M' „6LHSBENH MHTICH“ V LJUBLJANI. F mm Izlet s t-jubA ft kr. ^ pevskega zbora „Glasbene Matice“ v Zagreb v dnevih 2. in 3. maja 1908. 0=3 H. Dnevni red za dan 2. in 3. maja. B. Potovanje po mestu. C. Važno za pevce in pevke. Č. Važno za izletnike sploh. D=3 Sestavil DRAGOTIN ŠEBENIK. KV&VK 4 ’ ' « AL Ö O V Ljubljani 1908. Samozaložba. — Tisk J. Blasnika naslednikov. A. Dnevni red za vdeležence izleta pevskega zbora „6lasbene Matice“ v Zagreb za dne 2. in 3. maja 1908. □ □ □ Odhod posebnega vlaka iz Ljubljane v soboto, dne 2. maja ob 6. uri 10 min. zjutraj. (Ako bi kak član pevskega zbora zamudil poseben vlak, odpelje naj se z brzovlakotu ob '/z 12 dop.) Glede prtljage pevk' in pevcev priporočamo, da vzamejo malo prtljago (mali kovček, mali paket ali škatljo) s seboj v železniški voz. Na prtljago naj vsak pritrdi listek s svojim naslovom. Hoteli, v katerih bodo nastanjeni člani pevskega zbora „Glasbene Matice“ ter po njih odboru „Glasbene Matice“ javljene gardedanie, rodbinski člani, znanci itd. se bodo zvedeli vže v Ljubljani. Med vožnjo bodo v to določeni nas tani tel ji razdelili na eni strani gumirane listke na katerih bo ime hotela v katerem bo kdo nastanjen. Ta listek naj se prilepi na prtljago na vidno mesto. Odbor pevskega zbora „Glasbene Matice“ je preskrbel za pevce, pevke, ter njih znance stanovanje v naslednjih hotelih: Hotel Royal na ilici (Nastanitelj g. F. Marolt). Grand Hotel na llici (Nastanitelj g. M. Gruden). Lovački rog na llici (Nastanitelj g. Fr. Grm). l* Hotel Imperial v Frankopanski ulici (Nastanitelj g-. V. S t e g n a r). Hotel Janje v Nikoličevi ulici (Nastanitelj g. Al. Šu 1 gaj}. Hotel Liebald v Gajevi ulici (Nastanitelj g. V. Jurca). Hotel Tri gavrana v Jurišičevi ulici (Nastanitelj g. R. D ostal). Hotel Reka. (brez restavracije) v Frankopanski ulici (Nastanitelj g. J. Pibernik). Hotel Garni (brez restavracije) v Gunduličevi ulici (Nastanitelj g. V. Sadar). Hotel Zagreb (brez restavracije) v Marovski ulici (Nastanitelj g. A. J11 h). Izletniki naj se ne presedajo med vožnjo iz enega voza v druzega, ker steni oteškočijo delo nastaniteljem. Po prihodu v Zagreb naj odda vsak svojo prtljago na voz, ki bode od vsakega hotela v to svrho na kolodvor poslan. Izletniki naj pazijo, da oddajo prtljago na voz dotičnega hotela, kjer so nastanjeni. Skupne prtljage naj imajo samo one članice pevskega zbora, ki so se prijavile za skupno stanovanje v e n i s o bi. Med vožnjo dobe člani pevskega zbora ter po njih naznanjeni izletniki od nastaniteljev izkaznico za hotel. S io izkaznico, ki nosi štampilljo „Glasbene Matice“, se mora vsak pri prihodu v hotel izkazati pri portirju, oziroma zastopniku hotelirja, na kar bode dobil nakazano mu stanovanje. Ker sobnih številk hotelirji do zadnjega dne ne morejo naznaniti, se iste zvedo šele po prihodu v hotel. Zato je ne ob h od n o potrebno, da se vsak po prihodu v Zagreb poda najprvovsvoj hotel. Nastanitelji se bodo namreč takoj po prihodu vlaka odpeljali v svoje hotele in uredili vse potrebno med tem časom, ko se bodo vršili pozdravi, Člani pevskega zbora „Glasbene Matice“ ne plačajo prenočišča. Drugi izletniki, kateri so po odboru pevskega zbora nastanjeni v hotelih, plačajo prenočišče svojemu nastani tel ju, seveda šele po prejemu sobe, ker se bode cena ravnala po število postelj, ki bodo v eni sobi. I. Dnevni red za soboto, 2. maja. Prihod v Zagreb ob 9 42. uri dopoldan. Člani in družbe, katere so v enem hotelu skupno nastanjeni, naj se na peronu postavijo v skupine. Na vidnem mestu v gumbnici naj imajo pritrjen listek, na katerem bo tiskano ime hotela, kjer bo kdo prenočeval. Te listke t>odo med vožnjo razdelili nastanitelji: To razvrstitev želi damski odbor, ki se je v Zagrebu osnoval, da nas poleg članov bratskega društva „Kolo“ povede z kolodvora v hotele. Ker je pričakovati na kolodvoru veliko občinstva in je članom pevskega zbora „Glasbene Matice“ odmerjen le kratek čas do generalne skušnje, je ta želja zagrebških dam vsekako vpoštevanja vredna in se vsi p. n. izletniki naprošajo, da se ravnajo natanko po odločbah svojih voditeljic in voditeljev. Ob 3/4l 1. uri mali zajutrek v posameznih hotelih in sicer v onih, v katerih so izletniki nastanjeni. Ako pa v hotelu ni restavracije, se priporoča za zajuterkovanje bližnja restavracija, V zgradbi „Kola“ in „Sokola“, kjer se vrši koncert, je tudi restavracija. Zagrebčani so nam nasvetovali, da ne bi v eni skupni restavraciji zajuterkovali ali obedovali, ker bi radi množice izletnikov skoro nihče ne bil postrežen. Ob 'l4V2. uri odhod iz hotela v Sokolovo dvorano k skušnji. Hrvatsko pjevačko društvo „Kolo“ in zagrebški „Sokol" imata skupno zgradbo, ki leži na južni strani Sveučiliškega trga (nasproti gledišču). Dohod za pevce in pevke z Sveučiliškega trga. Ob '/2 12 začetek skušnje z orkestrom v Sokolovi dvorani. Pevci in pevke se prosijo, da k skušnji in koncertu prav točno ob določeni uri nastopijo na oder z notami, ki bodo za cel vzpored urejene. Za posamezne glasove bodo noje vseh koncertnih točk v ovojni poli, v katero naj se tudi po uporabi uvrščene .zlože in oddajo rediteljem. Vsak glas imel bode svojega reditelja in sicer: 1, tenor gospoda A. Juha. 2. tenor gospoda J. Col n er j a. 1. bas gospoda Ji Završana. 2. bas gospoda K. Lassbacherja. Sopran gospico Julči Top likarjevo. Alt gospico Fanči Pristovšekovo. Od teh gospodov oziroma gospic se dobe note in je iste urejene edino tem izročiti. V interesu točne in natančne izvršitve se člani najuljudneje prosijo, da se po tem ravnajo. Garderoba za pevke in njih gardedame je v Sokolovi dvorani v levih dveh sobah na galeriji nad odrom; garderoba za pevce pa v levi sobi za odrom. Skušnja bo trajala od približno do najpozneje 2. ure. Vstop drugemu občinstvu, t. j. občinstvu razun sodelujočih pevcev in pevk k skušnji brez izrecnega dovoljenja g. koncertnega vodje M. Hubada nikakor in pod nobenim pogojem ni dovoljen radi mirnega študiranja. Izletnikom in rodbinam, katere pevke spremljajo, priporočamo, da v tem času nekoliko mesto ogledajo. Ob V22 naj pridejo gardedame nazaj v garderobo za koncertno dvorano in tam počakajo pevke, s katerimi naj se skupno podajo k obedu. Obed. Z ozirom na pozno uro in na velik naval tujcev, ki bodo ta dan v Zagrebu (Slovenci, umetniška razstava) je odbor pevskega zbora „Glasbene Matice“ naročil za soboto 2. maja skupen obed v štirih restavracijah. Drugi (razim gardedam) odboru pevskega zbora naznanjeni znanci naših članov, kakor tudi vsi ostali izletniki naj blagovole obedovati medl2. in 2. uro pop., da se obed za pevce, pevke ter njih gardedame zvrši točno in v redu. Obedovalo se bode v štirih restavracijah. Pevci, pevke ter njih gardedame se naprošajo, da gredo obedovat sigurno v one restavracije v katere spadajo po spodaj navedeni razvrstitvi: 1. Restavracija Lovački rog (Iliča). (Vsi oni člani pevskega zbora in gardedame, kateri so nastanjeni v hotelih: „Lovački rog“ in „Grand Hotel“). 2. Restavracija Janje (Nikoličeva ulica. (Vsi oni, kateri v hotelu „.! a n j e“ prenočujejo). 3. Restavracija Liebald (Gajeva ulica). (V to restavracijo gredo obedovat vsi oni, kateri so nastanjeni v hotelih: „Liebald“, Tri ga v ra n a“ in „Zagreb“. 4. Restavracija „Kolo“ (Sveučiliški trg). (V tej restavraciji pa imajo obedovati pevci, pevke in gardedame iz hotelov: „Imperial“, „Royal“, „Reka“ in „Gami“. Način plačevanja za obed se naznani pravočasno. — Po'obedu ogledovanje mesta. Pevkam in pevcem priporočamo, dane napravljajo prevelikih tur z ozirom na večerni koncert. Sprehod po glavnih ulicah in trgih, posebno po Iliči se priporoča za soboto popoldan v prvi vrsti zato, ker se drugi dan (v nedeljo) trgovine vže ob 10. uri zapro. V soboto popoldne ob 3. uri se otvori 111. jugoslovanska umetniška razstava. Želeti je, da bi bilo vže pri otvoritvi mnogo Slovencev! Priporočamo najtopleje obisk te razstave, katero bo videti v umetniškem paviljonu na Akademijskem trgu. V času od 6. do 7. ure za pevce in pevke mala večerja v dotičnih hotelih, kjer so nastanjeni, ali bližnjih restavracijah ali kavarnah in toaleta za koncertni nastop. Dame ženskega zbora naj gredo h koncertu dobro ogrnjene čez. koncertno obleko, istotako po koncertu domov, da se ne prehlade. Ob 1 / ,8. uri se pevci in pevke /.bero na določenem prostoru v Sokolovi dvorani. Koncert od 8. do 10. ure. Radi večerje naj si vsak zase uredi. Eventualni vzpored po koncertu se naznani začasno. II. Dnevni red za nedeljo, 3. maja. Ker je ta dan nedelja in se v Zagrebu vse trgovine ob 10. uri dopoludne zapro, priporočamo, da se ogledovanje mesta in znamenitosti, katere je videti mogoče izvrši ta dan in sicer le v manjših skupinah (morda od 15 do 20 oseb). Iz Zagreba je odbor „Kola“ „Glasbeni Matici“ javil, da so zagrebške dame osnovale poseben odbor, ki je prevzel skrb, da se bodo izletniki vodili po mestu v skupinah. Vsaki naši skupini bodo dodeljene dve gospe, dve gospici in jeden gospod, kateri bodo razkazovali znamenitosti mesta. Ljubeznjiva naklonjenost zagrebških dam bo gotovo vsakega Slovenca razveselila in bo zato požrtvovalnost in pozornost Zagrebčanov vsak izletnik zelo hvaležen. Pozivljemo toraj cenjene izletnike, da se začenjajo zbirati v nedeljo, 3. maja od 8. ure zjutraj naprej na Jelačičevem trgu pred Narodno kavarno od koder bodo odhajale vsake četrt ure skupine izletnikov z voditeljicami in voditelji. Glej opis mesta pod točko BI V nedeljo, 3. maja so sledeče maše: 1.) V stolni cerkvi ob 9. uri (koralno petje). 2.) V cerkvi sv. Marka ob ’/2 11. uri (figuralno petje). 3.) V cerkvi sv. Katarine ob 11. uri (figuralno petje). 4.) Ob 10. uri staroslovenska maša v unijatski cerkvi po grškem obredu (Gosposka ulica). Ob 11. uri promenada na Strossmayerjevem šetališču. Od 'l212.— '/2l.ure godba na Zrinjskem trgu. Strossmayerjeva galerija slik in arheološki muzej sta odprta v nedeljo od 10—1. ure popoludne. Ob 11. uri dopoludne sprejme ravnateljstvo hrvatskega zemaljskega glasbenega zavoda odbor „Glasbene Matice“. Članom pevskega zbora se priporoča, da si ogledajo hrvatski zem. glasbeni zavod (Guncluličeva ulica). Ob 2. uri popoldan je povabljen odbor „Glasbene Matice", potem vsi pevci in pevke pevskega /.bora „Glasbene Matipe“ ter njih gardedame na banket, katerega priredi v Sokolovi dvorani hrvatsko pjevačko društvo „Kolo“, oziroma zagrebške dame. Odbor „Kola“ nam v tem pogledu piše, da jim nikakor ne smemo kvariti veselja, da nam na ta način hočejo dokazati svojo gostoljubnost in ljubav. Po banketu ogledovanje mesta in kak daljši izprehod. Priporočljivo: Tuškanac, Josipovac, Cmrok, Maksimir (vozi tramvaj). Ob 1/o 6 dohod nazaj v hotele. Od 1/2 6 do 6 ureditev prtljage. Od 6 do 3/4 7 mala večerja v svojih hotelih. Ob 3/4 7 odhod iz hotelov na kolodvor. Odhod posebnega vlaka ob 7. uri 30 min, zv. Vozni listki posebnega vlaka niso za noben drug vlak veljavni. Kdor bi posebni vlak zamudil, bi moral plačati celo voznino za prihodnji vlak. Prihod posebnega vlaka v Ljubljano ob 10. uri 50 min. zv. B. Potovanje po mestu. 1. Zagreb. Zagreb, glavno mesto Hrvatske razprostira se po ravnini v podnožju gorovja, katero doseže z najvišjim vrhom — Sleme — 1035 ni visočine. Od meje kranjske in štajerske -T- reka Sotla - oddaljeno je mesto 27 km. Kraljevi, beli Zagreb je srce hrvatskega naroda in spada vsled lepe lege in po hitrem in modernem razvitju med prva mesta naše monarhije. To ni sodba, katera izvira z velike ljubavi vsakega Hrvata do glavnega mesta svoje domovine, temveč to je mnenje vsakega nepristranskega tujca, ki je Zagreb posetil. Mesto se deli v zgornji in dolnji del. V zgornjem delu — staro mesto — je bil pravi početek mesta. Tu je bila vže v 10. stoletji trdnjava Oreč, današnji Grič. Vzhodno od Griča, današnji Kaptol je bila druga trdnjava. Med obema trdnjavama je tekel potok Medvešček, katerega strugo so pa 1. 1898. zasuli. V Zagrebu se križajo tri važne ceste: jedna vzhodna — vodi proti Dravi na Ogrsko, druga — zapadna — na Štajersko in Kranjsko, tretja preko Save na jug proti morju. Zagreb ima dva velika kolodvora, v katera se izteka 5 železniških prog. Jedna gre na vzhod proti Dravi na Ogrsko, druga na zapad na Štajersko in Kranjsko, tretja na jug preko Karlovca in Ogulina na Reko, četrta, jugovzhodna v Bosno in Slavonijo in peta na sever preko Varaždina v Medjimurje. Poleg tega ima Zagreb od I. 1891. ozkotirno železnico s posebnim tretjim kolodvorom, ki vozi do 22 km oddaljenega trga Samobora. Po mestu vozi tramvaj s konji. (V najbližji prihodnjosti se nadomesti z električno cestno železnico.) Električna uspenjača pa veže z Iliče po Bregoviti ulici gornje mesto z dolnjim. Vodovod ima Zagreb od leta 1878. V Zagrebu je sedež osrednje vlade in uprave Hrvatske in to: kr. hrvatsko-slavonske zemaljske vlade (deželna vlada), kr. VII. hr.-slav. domobranskega zapovedništva, kr. banskega stola, kr. stola sedmorice, kr. državnega nadpravništva, c. in kr. 13. kornega poveljstva, kr. finančnega ravnateljstva, kr. drž. gozdarskega ravnateljstva, kr. pošt. in brzojavnega ravnateljstva, prometnega ravnateljstva kr. ogr. železnic, trgovske in obrtne zbornice, rim. kat. nadškofije, dveh rabinatov, jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti, deželnega muzeja, deželnega glasbenega zavoda itd., itd. Mesto ima 4 rim. kat. župne urade: Sv. Marka, Sv. Ivana, Sv. Marije, Sv. Petra; poleg tega po jedili župni urad grško-katoliški, grško-pravoslavni, izraelitski in protestantovski. Leta 1906. je štel Zagreb 70.000 prebivalcev. Naučni in kulturni zavodi: Vseučilišče z juridično, teološko in fizolofsko fakulteto, gozdarska akademija /. muzejem, 2 višji gimnaziji, 1 realna gimnazija s trgovsko šolo, moško učiteljišče, žensko učiteljišče, ženski licej, obrtna strokovna šola, ženska strokovna šola, 23 ljudskih šol in 4 otroški vrtci. Poleg teh je še zavod za slepe in zavod za gluhoneme. Muzeji: prirodoslovni, arheološki, učiteljski, obrtni, trgovsko-obrtni in gozdarski. Tiskaren je v Zagrebu 23, knjigaren 8, raznih tovarn 33. Časopisov in publikacij izhaja v Zagrebu 78. Od teh izhaja „Obzor“ 2krat na dan. Zagreb ima 3 literarna društva, katera izdajajo redno vsako leto svoje knjige: Jugoslovanska akademija, ustanovljena leta 1867. (izdaja strogo znanstvene knjige), Matica hrvatska, ustanovljena leta 1842. (izdaja obče kulturne in literarne knjige za mestno inteligenco) in Jeronimsko društvo, ustanovljeno leta 1868. (izdaja knjige za obrtni stan). Društev je bilo leta 1906. v Zagrebu 134. Katoliške cerkve Zagreba so: Katedrala« franjevačka, Sv. Marija, Sv. Ivan, Sv. Žaver (Ksaver), Sv. Peter, isuvačka (jezuitska), usmiljenih bratov, samostanska, Sv. Katarina, Sv. Marka, Sv. Duha, josipovačka. Poleg teh še: unijatska, grško-iztočna, protestantska, židovska; vseh je 17. Trgi : Vseučilišni, Franje Josipa, Akademijski, Zrinski, Jelačičev, Kaptol, Nadbiskupski, Sajmište, Preradovičev, Markov, Sv, Katarine, Kapucinski, Kipni, Jezuitski, llički; vsega skupaj 15. Hotelov in gostiln (brez krčem) je v Zagrebu 50, kavrfrn 26. 2. Od starega (južnega) kolodvora na novi, (državni) kolodvor. Južni kolodvor je bil zidan leta 1862., katerega leta je Zagreb dobil prvo železnico. Ta kolodvor leži na zapadni strani mesta. Ob križpotu Vojničke in Savski: veslu stoje na južnem kraju poslopja: voj. preskrbovališča, nasproti je impozantna stavba gimnazije dolnjega mesta, realne gimnazije in višje trgovske šole. Ob Mihunovičnrej ulici raztega se krasni botaniški vrt. Na vzhodnem kraju n botaniškega vrta prideš po lltivlikonj ulici v Preradovičevo-ulico. Vzhodno od Harlikovc ulice do Gaj ere ulice je leta 1903. zgradila uprava ogrske državne železnice svoje ravnateljstvo. Ako gremo mimo te velike stavbe proti vzhodu pridemo mimo doma Ante Starčeviča na trg Franje Josipa. Južni del tega trga zatvarja velikanska stavba državnega kolodvora, zgrajena leta 1892. Od južnega kolodvora vodi še druga, dalja pot na državni kolodvor, in objednem v srce mesta. To je Prilaz. Od južnega kolodvora pridemo po Kolodvorski cesti niimo Rudolfove vojašnice na Prilaz. Navpično na pročelje te vojašnice vodi ta nad 1 km dolga cesta. To je jedna naj-krasnejših cest Zagreba. Konča na severoiztočni strani s palačo Narodnih Novina (deželna tiskarna). Jugozapadno Prilaza leži 3. Sveučiliški trg. Na severni strani trga se vzdiguje ogromna zgradba: vseučilišče, hrvatska „Alma“, otvorjena leta 1874. v prvi vrsti po zaslugi biskupa Strossmaverja. Vzhodno stran trga krasita stavbi: Dom gospodarskega društva, in Učiteljski dom. Zapadno od trga ob Jelisavini ulici je krasna, velika stavba v katerej so nastanjena: obrtna šola, strokovna šola, žensko-strokovna šola, in moško učiteljišče. Ta monumentalna zgradba bi bila v okras največjemu mestu. Na južni strani Vseučiliškega trga vzdiguje se Hrvatski dom, zgradba najstarejšega hrvatskega pevskega društva »Kola« (ustanovljeno leta 1862.) in dom hrvatskega Sokola (ustanovljen leta 1875). Na južni strani stoji tudi krasna palača trgovsko-obrtne zbornice. Na sredini trga se vzdiguje jedna najkrasnejših stavb mesta novo hrvatsko zemaljsko kazalište, dom umetnosti, dovršeno leta 1895. Zunanji milini umetniškega sloga odgovarja i notranja uprava. Omeniti je posebno historični zastor, katerega je slikal sloveči hrvaški slikar Vlako Bukovac. Z Sveučiliškega trga vodijo naslednje ulice in ceste: proti severu Franko/umska ulica, proti zapadu Prilaz in Jelisavina ulica, proti jugu 2'/, km dolga Savska cesta in Zapadni perivoj, proti vzhodu Knkovičeva ulica in Ma-rovska ulica. Marovska ulica se steka v Nikoličevo ulico in ta na Zrinski trg. Kukovičera ulica ob kateri se nahaja plinarna in evangeljska cerkev vodi na Akademijski In Zrinski trg. Potnik, kateri izstopi na državnem kolodvoru očaran je pri pogledu proti mestu. Pred očmi ima dolgo vrsto krasnih palač, pred katerimi se raztegajo dolgi in široki nasadi, kateri s svojim raznoličnim drevjem, grmičevjem in s svojimi v bujnih barvali cvetočimi cvetkami dajejo pravi kras vsej okolici. Tu se vrstijo palače, v katerih je odločen prostor vedi in umetnosti, akademična poslopja, ki so do-nesla Zagrebu, kakor nekdaj Dubrovniku, častno ime »jugoslovanske Atene«. Štirje vodometi prše vodo visoko v zrak. Široke vozne ceste ob obeli straneh in krasna pota za pešce .vodijo v mesto. Ta pota senčijo gosti drevoredi platan. Velik ta bujni prostor, koji ima obliko paralelograma, (večja stran meri nad pol kilometra) nosi tri imena: prvi del se imenuje trg Franje Josipa, srednji Akademijski trg in tretji, kateri se raztega do ulice Marije Valerije, Zrinski trg. 4. Trg Franje Josipa. Na severnem delu trga vzdiguje se umetniški paviljon, kjer slikarji in kiparji razstavljajo na vpogled svoje umotvore; v podzemlju tega paviljona je krasna „Centralna kavana“. Severno od umetniškega paviljona stoji kemijski laboratorij. Med umetniškim paviljonom in kemijskim laboratorijem stoji marmornati kip največjega hrvatskega pesnika Petra Preradoviča, delo hrvatskega kiparja Rendiča. Ta spomenik je poklonil mestu dr. Stj. pl. Miletič, znan hrvatski pisatelj in bivši intendant hrvatskega gledališča. Za Preradovičevim spomenikom se začenja 5. Akademijski trg, kateri ima svoje ime od palače Jugoslovanske akademije, dvonadstropnega doma, posvečenega znanosti in umetnosti. Temu domu je položil temelj biskup Strossmayer. Akademija je bila otvorjena 1867. leta. V parterju te umetniške palače nahaja se arheološki muzej, kjer so shranjene starine egiptovske, grške, rimske i. dr. Vidi se staro orožje, vsakovrsten star denar, dalje kipi in slike banov, in hrvatskih rodoljubov. V prvem nadstropju je bogata akademijska knjižnica, v drugem nadstropju pa daleč znana in slavna Strossniayerjeva zbirka slik, katero je ta veliki hrvatski mecen podaril svojemu narodu. Obisk te galerije slik se vsakemu najtopleje priporoča. Med to palačo in kemijskim laboratorijem dviga se med zelenjem kip Sv. Jurja, delo slavnega Ferrikornrf. Na vzhodni strani Akademijskega trtja stoji palača Matice hrvatske. Z Akademijskega trga vodijo zahodno Trenkova, Ka-tančiieva in Kukovičem utica preko Gajere, Preradovitleve in Gunduliieve ulice na Sveučilišni trg. Na Akademijski trg meji 6. Zrinski trg. Pri tem imenu se domišljaš junaka, ki se je do skrajnosti boril z ljutimi sovražniki in naposled prelil kri za svoj dom. Dejanje, ki ga je izvršil dne 7. septembra 1566 pred trdnjavo Siget slavni junak, hrvatski ban Nikolaj Šubič Zrinjski se bo ohranilo od roda do roda. Na tein trgu je nekako središče zagrebškega korza. V sredini trga stoji glasbeni paviljon, kjer poleti in pozimi igra opoldne vojaška godba. Na južni strani trga, pred akademijsko palačo stoje v polukrogu štiri marmornati doprsni kipi slavnih Hrvatov: knez Krsto Frankopan, kateri je umrl junaške smrti pred trdnjavo v Varaždinu leta 1527., Nikolaj Jurišič, hrabri branitelj Kiseka (umrl leta 1545.), Andrija Medulič In Julij Klovij, slavna slikarja 16. veka. Kipe je umetniško dovršil kipar Repič. Na severni strani trga stoji meteorološki stolp. Ob Sudnički utici leži sudbena palača. Vzhodno od Zrinskega trga drži Gjor-gjičeva ulica v Vetrinjsko ulico, zapadano teče Berislavi-čeva ulica preko Gajeve v Preradovičevo ulico; na severni strani prideš na levi po Nikoličevi idici v Marovsko ulico in po tej na SveučilUki trg. Podaljšan levi drevored Zrinjskega trga vodi v ulico Marije Valerije in ta na 7. Trg bana Jelačiča. Ta trg je centrum trgovine in prometa, sploh osredo-točje celega mesta. Na tem trgu stoji najlepši spomenik mesta Zagreba, delo slavnega kiparja Femkorna, spomenik bana Josipa Jelačiča-Bužinskega, hrabrega vojskovodje, zvestega služabnika svojemu kralju in iz srca udanega svojemu narodu. Jelačič jaše osedlanega konja, oblečen v narodni noši, katero je nosil kot ban. Spomenik stoji na visokem granitnem podstavku in je iz brona. Postavil ga je hrvatski narod svojemu banu leta 186(5 Vse se ti kaže na njem tako naravno, kakor bi videl živo pred seboj. Zdi se ti, kakor bi klical Jelačič, ki drži v iztegnjeni roki meč: „Naprej“! Na trgu opaziš samo velike, večinoma trgovske palače, štiri velike kavarne i. dr. Ob Gajevi ulici je bolnica usmiljenih bratov. Na trgu je postavljenih v dopoldanskih urah na stotine stojnic med katerimi opazuješ lahko vsaki dan živahno vrvenje na tisoče naroda, ki prodaja različne vsakdanje potrebščine. Ženske kakor tudi moški še nosijo krasno hrvatsko narodno nošo. Z Jelačičevega trga vodi na izhod JuriSičeva ulica, kjer zapaziš ob levi strani glavno poštno in brzojavno poslopje, na desni hotel „Tri gavrana“; na jug vodi Petrinj8ka ulica. Na severno vzhodni strani prideš po Bahačevi ulici na Kaptol; z Bahačeve ulice drži vzhodno Vlaška ulica, katere nadaljevanje je Maksimirsha cesta. Na Kaptol, Opatovino, Potok in Koiarsko ulico vodi z trga Jelačič severno Dolar, na severno zapadni strani pelje v zgornje mesto Duga ulica. Na zapadli se izteka Jelačičev trg v vsej širini v Ilico, najživahno ulico celega mesta. Iliča je sredotočna žila mestnega prometa. Tu so glavni hoteli: Car avstrijski, Grand hotel, Hotel Royal, Lovački rog, tu so kavarne „Corso“ in „Bauer“, tu vidiš glavne knjigotržnice, sijajne trgovske izložbe in sploh največje in najlepše trgovine, tu se ponosno vzdiguje palača prve hrvatske štedione (hranilnice), tu stoji ob odcepu Mesničke ulice spomenik Fra. Andrija Kačiča, (hrvatski narodni pesnik, j 1760.) V desnici drži pisalo, v levici pa kos zgrnje-nega papirja. Dalmatinski frančiškan Kačič je zlagal pesmi za priprosto ljudstvo, katere pozna najslabša hiša hrvaškega kmeta. Po Iliči je najživahnejše vrvenje ob vsaki uri — pravo mravljišče ljudi. Na zapadni strani Jelačičevega trga vodi na jug Gajeva ulica, kjer stoje gostilne „Veliki vrt“, „K Janjetu“ in hotel „Liebald“. Z Iliče vodijo proti jugu vzporedno: Ulica baruna Jelačiča z Bogovičevo ulico, Preradovičeva, Margaretska, Grunduličeva, z zemaljskim glasbenim zavodom („Glasbena Matica“) Frankopanska (s hotelom Imperial , Meduli-ieva, Kačičem, Primorska, Kraj iška in Kolodvorska ulica. Z Iliče na desno, na sever gredo ulice: Bregovita ulica z uspenjačo na Strossmayerovo šetulišče, Meshička ulica, Ilički trg, koji vodi po Josipovački cesti, na Josipovan in Tuškanec. Margaretska ulica vodi z llice zapadno še v Samostansko ulico in preko Frankopanske ulice v Dalmatinsko ulico. Margaretska ulica ima ime od katoliške cerkve sv. Margarete, katera je stala na sedanjem mestu pravoslavne cerkve. Leta 1795. je cerkev sv. Margarete pogorela in leta 1866. je pravoslavna občina sezidala svojo cerkev v gotskem slogu. Severno od spomenika Fra. A. Kačiča vodi z Iliče Mesni čk a ulica pod Grič in po Markovi ulici na 8. Markov trg. ime ima od stare cerkve sv. Marka, katera stoji sredi četverokotnega trga. Cerkev je stala tukaj pred več nego 600 leti. Razrušili so jo bili Tartari. Kralj Bela IV., kateri je Zagreb povzdignil v kraljevo, svobodno mesto je tudi podrto cerkev na novo sezidal. Potres leta 1502. jo je zopet razdjal. Mesto jo je dalo leta 1882. obnoviti v današnji gotski slog. Streha nosi grb mesta Zagreba in grb Hrvatske, Slavonije in Dalmacije. Na zapadni strani cerkve stoji banov dvorec, na severni glavna deželna blagajna in župnišče, na vzhodni sabornica kraljevine Hrvatske, Slavonije in Dalmacije (deželni dvorec) na južni strani del gradskega poglavarstva (mestni magistrat) v hiši, kjer je stalo od leta 1834—1897 staro gledišče. Z Markove,(ja trga vodi sedem ulic in sicer; na sever Mletačka in Pivarska, na vzhod Županijska in Kamenita, na jug Gosposka in na zahod Markova in Kazalištna. V Deinetrovej ulici prej Kazališna ulica, ker je bilo tukajpred 1. 1834 zagrebško gledišče — se nahaja krasno urejeni prirodo-pisni muzej in palača grofa Jur. Jelačiča. V Opatički ulici stoji krasna palača v kateri je oddelek za bogačastje in nauk, banski urad, stol sedmorice (najvišji sodni dvor) in deželno finančno ravnateljstvo. V tej ulici je stal v 17. veku samostan, v katerem je Judita Petronila, hči nesrečnega bana Petra Zrinjskega, k& pta„ $ ! 11» -D g*cH^c;.^|f ^•^ct' f n f Ft: ' ^ freraHovjie (>q M^’rvlr a—»w^! | «ifeffrfcrBt~ —r j £ ky5 (JCaptol) Hj Ä prAtvkota.i-Cv | e 'Wisic'f n . , u j £ eJ, l *jEe f/ tc{. Qcjj | i Vj^rC^JuK-C C^a^-Tiyj. *-4''’ -J «fit«.*.. -. • ' • •••'- vvwv; j o^m 771 l i < > -■ vV' 4VW VW AV*/ ( ' r. ! • skL*2j«> u:v..ii9 J •"> ; .p, | »w*/ | ,\/ r ‘ * vx n ~ I. -c.. A - J -y . ■ 1 ■ ' • •/ 'j r - y ~^ - ' . Z*56 -V < vy (y | ti Ztžt-ct Čel i 1 „ ß~C . \ X \i ./*> \ \ vv; n#' v W ^ •* , -< ■ v X\ \ '-^ > \ , w * rv<* * ' . • /Af’ 7f~7^ X'y . . <:& —i --c-v,r A./ t. V | ' V' ^ Vs 7/J / j - -. y ->• -c-. —cn !— —! / /■ - P r,J f f. /’•* : fölhit ■ ff i. «s? Tr't Uz! Tr o jr i Ä -? itf ''v' 10 fc7 i i,$-r*5^*vC# • i iT ,‘r V vl-fS? Sofet • . j --> \ ^ v^* .... I 0-^1 { i i iti 1 J{ll&Ö.T? ' CCVJL r^m f j—~ | -j.j;—Mj L — f •rve'ti’BKS tlf. \ I .- f X A r. rr— *11 v -\Vygvi K. 2 *• '. 'I - " i f iX %! |h lfl_ ' i r 7* /* IT ~ ~ ' :‘ i\ • : /vT- :^. • • ^ £ t.i: H1 M r- M; > ¥u4?ki0 tiUf9! / * **-' r •,u> <*> ! taiiv no Vl v i * &>£, fa, .7 l/iü (rlÄflnoWc /vO I>10 w~ ‘ ^ . ‘.■Ab- ) «v* ^n^ri «4,; S)....\ \ V S1 /SX-V ^W-Utcti-t ut ■■ ii • ^-^~- ; !-*■! ! I * I .. i - IVJL ! k\ Mi Jps-l ^'klüli TrenRova ,41' "p7 ! - . jj« -.t Vs.-0- tr- i.-c ■ i>-- 5"?oi ■ At'"'!>' ■' V—- <-; *? v: tT > ö; / »- ,*v. '?‘ -jS --—* 1 -kr T.dfr K1* O« < - •;. J*, v- ■ EW > ’ jl5** "3;- SiÜlL ! !v .. ;••».. -I, , (V. » ” i /ä\ '' ,V»:- a 3 /' ■*-) J v» k ----—;^-r , ■j :*4r C. " - &? > VV?. 1 -*6 f ♦<>’W«. ^t JJy x»i im 4». ” (Ittj Tv.Jj)«. '1 |^-|- 4Vi>v\. yj}ic&'j QtS »I*. E7 > va^rt ( T-X riO»iy»T>ltckfX ^ jj-iipcvrttfj; ! (•vWj*ffsfa k*-.)Fj * I yr*. ^a»(] 1 w; • A«««^v^£/ f* ' !w ; j > u^cuk i'lrn 1 t, 'V / r / ö 10 11 t JL K _pt M