe qu'à ton corps, misli samo na svoje telo, ce que tu as d'Ame, ne mérite pas en effet d'en être distingué,38 duša, kar j e imaš, dejansko ni vredna, da bi j o razlikovali o d telesa. Bistvena lastnost duše kot duhovne substance, k i j e realno različna o d telesa, j e seveda prav mišljenje, občutkov p a j e deležna samo zato, da j i ne bi bilo treba misliti na telo in njegove potrebe . Pri duši, ki j o proizvede samo telo prav za zadovoljevanje svojih potreb, p a j e seveda drugače ; mišljenje n e le ni več n jena bistvena lastnost - »moja duša n e n e h n o razodeva,« pravi La Met- trie, »ne mišljenje, k i j e , karkoli že pravijo kartezijanci, njena naključna last- nost [qui lui est accidentelle], temveč dejavnost in občutljivost [la sensibilité] «3