ZBORNICA ZDRAVSTVENE IN BABIŠKE NEGE SLOVENIJE - ZVEZA STROKOVNIH DRUŠTEV MEDICINSKIH SESTER, BABIC IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV SLOVENIJE POMEMBNOST PREPOZNAVANJA NUJNIH STANJ V KIRURŠKI ZDRAVSTVENI NEGI 21–22. 3. 2024 HOTEL THERMANA PARK LAŠKO Zbornik prispevkov POMEMBNOST PREPOZNAVANJA NUJNIH STANJ V KIRURŠKI ZDRAVSTVENI NEGI – Zbornik prispevkov Izdala in založila: ZBORNICA ZDRAVSTVENE IN BABIŠKE NEGE SLOVENIJE - ZVEZA STROKOVNIH DRUŠTEV MEDICINSKIH SESTER, BABIC IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV SLOVENIJE Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v kirurgiji Ob železnici 30 a 1000 Ljubljana Glavna in odgovorna urednica: Adrijana Debelak Programski odbor: Adrijana Debelak, Tjaša Kladnik, Zorica Panić, Lucija Rebernik, Igor Robert Roj, Doris Štuhec, Lucija Novak, Andreja Gradišek, Suzana Baltić Organizacijski odbor: Adrijana Debelak, Lucija Rebernik, Doris Štuhec, Tjaša Kladnik Recenzentka: pred. dr. Mirjam Ravljen Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 189495811 ISBN 978-961-95775-3-0 (PDF) Oblikovanje in tisk: Barbara Kralj, PRELOM d. o. o. Kraj in leto izdaje: Ljubljana, 2024 Četrtek, 21. 3. 2024 Program 07.30–08.40 Registracija udeležencev 08.40–08.50 OTVORITEV SREČANJA Moderatorja: Igor Robert Roj, Doris Štuhec strokovnega 08.50–10.20 SOBIVANJE RAZLIČNIH GENERACIJ- ALI SE BOMO LAHKO SPORAZUMELI? • Dr. Aleksander Zadel, specialist klinične psihologije srečanja 10.20–10.40 USTVARIMO DELOVNO OKOLJE V KATEREGA SE BODO ŠTUDENTI ZDRAVSTVENE NEGE RADI VRAČALI KOT NAŠI SODELAVCI • Tjaša Kladnik, dipl. m. s. z učnima 10.40–11.00 OSKRBA POLITRAVMATIZIRANEGA PACIENTA IN AKTIVACIJA HELIKOPTERSKEGA PREVOZA • Maja Muhič, mag. zn, Matej Mihalič, dipl. zn. delavnicama 11.00–11.20 SEKUNDARNI HELIKOPTERSKI TRANSPORT ŽIVLJENJSKO OGROŽENEGA PACIENTA • Mateja Tomšič dipl. m. s. 11.20–11.30 MINUTE ZA DISKUSIJO 11.30–12.00 Odmor za mreženje s pogostitvijo Moderatorja: Igor Robert Roj, Suzana Baltić 12.00–12.20 ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA S HUDO POŠKODBO GLAVE • Tatjana Vajdič, VMS 12.20–12.40 INTERVENCIJE V ZDRAVSTVENI NEGI PRI KIRURŠKEMU PACIENTU Z HUDO OKVARJENO Petek, 22. 3. 2024 FUNKCIJO STRJEVANJA KRVI • Danijela Rihter, mag. zn. 08.15–09.00 Registracija udeležencev 12.40–13.00 INTERVENCIJE ZDRAVSTVENE NEGE OB KOMPLIKACIJAH PO VSTAVITVI ŽILNE OPORNICE (PTA) • Tajda Rajnar, dipl. m. s. Moderatorici: Zorica Panić, Lucija Rebernik 13.00–13.20 SPREJEM IN TRIAŽNI POSTOPKI PRI 09.00–09.20 POMEMBEN VPILIV PREHRANE NA CELJENJE PACIENTU S PREDRTJEM ANEVRIZME RAN • Sandra Beer Gregorc, univ. dipl. inž. TREBUŠNE AORTE • Suzana Baltić, mag. zn živil. tehnol. 13.20–13.30 MINUTE ZA DISKUSIJO 09.20–09.40 SKUPAJ PROTI BOLEČINI • Sonja Trobec, dipl. m. s 13.30–13.35 SIMPOZIJ- KIMI • Dr. Hočevar Mateja, 09.40–10.00 POŠKODBA KOŽE PRI OTROKU, KO VSAK Antiseptiki: preprečevanje okužb na mestu DOTIK ŠTEJE • Snježana Valcl, dipl. m. s., ET operativnega posega 10.00–10.10 MINUTE ZA DISKUSIJO 13.40–15.00 Kosilo (lastna režija) 10.10–10.20 SIMPOZIJ- ABBOTT • Sandra Beer Gregorc, univ. dipl. inž. živil. tehnol. Moderatorici: Lucija Novak, Lucija Rebernik 15.00–15.20 URGENTNA STANJA V ZDRAVSTVENI NEGI UČNI DELAVNICI (vsaka učna delavnica se ponovi 2x) UROLOŠKEGA PACIENTA • Metka Pristušek, 10.20–11.20 URGENTNA OSKRBA RAN • Anita Rošić, dipl. dipl. m. s., Urška Mandelc, dipl. m. s. m. s., ET, Suana Samardžić, TZN in Melita-Z&Z 15.20–15.40 NA KAJ MORA BITI MEDICINSKA SESTRA 11.20–12.20 PREVENTIVNI UKREPI ZA IZBOLJŠANJE POZORNA OB ZDRAVSTVENI NEGI PACIENTA VARNE APLIKACIJE KRVI IN KRVNIH Z AKUTNIM VNETJEM SLEPEGA ČREVESA • PRIPRAVKOV • Zorica Panić, dipl. m. s., Nada David Kuzmič, dipl. zn. Macura Višić, dipl. m. s., Adrijana Debelak, 15.40–16.00 KO JE STOMA PRESENEČENJE ZA PACIENTA • dipl. m. s., univ. dipl. org. Irena Žagar, mag. zn, ET 12.20–13.00 Odmor za mreženje s pogostitvijo 16.00–16.20 KLJUČNA VKLJUČITEV ZDRAVSTVENE NEGE V OBRAVNAVO PACIENTA S SEPSO • Ksenija Šmid, dipl. m. s., Jasmina Hadžić, dipl. m. s. Moderatorja: Igor Robert Roj, Andreja Gradišek 16.20–16.40 POŠKODBA/ RAZJEDA ZARADI PRITISKA – 13.00–13.20 DOPRINOS MOBILNEGA PALIATIVNEGA TIMA NUJNO STANJE? • Tadeja Krišelj, dipl. m. s., PRI PALIATIVNI OSKRBI KIRURŠKEGA ET, univ. dipl. org. PACIENTA • Maja Janežič, mag. vzg. in menedž. v zdr. 16.40–16.50 MINUTE ZA DISKUSIJO 13.20–14.20 KAKO IZZIVE SPREMENITI V OSEBNE ZMAGE • 16.50–17.00 SIMPOZIJ Saša Einsiedler, OMM mentorica za uspeh 14.20–14.30 MINUTE ZA DISKUSIJO 19.00 GALA VEČERJA 14.30 Zaključek izobraževanja P O M E M B N O S T P R E P O Z N A V A N J A N U J N I H S T A N J 3 V K I R U R Š K I Z D R A V S T V E N I N E G I PROGRAMSKI ODBOR: Adrijana Debelak, Tjaša Kladnik, Zorica Panić, Lucija Rebernik, Igor Robert Roj, Doris Štuhec, Suzana Baltić, Andreja Gradišek, Lucija Novak. ORGANIZACIJSKI ODBOR: Adrijana Debelak, Lucija Rebernik, Doris Štuhec, Tjaša Kladnik. SPLOŠNE INFORMACIJE: Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v kirurgiji 21- 22.3.2024 tradicionalno organizira dvodnevno strokovno izobraževanje z učnima delavnicama z naslovom POMEMBNOST PREPOZNAVANJA NUJNIH STANJ V KIRURŠKI ZDRAVSTVENI NEGI. Izobraževanje bo potekalo v Hotelu Thermana Park Laško. Program izobraževanja je namenjen vsem zaposlenim v zdravstveni negi in njenim strokovnim sode-lavcem s kirurškega področja kot drugim specialnostim na primarni, sekundarni in terciarni ravni, ki prihajajo v stik s pacienti, ki so bili vključeni v kirurški ambulantni ali hospitalni obravnavi. Udeleženke in udeleženci izobraževanja z učnimima delavnicama bodo spoznali pomen prepoznavanja nujnih stanj v zdravstveni negi kirurškega pacienta, ki posledično lahko bistveno izboljša obravnavo pacienta kot vpliva na kvalitetnejšo in varnejšo ambulantno ali hospitalno zdravljenje. V sklop celotnega izobraževanja so umeščene tudi specialna predavanja, ki zaposlenemu v zdravsveni negi lahko pomagajo, da pristopi k čim celovitejši oskrbi pacienta v kirurški zdravtveni negi. Program izobraževanja je v postopku določanja števila licenčnih točk pri Zbornici- Zvezi. PRIJAVA: e- prijava za člane na Z-Z e- prijava za nečlane Z-Z Kotizacija znaša 360,00€, (članom Zbornice – Zveze, ki imajo poravnane članske obveznosti, se prizna 50% popust in znaša 180,00€). Kotizacijo se nakaže na transakcijski račun Zbornice– Zveze, številka računa 02015-0258761480, sklic 00 0212-21032024, s pripisom za Sekcijo medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v kirurgiji. V kotizacijo so všteta predavanja in učni delavnici, zbornik predavanj, ki bo objavljen na spletni strani Zbornice– Zveze, zavihek Strokovne sekcije (Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v kirurgiji), potrdilo o udeležbi, odmori in gala večerja. Možnost kosila bo organizirana v Hotelu Thermana Park Laško na lastne stroške. Naročilo kosila je nujno ob registaciji. Ob registraciji se potrebuje člansko izkaznico Zbornice – Zveze in licenčno številko. Organizator si pridržuje pravico do manjših sprememb programa. Rezervacija: Prenočišča so rezervirana v Hotelu Thermana Park Laško, v Laškem, sami morate pa potr-diti rezervacijo pod šifro: „POMEMBNOST PREPOZNAVANJA NUJNIH STANJ V KIRURŠKI ZDRAVSTVENI NEGI“ na kontakt: 03 4232100, ali E: info@thermana.si. Parkirišča so zagotovljena brezplačno ob hotelu in v hotelski garaži plačljiva. Dodatne informacije prejmete pri predsednici sekcije na: sekcija-kirurgija@zbornica-zveza.si. P O M E M B N O S T P R E P O Z N A V A N J A N U J N I H S T A N J 4 V K I R U R Š K I Z D R A V S T V E N I N E G I USTVARIMO DELOVNO OKOLJE V KATEREGA SE BODO ŠTUDENTI ZDRAVSTVENE NEGE RADI VRAČALI KOT NAŠI SODELAVCI Tjaša Kladnik, dipl. m. s. Splošna bolnišnica Brežice, Kirurški oddelek kladnik.tjasa@gmail.com IZVLEČEK naveličanostjo. Temveč, da jih s svojim pozitivnim vidikom in odnosom do našega dela navdušimo in pokažemo dobre iz po-Pravilno izbran klinični mentor, ki svoje delo opravlja s srcem zitivne strani sestrskega dela. in predanostjo, študentu na klinični praksi predstavlja poziti-ven lik zdravstvenega delavca, kakršen si želi postati tudi sam. Študenti so tekom kliničnega usposabljanja izpostavljeni KLINIČNI MENTOR JE VODNIK ŠTUDENTU mnogim situacijam, s katerimi se srečajo prvič v življenju, zato Klinično mentorstvo je vodenje in podpora, ki jo v različnih v kliničnem okolju potrebujejo osebo, kateri lahko zaupajo. oblikah in metodah začetniku zagotavlja izkušena oseba, ki Študentje so ranljiva skupina, ki vstopajo v neznano delov-prevzeme vlogo vzornika, vodnika, tutorja, zaupnika ali in-no okolje in s tem v nove odnose, ki niso vedno sprejemljivi, štruktorja. Je razmerje, ko strokovnjak pomaga študentu pri temveč mejijo na vertikalno nasilje nad študenti zdravstvene uspešnem razvoju njegove poklicne poti. Odnos se gradi sko-nege. V kolikor bo študent zdravstvene nege občutil varnost, zi čas in je bistven za rast in razvoj študenta. Pomembno je, pripadnost in timski duh v okolju, kjer se klinično izobražuje, da klinični mentor pri svojem predajanju znanja na študenta obstaja velika verjetnost, da se bo v bodoče želel vrniti, kot uporablja usvojeno znanje didaktike. Didaktika je izobraževal-sodelavec. no področje, ki usmerja učni proces in pomeni posredovanje Ključne besede: klinični mentor, študent, zdravstvena nega ciljev, vsebin ter metod poučevanja, ki so pomembni dejavnik učenja. K doseganju učnih ciljev nas vodijo učne metode, ki so UVOD v naprej načrtovana ravnanja, katerih cilj je kakovost učnega procesa (Pogačnik Žebovec, 2019). Zdravstvena nega, zdravstvenim delavcem z leti postane sa-moumevna. Negovanje, hranjenje, aplikacija zdravil postanejo Klinične mentorje in njihovo vlogo usmerja tudi VIII. načelo »rutina«, ki pravzaprav to nikoli zares ni. Intervencije, diagno-Kodeksa etike v zdravstveni negi in oskrbi Slovenije kjer piše, stično – terapevtski posegi, ki jih leta in leta izvajamo nam da medicinska sestra namenja »posebno skrb in pozornost postanejo domači oziroma znani. V vsej tej domačnosti pri študentom in dijakom zdravstvenih in drugih šol ter pripravni-opravljanju svojega poklica pozabljamo, da zanje, ki smo ga kom«. Tudi če zaposleni niso v formalni vlogi kliničnega men-usvojili ni prišlo samo od sebe, temveč so ga na nas prenesle torja, »z njimi delijo svoje znanje in profesionalne izkušnje, jih generacije pred nami, naj si bo teoretično ali praktično. Raje spodbujajo, so jim pomemben vzgled na njihovi profesionalni pozabimo, kot da se z muko spomnimo kakšni so bili naši poti ter z njimi vzpostavljajo strpen strokovni dialog« (Kodeks začetki kariernih poti, saj ni bilo vedno ravno rožnato. Gene-etike v zdravstveni negi in oskrbi Slovenije, 2014). racija »trdih kož« je minila. Sodobni časi zahtevajo drugačne Glavni namen kliničnega usposabljanja je, da si študent pri-pristope do študentov zdravstvene nege na klinični praksi. dobi veščine in znanje v resničnem okolju, zato, da se seznani Starejše generacije medicinski sester postajajo manjšina. s svojim prihodnjim strokovnim delom, ter da svoje usvojeno Velja pravilo, da se manjšina prilagodi večini, ki pa je tokrat teoretično znanje podkrepijo s kliničnimi izkušnjami (Pogačnik mladina. Zato menim, da je skrajni čas, da se začne vsak pri Žebovec, 2019). sebi zavedati svoje mentorske vloge pri predajanju znanja na naše mlajše zdravstvene sodelavce. Edini način, da popravimo Izraz mentor se v Sloveniji uporablja kot opis stopnje na kari-trenutno kadrovsko podhranjenost je, da mladih nadobudnih erni poti strokovnega delavca oziroma osebe, katera spodbu- študentov zdravstvene nege ne preženemo iz stroke s svojo ja, vodi in usmerja proces učenja pri študentih. Za kliničnega P O M E M B N O S T P R E P O Z N A V A N J A N U J N I H S T A N J 5 V K I R U R Š K I Z D R A V S T V E N I N E G I mentorja se imenuje osebo z ustrezno strokovno izobrazbo, ki Trenutno utečen proces kliničnega usposabljanja študentov ima najmanj tri leta delovnih izkušenj, licenco za opravljanje spremljajo trije cilji in sicer; vodenje, usmerjanje in prikazova-dela v zdravstveni negi in končano usposabljanje za klinič- nje. Pred začetkom kliničnega usposabljanja bi bilo smiselno, ne mentorje. Ena izmed prednostnih nalog je, da s študenti da se klinični mentor in študent sestaneta in opravita pogovor, vzpostavi dobre delovne odnose, ter da so študenti v klinič- kjer se študent seznani z namenom usposabljanja, vsebinami nem okolju sprejeti kot člani tima. Mentorji imajo moč, da in cilji kliničnega izobraževanja. Pomembno je tudi, da študent svetujejo in pospešujejo poklicni razvoj študentov. Študenti pred začetkom izobraževanja izrazi svoje interese, pričakova-v kliničnem mentorju vidijo vzor, ki jim služi kot ogledalo za nja, zadržke, strahove in dileme. Vzajemno oblikujeta individu-njihov strokovni razvoj (Pogačnik Žebovec, 2019). alni načrt praktičnega izobraževanja, ki temelji na vsebini in Študenti pričakujejo, da je klinični mentor navdušen, dostopen, dogovoru. Na takšen način povečamo uspešnost kliničnega potrpežljiv, razumljiv, vključi študente v aktivnosti, prilagaja izobraževanja (Gradišnik, 2019). Pomembo je, da se zaveda-tempo poučevanja za lažje napredovanje študentov. Veliko jim mo, kako nujno je prenašanje znanja in izkušenj na študen-pomeni, da ima mentor smisel za humor, da je profesionalen, te, saj s tem pridobimo kakovostne bodoče sodelavce (Šivic, organiziran, samozavesten, skrben, sposoben, dober komuni-2013). Klinični del izobraževanja je zasnovan tako, da študen-kator, da ima realna pričakovanja, zagotavlja redno povratno tom omogoča parcialni vpogled v organizacijske značilnosti in informacijo, se resnično zanima za študenta, zagotavlja večjo procese dela, ki jih bodo deležni v bodoči službi (Furlan, 2015). neodvisnost študentov ter izkazuje zaupanje v sposobnosti študentov (Pogačnik Žebovec, 2019). VERTIKALNO NASILJE NAD ŠTUDENTI ZDRAVSTVENE NEGE Večina kliničnih mentorjev se za svojo vlogo mentorja ne čuti pripravljeno, predvsem na področju poučevanja in ocenjevanja. Nasilje nad študenti zdravstvene nege predstavlja problem, V kolikor je klinični mentor izbran izključno zaradi razpoložlji-ki se pojavlja v kliničnem okolju. Nasilje oziroma nevljudnost vosti in izobrazbe, ne pa po interesu oziroma sposobnosti, bo se vrši s strani medicinskih sester, mentorjev, zdravnikov in klinično usposabljanje ogroženo. Nemalo kliničnih mentorjev pacientov. Nasilje nad študenti obsega dejanja vse od nevlju-je izbranih na podlagi njihovih delovnih izkušenj, z miselnostjo, dnosti do nespoštljivega odnosa, zanemarjanja, zavračanja da je posameznik dobro usposobljen in sposoben obvladati in sovražnega vedenja. Medicinske sestre študentom niso dodatno odgovornost, kot jo predstavlja izvajanje kliničnega vzgled, jih ne želijo poučevati, temveč od njih zahtevajo preveč mentorstva. Klinični mentorji se na klinično mentorstvo mora-ali pa jih zavračajo. Diplomirane medicinske sestre so na vrhu jo pripraviti. Potrebno je narediti načrt kliničnega usposablja-lestvice, glede na izvajanje vertikalnega nasilja nad študenti, nja in pri tem oblikovati cilje kliničnega usposabljanja, kateri sledijo jim tehniki zdravstvene nege, klinični mentorji in vodje se predstavijo študentom. Piramida učenja navaja, da si štu-zdravstvene nege (Lah, 2020). Nasilju so v večji meri izpostav-denti pri izvajanju dela povprečno zapomnijo 75% snovi, pri ljeni mlajši študenti in študentke, ob tem se počutijo tesnobno demonstraciji pa 30%. Priporočljivo je, da za klinično učenje in potrto. Zaradi vertikalnega nasilja so študentje pri izvaja-diagnostično-terapevtskih postopkov uporabljamo združeno nju zdravstvene nege in oskrbe manj kakovostni. Vsaj polo-tako metodo demonstracije, kot učno metodo razlaganja, saj s vica študentov zdravstvene nege, ki so na svojem poklicnem tem dosežemo bolj učinkovito poučevanje (Pogačnik Žebovec, usposabljanju doživeli nasilje razmišlja o menjavi karierne poti 2019). Mentor ima pomembno vlogo pri tranziciji teoretičnega (Lah, 2020). Študenti, ki so prijavili nasilje, so se počutili za dela v prakso. Ta vloga je velikokrat označena kot stresna, saj svoje dejanje kaznovani. Redki študenti se odločijo za prijavo jim predstavlja dodatno delo in izzive (Lah, 2020). nasilja, ki ga doživljajo med klinično prakso, predvsem zaradi strahu pred zatiranjem, nekateri pa trpinčenje dojemajo kot Mentorstvo je zahtevno tudi zaradi preobilice dela v samem del službe. Veliko študentov navaja, da so morali opravljati do-delovnem procesu. Mentorstvo študentov je po drugi strani za ločene naloge kot oblike kaznovanja, namesto, da bi opravljali medicinske sestre zelo motivacijsko pri ohranjanju in obnav-intervencije v izobraževalne namene (Lah, 2020). Študenti iz-ljanju njihovega znanja. Mentorstvo kljub izzivom doprinese postavljajo, da so s strani nadrejenih deležni neprimernih šal k profesionalnem razvoju medicinske sestre. Študentje zdra-o njih. V samem delovnem okolju pa so se pogosto počutili vstvene nege najbolj pohvalijo medicinske sestre, ki jim omo-izključeno in socialno izolirano. Nasilje nad študenti se lahko gočajo, da so relativno samostojni, hkrati pa jih ob tem vodijo, pojavlja tudi v subtilnih oblikah, zaradi katerih se študentje jim pomagajo, ter jim odpirajo možnosti, da se naučijo kaj počutijo manjvredno. Takšne oblike so na primer ignoriranje, novega (Lah, 2020). Klinični mentorji mentorstva ne bi smeli ne vključevanje, nedostopnost, šepetanje o študentih, izogi-jemati kot postranske naloge, študentov pa ne jemati kot do-banje mentorstvu študentu in zavijanje z očmi. Študentje se daten vir delovne sile, ampak bi se morali na vsako izvajanje pogosto počutijo izkoriščene, saj morajo opravljati aktivnosti, kliničnega mentorstva pripraviti (Pogačnik Žebovec, 2019). ki jih samo osebje manj rado počne, v kolikor takšne naloge P O M E M B N O S T P R E P O Z N A V A N J A N U J N I H S T A N J 6 V K I R U R Š K I Z D R A V S T V E N I N E G I zavrnejo jim lahko mentorji onemogočijo izkušnje za učenje. ZAKLJUČEK Za študente zdravstvene nege je lahko doživljanje vertikalnega nasilja izjemno travmatično. Posledice so lahko za njih Obstoj in razvoj zdravstvene nege je odvisen od medgenera- čustveno zelo obremenjujoče in se lahko stopnjujejo tudi do cijskega sodelovanja. Opravljanje poklica medicinske sestre takšne mere, da želijo zapustiti profesijo zdravstvene nege. Di-je plemenito delo, ki zahteva več kot samo teoretično znanje. plomirane medicinske sestre imajo moralno, etično in zakon-Največjo vrednost ima znanje, ki je utemeljeno na dobri pra-sko odgovornost do razvoja profesije zdravstvene nege, prav ksi. Dobro prakso pa leta in leta razvijajo medicinske sestre, tako do poučevanja študentov in prenosa znanja na naslednje vsaka na svojem specifičnem področju. Da vso to izkustveno generacije. V smislu nenasilja niso zavezne samo instituciji, pridobljeno znanje ne odide v pozabo oziroma ne odide v pokoj pač pa tudi profesiji zdravstvene nege. Zaželeno je, da bi me-z medicinskimi sestrami je edino prav, da praktične izkušnje dicinske sestre študente uvajale z zglednim vedenjem, ki bi ga prenašamo iz generacije v generacijo. Ob prihodu študen-kasneje tudi sami vnesli v prakso. Medicinska sestra, ki pou-tov v klinično okolje, naj se jim dodeli mentor, ki je pripaden čuje študenta ima možnost, da ga navdihuje, uči, mu pomaga, poklicu in organizaciji. Vsakdo ni sposoben za prenos znanja, ga usmerja ter spodbuja pri delu (Lah, 2020). kljub temu, da je mogoče odličen praktik. Zaenkrat ne obstaja poenoten način, s katerim bi odlično uspeli prenesti znanje na mlajše generacije medicinskih sester, obstaja pa nekaj di-KAKOVOST KLINIČNE PRAKSE daktičnih metod in tehnik s katerimi nam uspeh poučevanja V času praktičnega usposabljanja študenti v procesu izkustve-ne uide. Vsekakor s strpnostjo, pozitivnostjo in strokovnostjo nega učenja v kliničnem okolju razvijajo splošne in specifične uspemo v svoje vrste privabiti mlade obraze, ki bodo kakovo-kompetence. Na podlagi dejanskih izkušenj v kliničnem okolju stno opravljali zdravstveno nego in z veseljem vsrkavali naše in aktivnega preizkušanja strokovnih intervencij zdravstve-predano znanje. ne nege se učijo tudi medsebojnega sodelovanja, uporabo Izobrazba je pomembna za družbeni položaj medicinskih se-terapevtske komunikacije, sposobnosti kritičnega mišljenja, ster v Sloveniji, zato je potrebno spodbujati vse oblike izobra-etičnih vrednot in strokovnih odločitev. V kakovostno izobra- ževanja, ki bodo zagovarjale kakovostnejšo zdravstveno nego, ževanje zdravstvene nege v kliničnem učnem okolju je zato s tem pa tudi bolj izobražene medicinske sestre, ki bodo imele potrebno integrirati metode pedagogike. Praktično izobraže-več znanja, zaupanja, kritičnosti, samospoštovanja in odgo-vanje v zdravstveni negi se pretežno izvaja kot klinično uspo-vornosti pri svojem delu (Šivic, 2013). sabljanje v kliničnem okolju, ki je kompleksna sociološka in kulturna entiteta in izjemnega pomena pri oblikovanju znanja, Pogačnik Žebovec (2019) v svojem delu navaja besede avtorja veščin, profesionalne socializacije in preferenc študentov Wooden & Yaeger, ki opisujeta izjavo nekega očeta, ki je poter dodana vrednost za strokovno delovanje v bodoči službi. gosto govoril: »Vse kar veš, si se od nekoga naučil.« Vse na Uspešno klinično usposabljanje zavirajo organizacijske zna-tem svetu se predaja. Vsak košček znanja je nekaj, kar je nek- čilnosti kliničnega okolja, najpogosteje gre za pomanjkanje do z nekom delil. časa in obremenitev mentorjev. Študenti se na podlagi klinič- nih izkušenj učijo kakovostne zdravstvene nege, ponotranjajo VIRI IN LITERATURA jo z zgledom mentorjev in ostalih zdravstvenih sodelavcev v Furlan, A., 2015. Vpliv organizacijskih značilnosti kliničnega okolja na kakovost interdisciplinarnih timih. Učenje in poučevanje v kliničnem usposabljanja študentov zdravstvene nege: magistrsko delo univerzitetnega okolju sta ključna faktorja za razvoj kompetenc. Študenti po študija. Izola: Univerza na primorskem, Fakulteta za vede o zdravju, pp. 14-22. končanem študiju so veliko bolj samozavestni v klinični pra-Gradišnik, I., 2019. Motiviranost študentov zdravstvene nege za izvajanje klinič- nega usposabljanja: diplomsko delo. Jesenice: Fakulteta za zdravstvo Angele ksi kot na začetku, kar pomeni povečanje znanja in zaupanja Boškin, pp. 4 - 8. v lastno strokovnost ali opolnomočenje. Zato mora biti naše Kodeks etike v zdravstveni negi in oskrbi Slovenije, 2014. Uradni list Republike delovanje v mentorstvu usmerjeno v krepitev samozaupanja Slovenije št. 71. študentov za odločno delovanje v praksi (Furlan, 2015). Ne-Lah, U., 2020. Vertikalno nasilje nad študenti zdravstvene nege v kliničnem okolju: diplomsko delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene učinkovit prehod v klinično okolje vodi v izgorelost, zmanjša vede, pp. 4 - 8. zadovoljstvo pri delu in zniža produktivnost dela študentov. Pogačnik Žebovec, M., 2019. Klinično mentorstvo in učne metode v kliničnem Zato je potrebna vpeljava izboljšav pri vodenju in usmer-usposabljanju študentov zdravstvene nege: magistrsko delo. Ljubljana: Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin, pp. 1 - 53. janju študentov zdravstvene nege, ki bi vplivale na poklicno Roljić, S., 2013. Vodenje študentov zdravstvene nege na kliničnem usposablja-socializacijo mladih medicinskih sester. Študenti v kliničnem nju – odnos kot orodje za uspešno učenje. Izola: Univerza na primorskem, Fa-okolju so pogosto prestrašeni, počutijo se nesposobni in zato kulteta za vede o zdravju, pp. 18 - 33. potrebujejo pomoč. Vključevanje mentorjev v teh primerih je Šivic, I., 2013. Vloga kliničnega mentorja pri delu s študenti zdravstvene nege v kliničnem okolju: diplomsko delo. Jesenice: Visoka šola za zdravstveno nego, izrednega pomena, saj z empatijo poskrbijo za odpravo nepri-pp. 1 - 14. jetnih občutkov (Roljić, 2013). P O M E M B N O S T P R E P O Z N A V A N J A N U J N I H S T A N J 7 V K I R U R Š K I Z D R A V S T V E N I N E G I OSKRBA POLITRAVMATIZIRANEGA PACIENTA IN AKTIVACIJA HELIKOPTERSKEGA PREVOZA Maja Muhič, mag. zn in Matej Mihalič, dipl. zn. Splošna bolnišnica Murska Sobota, Urgentni center majamuhic96@gmail.com Uvod: Takojšen pristop in hiter potek zdravljenja predstavlja vse intervencije. Od novembra 2016 je tudi v Mariboru dos-ključni pomen za uspešno zdravljenje žrtev travm. Hiter pri-topna helikopterska nujna medicinska pomoč, kar razbremeni stop z oskrbo kritičnih pacientov lahko pomeni razliko med vzhodna območja Slovenije. Vendar še vedno obstajajo izzivi, življenjem in smrtjo. Od leta 2003 v Sloveniji poteka projekt ki se nanašajo na delovanje helikopterskih prevozov v sklopu helikopterske nujne medicinske pomoči, ki ga uvrščamo med nujne medicinske pomoči, in sicer kako zagotoviti, da bi bila sodobne obravnave poškodovancev na terenu. Namen pri-enako dostopna za vse prebivalce v Republiki Sloveniji in bi spevka je ugotoviti potek oskrbe politravmatiziranega paci-hkrati delovala po mednarodnih standardih. enta z aktivacijo helikopterskih prevozov v povezavi z nujno Ključne besede: primarna oskrba, politravma, helikopterski medicinsko pomočjo v Sloveniji. Cilj prispevka je opisati po-prevoz, pacient. men prepoznavanja in oskrbe življenjsko ogrožajočih stanj pri pacientih, najpomembnejših ukrepov in ustreznost oskrbe Prva uradna opredelitev izraza politravme se nanaša na več pacientov za aktivacijo transporta helikopterskega prevoza. poškodb, katere vključujejo več organov ali sistemov (Mar-Metode: Raziskava temelji na iskanju in dostopanju do znan-sden & Tuma 2023). Z namenom vključevanja anatomskih stvenih in strokovnih člankov, v večjem obsegu pridobljenih kot fizioloških elementov politravme, je mednarodna skupina iz elektronskih baz podatkov: Cobiss, PubMed, Cinahl, Scien-strokovnjakov opredelila politravmatiziranega pacienta kot ceDirekt in Google Učenjak. Za enostavnejšo iskanje smo si pacienta s skrajšano lestvico poškodb (Abbreviated Injury pomagali z iskalno strategijo PICO (Populacija, izvedba, pri-Scale AIS) ≥3 za dva ali več različnih predelov telesa, z eno merjava, rezultati) in s kombinacijo ključnih besed ter uporabo ali več dodatnimi lastnostmi iz petih fizioloških parametrov Boolovih operatorjev. Iskanje je potekalo preko ključnih besed starosti, zavesti, hipotenzije, koagulopatije in acidoze – Ber-v slovenskem jeziku: »helikopter«, »nujna medicinska pomoč«, linska opredelitev (Lapidus, et al., 2023). Prevalenca smrtnih »oskrba politravmatičnega pacienta« in »transport« ter v angle- žrtev zaradi posledic politravmatičnih poškodb predstavlja 9 škem jeziku: »helicopter«, »ambulance«, »polytrauma care« and % vseh smrtnih žrtev na svetu (Berkeveld, et al., 2021), sama »transport«. V raziskavi smo upoštevali tudi postavljene izklju-pogostost politravmatskih poškodb pa na letni ravni po celot- čitvene in vključitvene kriterije, kot so dostopnost literature nem svetu predstavlja 65 % do 72 % primerov (He, et al., 2023). v celotnem obsegu besedila, starost do 10 let in dostopnost jezika v slovenskem ali angleškem jeziku. Rezultati: Ugotavljamo, da so indikacije za aktivacijo helikopterskega prevoza OSKRBA POLITRAVMATIČNIH PACIENTOV V široke. V prvi vrsti zajemajo paciente s kritičnimi poškodbami, PREDHOSPITALNEM OKOLJU saj učinkovitejše skrajšajo čas prevoza, ki predstavlja najpo-Primarni pregled je namenjen hitri oceni in zdravljenju vseh ži-membnejši dejavnik pri zmanjšanju umrljivosti, da so pacienti vljenjsko nevarnih poškodb. Končati ga je potrebno zelo hitro. v čim krajšem času pripravljeni v operacijski sobi. Odločitev Glavni vzroki smrti pri pacientu s hudimi poškodbami obsegajo o uporabi zračnega medicinskega prevoza se prevzema z ve-obstrukcija dihalnih poti, odpoved dihanja, obsežna krvavitev likim premislekom in prav tako vključuje dejavnike, v katerih in poškodbe možganov (Dumovich &Singh 2022). Pregled je je aktivacija helikopterskega prevoza odsvetovana oziroma potrebno opraviti od glave do pet, čas trajanja pregleda ne sme vzbuja pomisleke glede prednostih. Slednji obsegajo daljše obsegati dlje od 5 minut. V mnogih primerih lahko teoretična razdalje, vremenske razmere, visoke stroške in samo zdra-rekonstrukcija mehanizma nesreče zagotovi pomembne infor-vstveno stanje pacientov. Diskusija in zaključek: V času de-macije in namige v povezavi s potencialnimi silami, ki bi lah-lovanje helikopterske nujne medicinske službe so zabeležene ko bile vpletene; poškodbami, vključno s stopnjo potencialne P O M E M B N O S T P R E P O Z N A V A N J A N U J N I H S T A N J 8 V K I R U R Š K I Z D R A V S T V E N I N E G I kontaminacije v primerih odprtih poškodb, ki posledično lah-kardiocirkulatorna funkcija stabilizira na nizki ravni in prepreči ko preprečijo podcenjevanje nastale travme (Maegele, 2015). nadaljnje poslabšanje krvavitve (Maegele, 2015). Izguba krvi je Sam pristop, pregled in oskrbo poškodovancev v zunajbol-najpogostejši vzrok šoka pri pacientih s travmo. Ta se oceni z nišničnem okolje se v Sloveniji izvaja v skladu s protokolom oceno stopnjo odzivnosti, očitne krvavitve, barvo kože in pul-ITLS (International trauma life support). Slednji temeljijo na za. Stopnja odzivnosti je mogoče hitro oceniti z mnemonikov primarnem, sekundarnem in kontrolnem pregledu poškodo-AVPU (A- opozorilo), V (odziv na verbalne dražljaje), P(odziv vanca (Posavec, 2023). Ne glede na vrsto poškodbe se prena boleče dražljaje), U(neodzivnost na kakršne koli dražljaje). gled vedno začne z začetno oceno stanja poškodovanca, ki Vsako očitno krvavitev je potrebno nadzorovati z neposrednim zajema oceno in upravljanje dihalnih poti, dihanja, cirkulacije pritiskom in po potrebi z namestitvijo podvez na okončine. Ble- (Devendra, et al., 2021). Protokoli vodenja so zasnovani tako, de ali pepelnate okončine ali koža obraza so opozorilni znak da pomagajo medicinskim ekipam, ki zdravijo paciente s trav-hipovolemije. Hitri, nitasti pulzi v karotidnih ali femoralnih matskimi poškodbami, pri odločanju in takojšnjem sistema-arterijah so prav tako zaskrbljujoči pri hipovolemiji. Čas pol-tičnem pristopu k zdravljenju, tako da se lahko rezultati za pa-njenja kapilar se lahko uporabi za oceno ustreznosti tkivne ciente izboljšajo (Marsden & Tuma 2023). Cilj predhospitalne perfuzije. Čas kapilarnega polnjenja, daljši od 2 sekund, lahko oskrbe na kraju dogodka je določiti prednostne težave za reše-pomeni slabo perfuzijo (Planas, et al., 2023). vanje življenj in stabilizirati pacienta pred prenosom pacienta Pacienti z hudo krvavečimi poškodbami okončin z ne-v specializirano oskrbo (Iyengar, et al., 2023). posrednim vplivom na vitalne funkcije obravnavamo z najvišjo Prednostna naloga primarnega začetnega pregleda pri oskr-prednostjo, po potrebi tudi zanemariti shemo ABCDE. Ocena bi pacientov je ocena in upravljanje dihalne poti, pred samim ustreznih virov krvavitve se običajno izvaja v okviru „C“ -prio-nadaljnjim potekom jo je potrebno očistiti ali zavarovati. Ustre-ritetnega pregleda (cirkulacije) ob pregledu; manj pomembne zen ustni odziv bolnika kaže na prehodno dihalno pot z ustre-ali manjše krvavitve se običajno odkrijejo v okviru razširjene zno oskrbo pljuč s kisikom in možganskim perfuzijskim tla- „sekundarne preiskave“. Vire aktivne krvavitve obravnavamo kom za dovajanje krvi v možgane (Marsden & Tuma 2023). Pri po naslednjem postopnem algoritmu (Maegele, 2015). hudo poškodovanih pacientih s travmo je pogosto pričakovati Hitra nevrološka ocena poškodovanca je bistvenega pomena, oteženo dihalno pot, v takih pogojih je potrebno razmisliti o slednja mora vključevati poškodovančevo zavestno stanje in izvedbi alternativnih dihalnih poteh (Maegele, 2015). Pri oceni nevrološke znake. To ocenjuje Glasgowo lestvico kome (GCS). dihanja je potrebno določiti frekvenco dihanja, pregledati gibe V primeru, da je pod 8 je potrebna endotrahealna intubavija. torakalne stene glede simetrije in uporaba pomožnih dihalnih Zmanjšana stopnja zavesti lahko kaže zmanjšano cerebralno mišic ter perkutirati prstni koš glede enostranske otopelosti oksigenacijo in dodatno perfuzijo ali pa jo povzroči neposre-ali resonance. V primeru nezadostnega dihanja, je potrebna dna možganska poškodba. Na stanje zavedanja poškodovan-aktivacija prezračevanja. Življenjsko ogrožajoča stanja, ki so ca pa vplivajo še hipoglikemija, alkohol, opiati in različna zdra-lahko odkrita v primarnem pregledu obsegajo pnevmotoraks, vila (Elbaih & Basyouni, 2020). odprti pnevmotoraks, tenzijski pnevmotoraks in nestabilen V primeru perforacijske poškodbe perforirani predmet pusti-prstni koš (Upadhyaya, et al., 2020). mo na mestu; morda je predmet potrebno razrezati za okreV primeru prisotnih znakov nevrološkega primanjkljaja, bole-vanje in transport bolnika. Poškodovane intrakranialne žile se čine v vratu ali poškodbe glave ali udarca z veliko hitrostjo, pogosto tamponirajo preko perforirajočega predmeta in od-je potrebno domnevati, da gre za poškodbo vratne hrbtenice. stranitev bi prej pospešila ali poslabšala krvavitev. Odstranitev Pri pacientih, pri katerih je bila vratna hrbtenica imobilizirana perforantnih predmetov se izvaja v bolnišnici pod pogojih, kjer že pred bolnišnico, je treba imobilizacijo ohraniti do izključitve je zagotovljena takojšnja kontrola krvavitve. Odprte poškod-poškodbe. Pri bolnikih, ki so apnoični ali imajo Glasgowovo be prstnega koša pri pacientih z kompenziranim dihanjem se lestvico kome (GCS) manj kot 8, je potrebno zagotoviti dihalno oskrbujejo s sterilnimi povoji, da se sproži ventilni mehanizem, pot, najpogosteje z orotrahealno intubacijo (Marsden & Tuma ki omogoči pretok zraka iz prsnega koša, ne pa obratno. Zrač- 2023). Pri oceni cirkulacije se upošteva krvni tlak, frekvenca no zaprta obloga bi takoj povzročila tveganje za tenzijski pnev-pulza, pulzni tlak na vseh okončinah in kapilarni povratek. Po-motoraks. Pri pacientih z respiratorno insuficienco je možnost zornost je potrebno nameniti razširjenost vratnih ven in oceni izbire intubacija (Maegele, 2015). prekrvavljenost okončin. Življenjsko ogrožajoča stanja, ki so povzročena zaradi motenj cirkulacije po poškodbi prstnega AKTIVACIJA HELIKOPTERSKEGA PREVOZA koša so masivni hemotoraks, tenzijski pnevmotoraks, srčna tamponada in ruptura aorte (Donley, et al., 2023). Pri bolnikih z Helikopterske nujne medicinske storitve (HNMP) zagotavljajo dokazano poškodbo prsnega koša se pri 9 % do 50 % primerov izboljšano predbolnišnično zdravstveno oskrbo žrtvam večjih pojavijo znaki pnevmotoraksa (Maegele, 2015). poškodb (Griggs, et al., 2021). Za zmanjšanje umrljivosti in obolevnosti po hudih travmatičnih poškodbah se poleg rednih Pri hudo poškodovanih, hipotoničnih in krvavečih travma-storitev nujne medicinske pomoči (NMP) uporablja helikop-tičnih pacientih je potreba z pričetkom volumske terapije v terska nujna medicinska pomoč (v nadaljevanju HNMP) in skladu s konceptom „oživljanja z majhnim volumnom“, da se druga vozila za hitri odziv. Medtem ko je HNMP lahko hitrejša P O M E M B N O S T P R E P O Z N A V A N J A N U J N I H S T A N J 9 V K I R U R Š K I Z D R A V S T V E N I N E G I alternativa za prevoz na dolge razdalje in v posebnih okoliščiKot ključni sestavni del vsakega regionalnega sistema NMP nah, kot je med gostim prometom, je lahko zunanja veljavnost mora biti ustrezno uporabljen, da se zagotovi največja korist posebnih omejitev razdalje v drugih travmatoloških sistemih za največjo število pacientov. (Lapidus, et al., 2023). HNMP ponuja številne prednosti, vključ- no z možnostjo hitrega dostopa do podeželskih ali oddaljenih lokacij, zagotavljanjem več naprednih konfiguracij posadke in LITERATURA posredovanjem, ko zemeljske enote niso na voljo. Vendar, ko Berkeveld, E., Popal, Z., Schober, P., Bloemers, F. & Giannakopoulos, G.F. 2021. je potreba po uporabi HNMP se pretehtajo zmožnosti glede Prehospital time and mortality in polytrauma patients: a retrospective analyi-sis. BMC Emergency Medicine 21 (78), pp. 161. Available at: https://bmcemer-na pomanjkljivosti letenja z motorjem, vključno z inheren-gmed.biomedcentral.com/articles/10.1186/s12873-021-00476-6 tnim tveganjem strmoglavljenja s poznejšimi poškodbami Devendra, A., Nishith, G., Raja, D., Dheenadhayalan, J. & Rajasekaran, S. 2021. ali smrtjo posadke ali pacientov. Drugi vidiki uporabe HNMP Current updates in management of extremity injuries in polytrauma. Journal vključujejo spremembe v fiziologiji, povezane z letom, stroške of Clinical Orthopaeds and Trauma 12(1), pp. 113-122. Available at: https:// www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC7920200/ in porabo omejenega vira (Godfrey & Loyd 2022). Donley, E., Munakomu, S. & Loyd, J. 2023. Hemorrhage control. StatPearls. Pri odločanju o aktivaciji HNMP se upošteva več načel. V prvi Available at: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK535393/ vrsti je potrebno pacientom, ki jih potrebujejo, čim prej zagoto-Dumovich, J. & Singh, P. 2022. Physiology, trauma. StatPearls: Treasure Island. viti sredstva za intenzivno nego. Pacienti, ki so kritični ali ne-Elbaih, A. H. & Basyouni, F.H. 2020. Teaching approach of primary survey in stabilni, potrebujejo čim hitrejši prevoz in bodo med prevozom Trauma Patients. Journal of Surgery Medicine 1(1), pp. 6. Available at: https:// www.researchgate.net/profile/Adel-Hamed-Elbaih/publication/343793910_ verjetno potrebovali kritičen poseg. Upošteva se čas do cilja Teaching_Approach_of_Primary_Survey_in_Trauma_Patients/links/5f3fd-za dokončno oskrbo in morebitne zamude je treba čim bolj 53fa6fdcccc43e07fab/Teaching-Approach-of-Primary-Survey-in-Trauma-Pa-zmanjšati. Za prevoz stabilnejših pacientov z najprimernejšim tients.pdf načinom prevoza je treba uporabiti najprimernejšo posadko. Godfrey, A. & Loyd, J. 2022. EMS Helicopter activation. StatPeartls. Available at: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK513336/ Intenzivna oskrba na tleh je lahko primernejša, kadar pacient Griggs, J., Barreet, J.W., Nelson, M., Williams, J. & Lyon, R.M. 2021. Helicop-potrebuje nujno oskrbo med prevozom in hitrejši transport ni ter emergency medical service dispatch in older trauma: time to reconsider potreben. Poleg tega je za stabilne paciente, ki ne potrebujejo the trigger ? Scandinavian Journal of Trauma, Resuscitation and Emergen-intenzivne oskrbe med prevozom, morda najbolje postrežen cy Medicine 29(62), pp. 65-100. Available at: https://link.springer.com/article/10.1186/s13049-021-00877-3 lokalni prevoz NMP ali prevoz nekritične oskrbe, razen če bi to He, W., Fu, X. & Chen, S. 2023. Advancing polytrauma care: developing and nepotrebno obremenilo sistem (Lapidus, et al., 2023). validating machine learning models or early mortality predicition. Journal of Po nujni medicinski pomoči se čas od incidenta do začetka Tanslational Medicine 21 (664), pp. 124. Available at: https://translational-medicine.biomedcentral.com/articles/10.1186/s12967-023-04487-8 predbolnišnične oskrbe in čas do končne bolnišnične oskrbe Iyendar, K., Venkatesan, A., Jain, V., Shashidhara, M., Elbana, H. & Botchu, R. štejeta za dejavnika, ki vplivata na izid pacientovega stanja. 2023. Risks in the management of Polytrauma patients: Clinical insights. Slednje je velikega pomena pri pacientih, pri katerih gre za Orthopedic Research and Reviews 15 (1), pp. 27-38. Available at: https://www. hudo poškodbo ali zelo kompleksno stanja, in posledično za-ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC10039633/ muda ogrozi njegovo okrevanje ali preživetje. Nujni primeri, ki Lapidus, O., Rubenson, R., Bäckström, D. 2023. Trauma patient transport to hosspital using helikopter emergency medicla services or road ambulance in segajo v oddaljene ali gorska območja imajo daljšo predbol-Sweden: A comparison of survival and prehospital time intervals. Scandina-nišnično fazo v primerjavi z nujnimi primeri v mestnih obmo-vian Journal of Trauma, Resuscitation and Emrgency Medicine 31 (101), pp. čjih, posledično je bistveno izboljšanje izida doseči s hitrim 31. Available at: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC10725597/ zdravljenjem na samem kraju in prevozom do najbližje ustre-Maegele, M. 2015. Prehospital care for multiple trauma patients in Germany. Chinese Journal of Traumatology 1(13), pp:14. Available at: https://mednexus. zne zdravstvene ustanove s pomočjo helikopterja. Službe nuj-org/doi/full/10.1016/j.cjtee.2015.07.005 ne medicinske pomoči, ki vključujejo helikopter (HNMP) po-Marsden, N. J. & Tuma, F. 2023. Polytraumatized patient. StatPearls. Available skušajo doseči kratko aktivacijo (od klica v sili do vzleta ekipe at: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK554426/ HNMP) in čas približevanja (od klica v sili do prihoda na mesto Planas, J., Waseem, M. & Sigmon, D. 2023. Trauma primary survey. StatPe-nujne pomoči). Čas sposobnosti sistema, na pravočasen odziv arls: Treasure Island. Available at: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/ NBK430800/ na nujne primere, so priznani kot eni izmed najpomembnejših Posavec, A. 20223. Pregled in oskrba poškodovanca v zunajbolnišničnem in enostavnih merilcev kazalnikov kakovosti v predbolnišnični okolju. In: Mesec, U. & Germ, T. Oskrba poškodovancev v zunajbolnišnični nuj-urgentni medicini. Učinkovit sistem HNMP obsega kombina-ni medicinski pomoči – zbornik predavanj. Zbornica zdravstvene in babiške cije napredne tehnologije (helikopterji, komunikacije) in dobro nege – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih organiziranost, usposobljenost in izobraževalnost človeških tehnikov Slovenije – Sekcija reševalcev v zdravstvu. Marec 2023. Narodna in univerzitetna knjižnjica Ljubljana, pp. 9-12. virov (helikopterska posadka, dispečeriski centri itd.) (Toma-Tomazin, I., Vegnuti, M., Ellerton, J., Reisten, O., Sumann, G. & Kersnik, J. zin, et al., 2012). 2012. Factors impacting on the activation and approach times of helikopter emergency medical services in four Apline Countries. Scandinvian Journal of Trauma, resuscitation and emergency medicine 56 (20). Available at: https:// ZAKLJUČEK sjtrem.biomedcentral.com/articles/10.1186/1757-7241-20-56 Aktivacija HNMP je področje, na katero uporabo vplivajo re-Upadhyaya, G., Iyengar, K., Kumar, V. & Garg, R. 2021. Evolving concepts and strategies in the management of polytrauma patients. Journal of Clinical gionalizacija specializiranih virov, dostop do oddaljenih lo-Orthopaedics and Trauma 12 (1), pp. 58-65. Available at: https://www.ncbi. kacij, napredna oskrba med letom in zmogljivosti bolnišnic. nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC7920163/ P O M E M B N O S T P R E P O Z N A V A N J A N U J N I H S T A N J 10 V K I R U R Š K I Z D R A V S T V E N I N E G I SEKUNDARNI HELIKOPTERSKI TRANSPORT ŽIVLJENJSKO OGROŽENEGA PACIENTA Mateja Tomšič, dipl. m. s., mag. zdr. neg. Univerzitetni klinični center Ljubljana, Klinični oddelek za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok, Oddelek za urgentno anesteziološko dejavnost mateja.tomsic@kclj.si IZVLEČEK V letu 2023 je bilo opravljenih 46 transportov kritično bolnih pacientov, kar predstavlja zmanjšanje v primerjavi z letom Sekundarni helikopterski transport, znan tudi kot interhospita-2022. Dokumentacija vsakega transporta je ključna za iz-ni transport, je postopek, pri katerem se pacienta transportira boljšanje procesa varne in kakovostne oskrbe pacientov med s helikopterjem iz ene zdravstvene ustanove v drugo. Helikop-transportom. Zaradi zahtevnih delovnih pogojev med helikopterski transport se uporablja za prevoz pacientov, ki potrebu-terskim transportom je poudarjena pomembnost dobro prip-jejo diagnostično oskrbo in operativne ali druge nujne posege, ravljenega pacienta in brezhibno delovanje opreme. Specifič- ki niso na voljo v primarni bolnišnici. Zagotavljanje visoko na narava dela zahteva usposobljeno ekipo s specializiranim kakovostne in varne oskrbe med sekundarnim helikopterskim znanjem, da zagotovi varno in kakovostno oskrbo pacienta transportom je ključnega pomena za varnost pacienta med med transportom. transportom. Preden se izvede helikopterski transport, je potrebno natančno načrtovati pot in komunikacijo z osebjem v Ključne besede: med bolnišnični transport, transport kritično bolnišnici ali kliniki, kjer je pacient hospitaliziran, ter z bolnišni-bolnega pacienta, varna obravnava pacienta co/kliniko, kamor bo premeščen. Jasna komunikacija o stanju pacienta, načrtih zdravljenja in morebitnih posebnih potrebah UVOD je ključnega pomena. Pred vkrcanjem pacienta v helikopter je Sekundarni helikopterski transport, znan tudi kot interhos-potrebno pacienta ustrezno pripraviti, kar vključuje stabiliza-pitalni transport, je ključen postopek za prevoz pacientov cijo vitalnih znakov, pravilno pripravo medicinske opreme za transport in zagotavljanje udobja pacientu med prevozom. med zdravstvenimi ustanovami, ki potrebujejo diagnostiko, Strogo spoštovanje varnostnih protokolov med helikop-operacije ali druge nujne posege, ki niso na voljo v primarnih terskim transportom, vključno s pravili za vkrcanje in izkrcanje bolnišnicah. Pred transportom je ključno načrtovanje poti in osebja ter pacienta, ter varno pritrditvijo medicinske opreme, komunikacija med bolnišnicama ter priprava pacienta, vključ- je ključno. Varnost pacienta, zdravstvenega osebja in letalske-no s stabilizacijo vitalnih znakov in uporabo transportne opre-ga osebja je najvišja prioriteta. Helikopterska ekipa mora biti mo. Varnostne protokole je potrebno strogo upoštevati, da se visoko usposobljena za obravnavo kritično bolnih pacientov zagotovi varnost pacienta in zdravstvenega ter letalskega os-med prevozom, zagotoviti kontinuirano zdravstveno oskrbo ebja. Visoko usposobljena helikopterska ekipa zagotavlja kon-in spremljati stanje pacienta. Aktivacija sekundarnega tran-tinuirano zdravstveno oskrbo in spremljanje stanja pacienta sporta se zgodi, ko lečeči zdravnik v oddajni bolnišnici aktivira med transportom (Kikutani, et al., 2023). Uporaba monitorjev helikoptersko ekipo Kliničnega centra. Transportna oprema za spremljanje vitalnih znakov in opreme za nujno oskrbo je vključuje prenosni monitor za prikaz vitalnih funkcij, transpor-ključna za takojšnje ukrepanje ob morebitnih zapletih. Piloti tni ventilator, kisikove jeklenke in opremo za aspiracijo. Paci-in zdravstveno osebje morajo upoštevati vse varnostne pro-enta pripravimo na transport s psihološko in fizično pripravo, tokole in predpise. Ekipa v sprejemni bolnišnici ali kliniki mora vključno z zagotovitvijo optimalne respiratorne funkcije. Med biti seznanjena in pripravljena sprejeti pacienta in nadaljevati transportom neprekinjeno skrbimo za pacienta, dokumentira-z zdravljenjem. Usklajevanje med ekipami je bistveno za ne-mo vitalne znake in po potrebi izvajamo terapevtske ukrepe. moten prehod pacienta. Medicinska oprema na helikopterju Služba za med bolnišnične helikopterske prevoze kritično bol-mora biti redno vzdrževana in dostopna za uporabo med tran-nih pacientov v Kliničnem oddelku za anesteziologijo in inten-sportom. Zdravstvene ekipe, ki sodelujejo pri sekundarnem zivno terapijo operativnih strok vodi transportno dejavnost. helikopterskem transportu, morajo redno izpopolnjevati svoje P O M E M B N O S T P R E P O Z N A V A N J A N U J N I H S T A N J 11 V K I R U R Š K I Z D R A V S T V E N I N E G I spretnosti in znanje, saj se lahko soočajo z različnimi scenariji • odpoved dihal ali cirkulacije, in kritičnimi pacienti. • potreba po IABČ (intra- aortna balonska črpalka), ECMO Kakovostna in varna obravnava pacienta med sekundarnim (zunajtelesna membranska oksigenacija), helikopterskim transportom je odvisna od natančnega načrto- • hude poškodbe prsnega koša, vanja, strokovnosti zdravstvene ekipe, sodelovanja med zdra- • akutna odpoved jeter, hude zastrupitve. vstvenimi ustanovami ter upoštevanja najvišjih standardov in varnostnih protokolov. Cilj je zagotoviti, da pacient prejme Pri akutnem koronarnem sindromu in cerebrovaskularnem in-najboljšo možno zdravstveno oskrbo med prevozom iz ene sultu je potrebno transport izvesti v čim krajšem času, zato se ustanove v drugo (Eiding, et al., 2019; Kikutani, et al., 2023 ). aktivira HNMP, ki je stacioniran na Brniku in je zato odzivni čas pomembno krajši (Ministerstvo za zdravje, 2013). SEKUNDARNI HELIKOPTERSKI TRANSPORT AKTIVACIJA SEKUNDARNEGA TRANSPORTA Medicinske helikopterske prevoze delimo na primarne in sekundarne prevoze pacientov. Primarne prevoze, z mesta do-V primeru indikacije za sekundarni helikopterski transport le-godka/nesreče v bolnišnico, opravlja Helikopterska nujna čeči zdravnik v oddajni bolnišnici aktivira helikoptersko ekipo medicinska pomoč (HNMP) in Gorska reševalna služba (GRS). Kliničnega centra. Zdravnik helikopterske ekipe po prejemu Sekundarne prevoze pacientov, iz bolnišnice v bolnišnico, klica preveri zdravstveno stanje pacienta in sposobnost za delimo na prevoze življenjsko ogroženih pacientov nad enim transport, organizira sklic preostalih članov ekipe in preveri letom starosti (ki jih opravlja naš oddelek) in prevoze kritično možnost transporta s helikopterjem. Komunikacija poteka bolnih novorojenčkov, katere izvaja zdravstvena ekipa iz Enote tudi s sprejemno bolnišnico za preverbo možnosti in sezna-intenzivne terapije kirurških strok Pediatrične klinike. Izvajalca nitve o sprejemu ter mestu sprejema. Pred vzletom zdravnik helikopterskih prevozov teh služb sta oba državna operaterja, še enkrat pokliče lečečega zdravnika, da se uredi vse potrebno letalska enota policije in vojaška letalska enota. Enota HNMP za varen transport pacienta (dodatne terapevtske intervencije, ima vse dni v letu v svetlem delu dneva prisotno medicinsko namestitev arterijske kanile, centralnega venskega katetra, in-ekipo v svoji bazi na Brniku, ki se lahko takoj vkrca v helikopter tubacija...) in sporoči predviden čas prihoda. in odleti do pacienta. V primeru potrebe po med bolnišničnem prevozu posadka helikopterja najprej poleti po zdravstveno TRANSPORTNA OPREMA ekipo in opremo na heliport v Ljubljani, šele nato se usmeri Transport življenjsko ogroženega pacienta zahteva pripravo proti pacientu. Služba je organizirana kot služba stalne prip-pacienta, pripravo tehničnih pripomočkov in pripravo zdravil. ravljenosti, 24 ur na dan, vse dni v letu. V ekipi sodeluje 21 Ključnega pomena je komunikacija med medicinsko sestro zdravnikov anesteziologov in specialistov interne medicine, in zdravnikom, ki se okvirno dogovorita o poteku in pripravi ter 15 diplomiranih medicinskih sester oziroma diplomiranih pacienta za transport ter kasneje tudi sodelujeta med samim zdravstvenikov, ki imajo znanja s področja anestezije, inten-transportom. zivne terapije ter oskrbe življenjsko ogroženega pacienta. Za sodelovanje v ekipi je potrebno pridobiti licenco, ki jo po izo-Diplomirana medicinska sestra oz. diplomiran zdravstvenik braževanju izda Letalska policijska enota Brnik. pripravi vso potrebno transportno opremo za varen transport pacienta. Pripravimo prenosni monitor za prikaz vseh življenj-Indikacije za sekundarni helikopterski transport: skih funkcij (elektrokardiogram, pulzna oksimetrija, invazivni • izčrpane diagnostične ali terapevtske metode v primarni krvni tlak, kapnografija) z možnostjo defibrilacije pacienta. Po-bolnišnici, membno je zagotoviti optimalno napolnjenost baterij oz. v pri- • hudi po operativni zapleti (cirkulatorni, respiratorni), meru daljšega leta je potrebno vzeti s seboj dodatne baterije. • hudi posttravmatski zapleti, Pri transportnem mehanskem ventilatorju moramo poznati tip • ruptura anevrizme, aorte- disekcija, ventilatorja in njegov način delovanja. Uporabljamo prenosni respirator, ki nudi vse oblike mehanske ventilacije. Za transport • huda poškodba glave, akutne subarahnoidne krvavitve, vedno pripravimo vsaj dve kisikovi jeklenki s tlakom minimalno • poškodbe hrbtenice, 150 barov. Poznati moramo varno rokovanje s kisikovimi jeklen- • transport hudo poškodovanih in kritično bolnih otrok nad kami in sicer rokovanje z ventili, ter ščitenje pred padci. Jeklenke 1 letom starosti, morajo imeti ustrezen certifikat za uporabo v helikopterju. • zapleti v nosečnosti, Potrebno je tudi poznavanje formule za izračun porabe kisika • transplantacija, za posameznega pacienta, ker je od tega odvisno koliko kisi- • hude opekline kovih jeklenk je potrebnih za transport (Kawai, et al., 2022). P O M E M B N O S T P R E P O Z N A V A N J A N U J N I H S T A N J 12 V K I R U R Š K I Z D R A V S T V E N I N E G I Za potrebe aspiracije pacienta med transportom pripravimo neprekinjeno aplikacijo vazoaktivnih zdravil, ki jih pacient dobi-prenosni aspirator, ki deluje na baterije. S seboj vzamemo tudi va po infuzijskih črpalkah ali perfuzorjih. Po navodilih zdravnivečji transportni kovček v katerem so ročni dihalni balon, ste-ka zagotovimo neprekinjen dotok drugih infuzijskih raztopin in toskop, pripomočki za intubacijo, pripomočki za vzpostavitev si pripravimo intravenski analgetik, sedativ, mišični relaksant žilnih pristopov, tekočine, infuzijski sistemi, zdravila. Po potre-v posameznih odmerkih in druga specifična zdravila glede na bi in glede na stanje pacienta, vzamemo s seboj tudi perfuzor-potrebe pacienta. Pacientove vitalne funkcije prikazane na je. Vsa oprema in pripomočki za transport pacienta morajo biti monitorju morajo biti pred transportom v mejah normale (sta-redno kontrolirani in oprema redno servisirana. bilizirane), sicer po zdravnikovem navodilu izvedemo dodatne terapevtske ukrepe. Pripravljeno opremo transportiramo na heliport, kjer se držimo navodil, ki so predpisana za gibanje na heliportu. Helikopterju Potrebno je zagotoviti optimalno lego žilnih katetrov, jih po se približamo šele takrat, ko dobimo dovoljenje pilota. Opre-potrebi dodatno vzpostaviti in zavarovati ter preveriti njihovo mo v helikopterju pritrdimo, da se ob morebitni spremembi prehodnost. Zagotoviti moramo optimalen položaj in funkcio-višine, trdem pristanku idr., ne premika in dodatno ogroža nalnost drenažnih sistemov. Zbirne vrečke drenažnih sistemov članov posadke. Pomembno je tudi da vemo s katerim tipom (sistem za urno diurezo, manovaci, redivaci) se pred transportom izpraznijo ali zamenjajo. Pacienta pred transportom dob-helikopterja bomo leteli, saj je od tega odvisno kam postavimo ro pokrijemo, ter ga po potrebi lahko tudi ogrevamo z grelno transportno opremo in na kakšen način namestimo pacienta. odejo, s čimer zagotovimo zasebnost pacienta in preprečuje-Pomembno je, da je transportna oprema v naprej določena in mo podhladitev. znana, ker ta pomeni dodatno težo v helikopterju. Za pilote je to pomembno predvsem zaradi prilagajanja količino goriva, od česar je odvisna dolžina leta. TRANSPORT PACIENTA Poleg tega mora biti tudi zdravstvena ekipa ustrezno obleče-Tako pripravljenega pacienta transportiramo do helikopterja, na in obuta. kjer moramo pri nameščanju v sam helikopter biti pazljivi. Pa-ziti moramo na vso transportno opremo, ki je ob ali na pacien-PRIPRAVA PACIENTA NA TRANSPORT tu, na žilne katetre, endotrahealni tubus idr., da česa ne poško-dujemo ali izvlečemo. Pred vzletom še enkrat preverimo, da je Zaradi omejenega prostora v helikopterju, ki otežuje reševanje pacient optimalno nameščen, privezan, pokrit, hemodinamsko morebitnih zapletov je izjemno pomembno, da je pacient pred stabilen. Varno pritrdimo tudi vso transportno opremo. Za-letom ustrezno in kar se da optimalno pripravljen. Življenjsko radi ropota v helikopterju pacientu namestimo na glušnike. ogroženi pacienti so med prevozom bolj izpostavljeni tveganju za obolevnost in smrtnost. Med samim transportom neprekinjeno skrbimo za vzdrževanje stabilnosti pacienta, spremljamo življenjske funkcije, jih Sprejem in predaja bolnika v oddajni bolnišnici poteka med dokumentiramo ter po potrebi in naročilu zdravnika dodamo zdravstvenimi delavci (zdravnik zdravniku, medicinska sestra potrebna zdravila in tekočine. Spremljamo tudi nevrološke re-medicinski sestri) ob pacientu je ustna in pisna. Zajema splo-akcije, delovanje aparatur, porabo kisika iz jeklenk, ter klinično šne pacientove podatke in vse medicinsko negovalne podatke. opazujemo pacienta. Priprava življenjsko ogroženega pacienta na transport obsega več faz: psihična, fizična priprava pacienta ter priprava apara-Po pristanku v sprejemni bolnišnici, počakamo da se helikop-tur in medicinsko tehničnih pripomočkov. ter ugasne in šele takrat pacienta varno damo iz helikopterja. Pacienta se transportira na dogovorjeni oddelek sprejemne V primeru, da je besedno sporazumevanje s pacientom, zara-bolnišnice in ga skupaj z dokumentacijo preda odgovorne-di njegovega zdravstvenega stanja onemogočeno, saj so taki mu zdravniku in odgovorni medicinski sestri. Po zaključenem pacienti največkrat sedirani in analgezirani ter posledično ne-transportu in predaji pacienta je potrebno očistiti, dopolniti in zavestni, je potrebno pridobiti soglasje svojcev. Če okoliščine tega ne dopuščajo, mora biti v medicinski dokumentaciji opre-pospraviti transportno opremo ter transport dokumentirati deljen razlog za ne pridobljeno soglasje. (Schneider, et al., 2021). Fizična priprava pacienta zajema zagotovitev optimalne re-V okviru Kliničnega oddelka za anesteziologijo in intenziv-spiratorne funkcije pred transportom. Potrebno je izvesti no terapijo operativnih strok (KOAIT), Oddelka za urgentno traheobronhialno aspiracijo in aspiracijo izločkov iz ustne anesteziološko dejavnost (OUAD), deluje Služba za med bolni-votline ter pripraviti transportni ventilator z ustreznimi para- šnične helikopterske prevoze kritično bolnih pacientov. V letu metri mehanske ventilacije. Hemodinamsko stabilnost pa-2023 je bilo opravljenih 46 transportov kritično bolnih, kar je cienta pred transportom zagotovimo, tako da vzpostavimo za 40 manj kot v letu 2022 (Tabela 1). P O M E M B N O S T P R E P O Z N A V A N J A N U J N I H S T A N J 13 V K I R U R Š K I Z D R A V S T V E N I N E G I Tabela 1: Število transportov po letih Transporti Po opravljenem transportu in oddaji pacienta na sprejemni oddelek, je potrebno transport zabeležiti v e-poročilo na intranetu Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Glede na vpisane transporte v e- poročilo je bilo v letu 2023 izvedenih 92,1 % transportov, neizvedenih pa 7,9 % transportov. Naveden vzrok ne izvedbe je bil v večini slabo vreme (n= 4). V Tabeli 2 so predstavljeni transporti pacientov v letu 2023 glede na oddajno oz. sprejemno bolnišnico. Iz rezultatov je razvidno da je največ pacientov transportiranih iz drugih bolnišnic v Univerzitetni klinični center Ljubljana (n= 36). Tabela 2: Transport pacientov glede na oddajno oz. sprejemno bolnišnico Transporti 40 35 30 25 20 15 10 5 0 Drugo Tujina SB SB Celje SB UKC SB Izola SB SB Dr. UKC Jesenice Murska Maribor Slovenj Franca Ljubljana Sobota Gradec Derganca Cilj Izhodišče Legenda: Cilj- sprejemna bolnišnica, Izhodišče- oddajna bolnišnica, SB- Splošna bolnišnica, UKC- Univerzitetni klinični center. Zapleti med transportom, ki so bili zabeleženi v e- poročilo v letu 2023, so se v 11 % nanašali na pacienta, v 2 % na transportno opremo in v 87 % je bil transport brez posebnosti. P O M E M B N O S T P R E P O Z N A V A N J A N U J N I H S T A N J 14 V K I R U R Š K I Z D R A V S T V E N I N E G I ZAKLJUČEK transport, saj usposobljena ekipa s specialnimi znanji lahko le tako zagotovi varno in kakovostno obravnavo pacienta med Zunanji bolnišnični transport pacienta lahko resno ogrozi nje-transportom. govo varnost, kar potrjujejo tudi številne raziskave (Jia, et al., 2016; Jones, et al., 2016; Murata, et al., 2022). Poudarjajo, da je ključno, da ekipa za izvajanje transporta skrbi za kakovo-Literatura stno izvajanje tega postopka, da se zagotovi čim višja stopnja Brunsveld-Reinders, A.H., Sesmu Arbous, M., Kuiper, S.G., de Jonge, E., 2015. varnosti za kritično bolne paciente. A comprahensive method to develop a checklist to increase safety of intra- -hospital transport of critically ill patients. Critical Care, 19, pp. 214–224. Poudarek je na tem, da je potrebno dobro premislit o koristih Eiding, H., Kongsgaard, U.E., Braarud, AC., 2019. Interhospital transport of in tveganjih transporta za pacienta ter da se načrtuje, koordi-critically ill patients: experiences and challenges, a qualitative study. Scandinavian Journal of Trauma, Resuscitation and Emergency Medicine, 1, p. 27. nira in komunicira med vsemi vpletenimi deležniki v procesu. Jia, L., Wang, H., Gao, Y., Liu, H., Yu, K., 2016. High incidence of adverse events Navedenih je pet ključnih elementov za izboljšanje varnosti during intrahospital transport of critically ill patients and new related risk pacienta med transportom, in sicer predhodno načrtovanje, factors: a prospective, multicenter study in China. Critical Care, 18(20), p.12. usposobljeno osebje, ustrezna oprema, nenehno spremljanje Jones, H.M., Zychowicz, M.E., Champagne, M., Thornlow, D.K., 2016. Intrahospital Transport of the Critically Ill Adult: A Standardized Evaluation Plan. in učinkovita komunikacija. Raziskava (Ringdal, et al., 2016) je Dimensions of Critical Care Nursing, 35(3), pp.133–146. pokazala, da prepoznavanje tveganj transporta zahteva zna-Kawai, Y., Yamamoto, K., Miyazaki, K., Takano, K., Asai, H., Nakano, K., et. al., nje in komunikacijo med zdravstvenim osebjem. Poudarjeno 2022. Comparison of changes in vital signs during ground and helicopter emergency medical services and hospital interventions. Air Medical Journal, je tudi, da je dobro poznavanje protokolov in vzpostavljanje 41, pp. 391–395. učinkovite komunikacije ključnega pomena za uspešno izva-Kikutani, K., Shimatani, T., Kawaguchi, A., Ikeyama, A., Yamaguchi, D., Nishida, janje transporta. Zdravstveni delavci z dodatnim usposablja-O., et. al., 2023. Medical equipment that improve safety and outcomes of inter- -facility transportation of critically ill patients: A systematic review. Medicine, njem igrajo pomembno vlogo v vseh fazah transporta, zlasti 22, pp.102–110. pri pripravi, kjer jim kontrolni seznam pomaga ohranjati pre-Ministerstvo za zdravje, 2013. Indikacije za sekundarni helikopterski transport gled nad nalogami, ki jih morajo izvesti med transportom in po in način aktivacije. Available at: https://www.gov.si/teme/nujna-medicinska- -pomoc/ [24.12.2023]. vrnitvi v bolnišnico. Murata, M., Nakagawa, N., Kawasaki, T., Yasuo, S., Yoshid, T., Ando, K., et. al., Literatura poudarja, da je standardizacija in obvladovanje 2022. Adverse Events during Intrahospital Transport of Critically Ill Patients: A Systematic Review and Meta-Analysis. The American Journal of Emergency kakovosti procesa transporta z uporabo protokolov in kon-Medicine, 52, pp.13–19. trolnih seznamov ključnega pomena. Priporoča se, da vsaka Ringdal, M., Chaboyer, W., Warrén Stomberg, M., 2016. Intrahospital transports zdravstvena ustanova oblikuje lasten protokol za transport of critically ill patients: critical care nurses’ perceptions. Nursing Critical Care, 21(3), pp.178–184. pacienta, ki ga prilagodi lokalnim razmeram. Poleg tega bi Schneider, A.M., Ewing, J.A., Cull, J.D., 2021. Helicopter transport of trauma bilo koristno razviti splošno veljaven kontrolni seznam, ki bi patients improves survival irrespective of transport time. The American Jour-ga lahko prilagodili glede na specifične okoliščine (Brunsveld-nal of Surgery, 87, pp. 538–542. Reinders, et al., 2015). Ob vsakem klicu za sekundarni helikopterski transport, je potrebno izpolniti obrazec, kjer se vpiše zdravstvena ekipa, čas klica, oddajno in sprejemno bolnišnico in oddelek, ali je bil transport izveden in razlog v primeru da transport ni izveden. Zabeleži se tudi zdravstveno stanje, okužbe pacienta, vitalni znaki, potrebne intervencije pred transportom, razlog za premestitev ter težave z opremo oz. s pacientom med transportom. Zaradi zbiranja vseh zgoraj naštetih podatkov je zelo pomembno, da so transporti ustrezno zabeleženi, saj samo tako lahko izboljšamo sam proces varne in kakovostne oskrbe pacienta med transportom. Delo pri sekundarnem helikopterskem transportu je zelo specifično, predvsem zaradi delovnega okolja. V helikopterju je okolje zelo hrupno, prisotne so vibracije, neugodne vremenske razmere. Delovni prostor v helikopterju je majhen in delo s pacientom je izredno omeje-no. Določene intervencije je zaradi omejenega prostora včasih praktično nemogoče izvesti. Pogoji dela so izredno zahtevni in stresni, komunikacija je pogosto motena in otežena. Zato je zelo pomembna optimalna priprava pacienta in opreme za P O M E M B N O S T P R E P O Z N A V A N J A N U J N I H S T A N J 15 V K I R U R Š K I Z D R A V S T V E N I N E G I ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA PO HUDI KRANIOCEREBRALNI POŠKODBI GLAVE Emina Kasumović, dipl. m. s., Tatjana Vajdič, dipl. m. s. Univerzitetni klinični center Maribor, Oddelek za nevrokirurgijo mina_873@hotmail.com IZVLEČEK rahlo stisljivim tkivom možganov. V povezavi s tem povečanje volumna zaradi edema, krvavitve ali podplutb ne more imeti V razvitem svetu so kraniocerebralne poškodbe najpogostej-prostega prostora in neizogibno vodi v povečanje intrakani- ša posledica prometnih nezgod. Delovanje travmatske sile na alnega tlaka. Diagnoza kraniocerebralne travme se ugotavlja lobanjo in možgane je odvisno od oblike objekta, ki povzro-klinično in potrjuje z raazličnimi diagnostičnimi preiskavami ča poškodbo, moči samega udarca in od pokretnosti glave (predvsem CT, čeprav v nekaterih primerih ima MRI prednost). v trenutku udarca. Travmatska sila lahko deluje na lobanjo, možganske ovojnice in končno na same možgane. V članku Simptome kraniocerebralnih poškodb delimo na: splošne je predstavljena zdravstvena nega pacienta po hudi kranio-simptome (izguba ali motnja zavesti, glavobol, slabost, bru-cerebralni poškodbi glave na Oddelku za Nevrokirurgijo UKC hanje, amnezija), žariščne simptome (obstojni ali prehodni), Maribor. Najbolj pomembne intervencije, ki se jih izvaja ob astenovegetativni sindrom (nihanja srčnega utripa in krvne-sprejemu takšnega pacienta so opazovanje pacienta, ocena ga tlaka, hiperhidroza, bledica, akrocyanoza itd.), meningialni zavesti po Glasgowski lestvici kome, kontrola vitalnih funkcij, sindrom ali simptomi meningizma, dislokacijski sindrom (Por-optimalna oksigenacija in vzdrževanje optimalnega krvnega tnov, 2021). tlaka, poročanje morebitnih sprememb zdravstvenega sta-Primarna terapija kraniocereberalne travme vključuje podporo nja, aplikacija intravenske terapije po naročilu zdravnika ter za dihanje, oksigenacijo in uravnan krvni tlak, da se prepreči vodenje tekočinske bilance. Za čim boljšo zdravljenje in re-nadaljnjo poškodbo. Potem je možna kirurška intervencija in habilitacijo takšnega pacienta je pomembno vključiti različne rehabilitacija. Cilj terapevtskih ukrepov je preprečiti hipoksi-strokovnjake. jo in ishemijo možganskega tkiva (Ahčan, 2006). Zdravljenje Ključne besede: kraniocerebralna poškodba, zdravstvena poškodb glave v bolnišnici je dokaj pogost, kompleksen in nega, medicinska sestra, nevrokirurgija dinamičen proces, v katerem sodelujejo zdravniki različnih specialnosti ter drugo zdravstveno in ostalo osebje. Strojnik UVOD (2010) pove, da je zdravstvena nega pripomogla h kakovostnejši oskrbi pacientov in je tako postala posebna znanost Poškodba glave s spremljajočo okvaro možganov so v dana-zaradi svojega posrednega učinka na zdravljenje. šnjem času med najpogostejšimi vzroki visoke umrljivosti in invalidnosti, zlasti med mladimi in populacijo srednjih let. Vla-Namen tega prispevka je predstaviti potek obravnave pacienta hović (2008) pravi, da poškodba glave za poškodovanca, nje-s hudo karniocerebralno poškodbo z vidika zdravstvene nege. govo družino in zdravstvene delavce, ki pacienta obravnavajo, huda preizkušnja in zahtevna naloga. Dogodek, ki provzroči ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA PO HUDI poškodbo namreč, nastopi nenadoma, brez opozorila. KRANIOCEREBRALNI POŠKODBI GLAVE Gremek-Košnik et al. (2008) opisujejo, da je stanje pacienta z Sprejem pacienta s sumom na kraniocerebralno poškodbo nezgodno možgansko poškodbo odvisno od primarne poškod-glave v glavnem poteka urgentno in sicer se postopek prične s be možganov, sekundarne poškodbe možganov in pritiska na telefonskim klicem med urgentnim centrom in nevrokirurgom. centralne strukture zaradi povečanja tlaka v možganski votli- Če se ugotovi, da gre za hudo kraniocerebralno poškodbo, po-ni. Vsaka kraniocerebralna poškodba lahko povzroči otekline v navadi takšne paciente odpeljemo direktno v operacijsko dvo-poškodovanem tkivu. Volumen lobanje je določen s kostmi in rano, nato pa jih sprejmemo na oddelek ali pa na enoto perio-je skoraj v celoti zaseden s cerebrospinalno tekočino (CSF) in perativne intenzivne terapije, glede na končni izid operacije in P O M E M B N O S T P R E P O Z N A V A N J A N U J N I H S T A N J 16 V K I R U R Š K I Z D R A V S T V E N I N E G I stanje pacienta. Ob sprejemu pacienta na urgentni center, nas DIHANJE: poskrbimo za proste dihalne poti, merimo saturaci-ponavadi zanima splošno stanje pacienta ter ocena zavesti po jo ter po potrebi dovajamo kisik. V sodelovanju z fizioterapevti Glasgowski koma lestvici (GKS). Ogroženega pacienta sprej-omogočamo pacientu tudi respiratorno terapijo po naročilu memo v sobo za intenzivno nego, kjer mu razložimo, da mora zdravnika. strogo mirovati. Ob sprejemu pripravimo posteljno enoto, ki PREHRANJEVANJE IN PITJE: omogočamo pacientu dovolj more zajemati monitor, stenski kisik, ograjice za preprečeva-hrane in tekočin, če je prisotno bruhanje in slabost apliciramo nje padcev ter po potrebi aspirator. Ob sprejemu izmerimo terapijo proti slabosti, če ima določeno od strani zdravnika, vse vitalne funkcije, posnamemo EKG, opravimo RTG slikanje če ne zdravnika pravočasno obvestimo. Pacient tudi dobiva pljuč in po potrebi odvzamemo kri za eventuelno operacijo, zadosti tekočine parenteralno. Pomembno je tudi vodenje in sicer za hemogram, elektrolite, retente, CRP, glukozo, koa-bilance tekočin. gulogram in zapiralni čas, določimo krvno grupo pacienta in rezerviramo 2 enoti koncentriranih eritrocitov. Med izvajanjem IZLOČANJE IN ODVAJANJE: poskrbimo za redno odvajanje teh postopkov in posegov se ves čas pogovarjamo s pacien-blata in prehodnost stalnega urinskega katetra ter redno in tom ter tudi tako ocenimo njegovo zavest in hkrati na ta način ustrezno anogenitalno nego. poskušamo zmanjšati njegov strah. Ponavadi pred vsako ope-GIBANJE IN USTREZNA LEGA: pacient v takšnem stanju racijo pri ženskah medicinske sestre nastavljamo tudi urinski mora mirovati vse dokler mu zdravnik ne odobri vstajanje kateter, dočim pri moških ga vstavi zdravnik ter po dogovoru z in aktivacijo s pomočjo fizioterapevtov. Poskrbimo za redno nevrokirurgom obrijemo glavo. Ves čas opazujemo pacienta in obračanje in urejenost posteljne enote. Vzglavje pa more imeti njegove vitalne funkcije. V kolikor je možno in v kolikor je paci-dvignjeno za 30 stopinj, kar je pri nevrokirurških pacientih zelo ent zmožen izpolnimo sprejemno dokumentacijo ( predvsem pomembno. nas zanima morebitne alergije, zadnje odvajanje blata, kdaj je nazadnje jedel, redna terapija ter pridružene bolezni), nam SPANJE IN POČITEK: v prvih dnevnih je spanje moteno, saj podpiše soglasja za hospitalizacijo in zdravljenje, operacijo in pacienta budimo na 1 uro zaradi ocenjevanja zavesti. Poskrbi-anestezijo; če pacient ni zmožen za podpis potem obvestimo mo za miren in temen prostor. in prosimo svojce. Pri pacientih po hudi kraniocerebralni po-OBLAČENJE IN SLAČENJE: pomagamo pacientu pri oblače- škodbi glave lahko pride tudi do epileptičnih napadov. V tanju in slačenju, poiščemo udobna oblačila. kšnem primeru obvestimo zdravnika in po naročilu apliciramo VZDRŽEVANJE TELESNE TEMPERATURE: temperaturo meri-intravensko terapijo. mo 3x dnevno, v primeru povišane telesne temperature obves-Tekom operacijskega posega se zdravnik in anestezilog od-timo zdravnika in apliciramo terapijo po naročilu. ločita, ali je pacientovo stanje dovolj dobro za sprejem na od-OSEBNA HIGIENA IN UREJENOST: poskrbimo za osebno hi-delek, ali pa potrebuje nadaljnjo obravnavo na enoti za peripe-gieno pacienta in izvajanje posteljne kopeli. rativno intenzivno terapijo. V kolikor se odločita za sprejem na oddelek, pacienta namestimo v sobo za intenzivno zdravstve-IZOGIBANJE NEVARNOSTIM V OKOLJU: preprečujemo možne no nego, kjer spremljamo njegove vitalne funkcije, splošno nastanke poškodb zaradi pritiska, poskrbimo za pravilno apli-stanje, stanje zavesti po GKS na eno uro (, opazujemo kirurško kacijo intravenozne terapije, redne preveze kanalov oz. vbodnih rano in vodimo bilanco tekočin. Po potrebi dovajamo kisik po mest, aseptični ran, poskrbimo za varen transport pacienta nosnem katetru ali maski, merimo še krvni tlak, apliciramo temed preiskavami, spremljamo morebitne spremembe pri paci-rapijo v primeru visokega krvnega tlaka po naročilu zdravnika, entu ter obvestimo zdravnika v primeru večjih odstopanj. apliciramo terapijo za zmanjševanje glavobola ter slabosti in SPORAZUMEVANJE, IZRAŽANJE ČUSTEV: poslušamo paci-bruhanja. Pacienti po operaciji lahko imajo izpeljane drene ali enta, razložimo vse postopke in na ta način zmanjšali strah, zbiralne vrečke. Naloge medicinske sestre na oddelku so skrb odgovorimo na vsa njegova vprašanja. za aseptične preveze in beleženje količine iztečene krvi v vreč- ko ali dren. Po opravljeni sliki glave ( CT ali MR) se zdravnik IZRAŽANJE VERSKIH ČUSTEV: spoštujemo pacientovo odloči za odstranitev. dostojanstvo in omogočamo mu izražanje verskih potreb. KORISTNO DELO IN REKREACIJA: razložimo pacientu pomen OBRAVNAVA PACIENTA PO 14 OSNOVNIH mirovanja v določenem stadiju bolezni. ŽIVLJENJSKIH AKTIVNOSTI PO VIRGINIJI UČENJE: poučimo pacienta in svojce o pravilni prehrani in HENDERSON zdravem načinu življenja, pomembnosti rednega jemanja Fink & Kobilšek (2013) ugotavljajo, da vsakega pacienta zdravil in rednih kontolnih pregledov pri zdravniku. obravnavamo po 14 življenjskih aktivnosti po Virginiji Hender-son, in sicer: P O M E M B N O S T P R E P O Z N A V A N J A N U J N I H S T A N J 17 V K I R U R Š K I Z D R A V S T V E N I N E G I DISKUSIJA LITERATURA Ahčan, U., 2006. Prva pomoč – Priročnik s praktičnimi primeri. Ljubljana: Rdeči Zdravstvena nega pacienta po hudi kraniocerebralni poškodbi križ Slovenije, pp. 203–224. je zahtevna in kompleksna, zato je vloga medicinske sestre Fink, A. & Kobilšek, P. V., 2013. Temeljne življenjske aktivnosti. In: E. Grafenau-zelo pomembna v procesu zdravljenja in rehabilitacije. Pri er Korošec, ed. Zdravtsvena nega pacienta pri življenjskih aktivnostih. Ljubljana: Grafenauer založba, d.o.o., pp. 9-260. takšnih pacientih je pomemben stalen nadzor. Najbolj po-Grmek-Košnik, I., Rok-Simon, M., Hafner, A., Hovnik-Keršmanc, M., Bahovec, Z., membne intervencije, ki jih izvajamo pri takšnem pacientu so Lesjak, K., 2008. Poškodbe glave zaradi smučanja, drsanja, kotalkanja ali de-opazovanje in ocena zavesti pacienta, kontrola vitalnih funkcij skanja na snegu in preprečevanje teh poškodb z uporabo čelade. Zdravstveno varstvo, 47(1), pp. 18–31. ter vodenje bilance tekočin. Med zdravljenjem je medicinska Strojnik, T., 2010. Osnove nevrotravmatologije. In: Strojnik, T. Izbrana poglavja sestra odgovorna za pravočasno prepoznavanje kakršnih koli iz nevrokirurgije. Maribor: Medicinska fakulteta, pp. 54–93. negativnih sprememb pacienta in njegovega stanja ter zdrav-Portnov, A., 2021. Vrste kraniocerebralne travme. Available at: https://sl.iliveok. nikom pravočasno, natančno in pravilno poročati informacije com/health/vrste-kraniocerebralne-travme_111368i15958.html [Accessed 8.2.2024]. o pacientovem stanju. Dolžna je tudi upoštevati vsa potrebna Vlahović, D., 2007. Oskrba poškodovanca s hudo poškodbo glave na Oddelku navodila zdravnikov glede nadaljnjih intervencij. Na našem za urgentno medicino. In: Gričar M, & Vajd R. eds. Urgentna medicina – izbrana oddelku smo medicinske sestre ponavadi prepuščene subjek-poglavja. Ljubljana: Slovensko združenje za urgentno medicino, pp. 158–162. tivni presoji o stanju pacienta ter na podlagi subjektivne pre-soje obvestimo dežurnega zdravnika, kar za medicinske sestre predstavlja veliki izziv. V današnjih časih tudi moramo omeniti pomanjkanje zdravstvenega osebja po celotnem UKC. Večkrat se tudi zgodi, da medicinske sestre ob polni zasedenosti oddelka niso fizično sposobne priti do vsakega pacienta hkrati, kar povzroči veliko slabe volje pri pacientih, ki se prenaša tudi na medicinske sestre. ZAKLJUČEK Zdravstvena nega je strokovno področje, ki je skupaj z drugimi dejavnostmi vključeno v celovito obravnavo pacienta. Strokovno in humano ravnanje s pacientom je pogoj za uspešno in kvalitetno zdravstveno nego. Medicinska sestra deluje v okviru svojih kompetenc in v skladu z razmejitvijo del znotraj po-klicnih skupin v zdravstveni negi. Medicinska sestra se največ časa ukvarja s pacientom in njegovim stanjem. Tudi tako na podlagi svojega znanja in izkušenj lahko spozna kakršne koli zaplete pri pacientu ter na ta način mu pomaga in pripomore k nadaljnji rehabilitaciji in zdravljenju. Medicinske sestre na oddelku za nevrokirurgijo se zavedamo koliko je rehabilitacija za vsakega pacienta pomembna in tudi njegovo sodelovanje pri tem. P O M E M B N O S T P R E P O Z N A V A N J A N U J N I H S T A N J 18 V K I R U R Š K I Z D R A V S T V E N I N E G I ZDRAVSTVENA NEGA KIRURŠKEGA PACIENTA S HUDO OKVARJENO FUNKCIJO STRJEVANJA KRVI Danijela Rihter, mag.zdr.neg. Splošna bolnišnica Izola, Enota intenzivne terapije danijela.rihter@gmail.com IZVLEČEK in hipovolemični šok. Motnje v strjevanju krvi zaradi poškodbe nastanejo neposredno po poškodbi in so posledica poškodbe Motnje v strjevanju krvi, ki nastanejo kot posledica hude po-in hipoperfuzije tkiva. Po poškodbi pogosto pride do pomanj- škodbe, so pomemben dejavnik smrtnosti pri hemoragičnem kanja fibrinogena, ki pomembno prispeva k čvrstosti strdka. šoku. Krvavitev, do katere pride pri več kot tretjini poškodb, je Pri poškodovancih z motnjo v strjevanju krvi lahko pride do vodilni razlog umrljivosti. Slednje lahko preprečimo s pravil-različnih zapletov, kot so multiorganska odpoved ipd. (Brohi nim ukrepanjem. Pacienti s hudo okvarjeno funkcijo strjevanja et al., 2007). krvi so sprejeti v enoto intenzivne terapije, saj imajo znatno večje potrebe po transfuziji, pogoste poškodbe notranjih orga-Pri prometnih nesrečah večkrat pride tudi do poškodb prsnega nov in zaplete povezane s sepso. koša. Za preživetje poškodovanca je pomembno hitro prepoznavanje življenje ogrožajočega stanja, kot bo predstavljeno v Ključne besede: krvavitev, travma, šok, hospitalizacija nadaljevanju (Zanza et al., 2023). UVOD OPIS PRIMERA Krvavitev je najpogostejši vzrok smrti, zaradi hude poškodbe, V enoto intenzivne terapije smo iz urgentnega centra sprejeli saj skoraj polovica poškodovancev umre zaradi masivne kr-82-letnega poškodovanca, zaradi hemoragičnega šoka. Udele-vavitve; predvsem pri starejših se smrtnost podvoji, kljub na- žen je bil v prometni nesreči kot sopotnik v čelnem trčenju in predku pri oživljanju, kirurškem zdravljenju in intenzivni negi. je bil v urgentni center pripeljan z reševalci v spremstvu zdrav-Motnje v strjevanju krvi ovirajo celoten proces hemostaze. Po-nika. Že na terenu so bile saturacije nižje, a so se z dodatkom škodbe, pri katerih se lahko pojavijo težave v povezavi s hemo-kisika nekoliko zvišale. V urgentnem centru je bil narejen CT stazo so lahkooškodba tkiva, šok, hemodilucija, hipotermija, vratne hrbtenice, prsnega koša in trebuha. Izključena je bila acidoza in vnetje (Oyeniyi et al., 2017). poškodba vratne hrbtenice in trebuha. Na CT-ju prsnega koša Poznamo primarno in sekundarno hemostazo (zaustavitev je bil viden zlom 1. rebra levo in serijski zlom 4.-10. rebra levo krvavitve). Pri primarni zaustavitvi krvavitve se aktivirajo trom-ter zlom tretjega rebra desno. Vidne so bile obsežne kontuzi-bociti, ki se prožijo s trombinom. Ta nastaja zaradi izposta-je pljuč obojestransko, manjši emfizem v torakalni steni levo, vljenosti tkivnega faktorja in aktivacije strjevanja krvi. Tako manjši pnevmotoraks na obeh straneh pljuč in hematom me-se razvije proces zaradi katerega se strdek veča in zapre po-diastinuma. Znakov za aktivno krvavitev ni bilo. Ob podatku škodbo v žili. Pri sekundarni zaustavitvi krvavitve pa je nastali zdravljenja z marivarinom je že v reanimacijskem prostoru strdek zelo krhek in potrebuje za svojo stabilnost učvrstitev s prejel Octaplex®. fibrinom. Ko se žila poškoduje se v nekaj sekundah sproži na-Ob sprejemu v enoto intenzivne terapije je imel je nameščeno stajanje tromba na mestu poškodovane žile.Za ponovno vzpo-vratno opornico, gibal je z vsemi štirimi okončinami, nastav-stavitev prehodnosti žilja poskrbi proces fibrinolize (Preložnik ljeno je imel arterijsko kanilo, 2x intravensko kanilo, urinski Zupan, 2022). kateter (po katerem je pritekel krvavkasto obarvan urin), na-Motnje v strjevanju krvi najpogosteje nastajajo pri obsežnih po-zogastrično sondo. Dihal je s pomočjo ohio maske. Takoj smo škodbah in masivnih krvavitvah, ki jih spremljata hemoragični ga priklopili na monitor in kisik. Bil je pogovorljiv in smiselno P O M E M B N O S T P R E P O Z N A V A N J A N U J N I H S T A N J 19 V K I R U R Š K I Z D R A V S T V E N I N E G I kontaktibilen. Tožil je o močnih bolečinah v prsnem košu in LITERATURA težkem dihanju. Kljub aplikaciji 100% kisika preko Ohio maske Brohi, K., Cohen, M. J., Ganter, M. T., Matthay, M. A., Mackersie, R. C., & Pittet, se je saturacija gibala med 85-90 %, bil je tudi tahipnoičen. J.-F., (2007). Acute traumatic coagulopathy: Initiated by hypoperfusion: modulated through the protein C pathway? Annals of Surgery, 245(5), 812–818. Kmalu po sprejemu je prišlo do hemodinamske nestabilnosti, https://doi.org/10.1097/01.sla.0000256862.79374.3 Oyeniyi, B. T., Fox, E. E., Scerbo, M., Tomasek, J. S., Wade, C. E., & Holcomb, med katero je pacient postal neodziven. Kljub podpori kisika J. B., (2017). Trends in 1029 trauma deaths at a level 1 trauma center: Im-je bilo dihanje zelo slabo. Padati je začel tudi krvni pritisk, pact of a bleeding control bundle of care. Injury, 48(1), 5–12. https://doi. uvedena je bila vazoaktivna podpora z noradrenalinom, pričeli org/10.1016/j.injury.2016.10.037 smo z nadomeščanjem tekočine s kristaloidi. Ker se je bolni-Preložnik Zupan, I. (2022). Fiziologija hemostaze v slikah. V I. Preložnik Zupan (ur). Hemostaza skozi klinične primere. Ljubljana: Združenje hematolo-kovo stanje precej poslabšalo smo ga intubirali in priklopili na gov Slovenije. Pridobljeno s https://zhs.si/boagewha/2022/10/Hemosta-mehansko ventilacijo s podporo 100% kisika, pri čemer smo za_170x240mm_final_elektronska_10-10-2022.pdf dosegali saturacijo 98%. Zanza, C., Romenskaya, T., Racca, F., Rocca, E., Piccolella, F., Piccioni, A., et al., (2023). Severe Trauma-Induced Coagulopathy: Molecular Mechanisms Hemodinamska nestabilnost se je v nadaljevanju poglab-Underlying Critical Illness. International Journal of Molecular Sciences, 24(8), 7118. https://doi.org/10.3390/ijms24087118 ljala, kljub izdatni aplikaciji tekočin in nadomeščanju krvnih derivatov, tako da smo poleg noradrenalina uvedli še vazo-presin in adrenalin. Krvni tlak smo skušali vzdrževati tudi z bolusi adrenalina. Dobil je traneksamično kislino, fibrinogen, koncentrirane eritrocite in svežo zamrznjeno plazmo. S po-navljajočimi pregledi smo izključili prisotnost pomembnega pnevmotoraksa ter proste tekočine v trebuhu in plevralnem prostoru. Krčljivost žil in srčne votline je bila zelo majhna. Glede na CT preiskavo, ki je bila opravljena v urgentnem centru, smo se odločili za bronhoskopijo, pri kateri so bile ugotovljene s krvjo zapolnjene dihalne poti. Po konzultaciji z radiologinjo smo se odločili za ponovni CT prsnega koša in trebuha, kjer je bilo vidno izrazito poslabšanje stanja (krvavitve v pljučih in trebuhu). Že med izvajanjem slikovne diagnostike se je pacientovo stanje močno poslabšalo, ustreznega tlaka nismo več dosegali. Kljub vsem intenzivnim ukrepom zdravljenja je bilo stanje ireverzibilno. Poglabljala se je motnja v strjevanju krvi. Bolnik je umrl za posledicami hemoragičnega šoka. ZAKLJUČEK Zgodnje prepoznavanje in sum na motnjo strjevanja krvi v največji meri vpliva na preživetje. Posledice s poškodbo povzro- čene motnje v strjevanju krvi lahko vodijo v hemoragični in hipovolemični šok. Motnje v strjevanju krvi povečajo pacientovo potrebo po masivni transfuziji, incidenco multiorganske odpovedi in podaljšajo čas zdravljenja v enoti intenzivne terapije. Poškodovanci, ki imajo ob sprejemu v bolnišnico motnjo v strjevanju krvi, imajo večjo možnost slabšega izhoda zdravljenja. Pri prepoznavanju in zdravljenje tovrsten okvare moramo biti hitri in natančni. P O M E M B N O S T P R E P O Z N A V A N J A N U J N I H S T A N J 20 V K I R U R Š K I Z D R A V S T V E N I N E G I INTERVENCIJE ZDRAVSTVENE NEGE OB KOMPLIKACIJAH PO VSTAVITVI ŽILNE OPORNICE (PTA) Tajda Rajnar, dipl. m. s. Splošna bolnišnica Murska Sobota, Kirurški oddelek tajdarajnar@hotmail.com IZVLEČEK UVOD Vstavitev žilne opornice ali perkutana transluminalna angi-V zadnjih desetletjih je vstavitev žilne opornice ali perkutana oplastika, v nadaljevanju PTA, predstavlja varen in učinkovit transluminalna angioplastika, v nadaljevanju PTA, postala način zdravljenja pri obstrukcijah in stenozah perifernih ar-standardni postopek zdravljenja obstruktivnih in stenotičnih terij. Kljub temu lahko pride do nepričakovanih in nevarnih lezij perifernih arterij (Jahić, et al., 2019), ter predstavlja varen komplikacij, ki se pojavijo po posegu. Pomembno je skrbno in učinkovit način zdravljenja (Chatterjee, et al., 2013). PTA je spremljanje in ustrezna zdravstvena nega pri komplikacijah. varna in ima dobro kratkoročno učinkovitost z manjšo obo-Največkrat se pojavijo krvavitve ob vbodnem mestu ali podko-levnostjo, zapleti in stroški zdravljenja v primerjavi z drugimi žne krvavitve zaradi perforacije, hematomi, edemi, tromboze, posegi, ki so kirurške narave (Jenkins & Stewart, 2017). Ker je restenoze žil, občasno tudi ishemije udov, alergijske reakcije PTA minimalno invazivna tehnika prihaja do manj zapletov ter in srčni zapleti. Medicinska sestra ima pri tem pomembno dolgoročne prehodnosti arterije, bolnikovega boljšega počutja vlogo, saj s spremljanjem pacienta, ocenjevanjem in opazova-in skrajšanja bolnišnične oskrbe (Jahić, et al., 2019). njem hitro ugotovi pojav komplikacij po PTA, prav tako pa je Čeprav je PTA eden varnejših in manj tveganih posegov, vsaj pomembna prilagoditev intervencij zdravstvene nege individu-v primerjavi s kirurškim zdravljenjem, občasno pride do kom-alnim potrebam pacientov in vključevanje zdravstveno-vzgoj-plikacij, ki so lahko življenjsko nevarne, če jih pravočasno ne nega dela. Medicinska sestra ima ključno vlogo pri opazovanju ugotovimo in pravilno ter hitro ustrezno zdravimo (Mathias, znakov komplikacij in hitrem posredovanju. Intervencije zdra-2011). Vloga zdravstvene nege pri preprečevanju, prepozna-vstvene nege ob komplikacijah se osredotočajo na različne vanju in obravnavanju teh komplikacij je ključnega pomena za načine spremljanja pacientov, zmanjševanja in preprečevanja zagotavljanje optimalnega izida zdravljenja. prvih znakov komplikacij ter sodelovanje v interdisciplinarnem Poglobljeno razumevanje intervencij zdravstvene nege, ki so timu. Namen in cilj strokovnega prispevka je izpostaviti inter-potrebne po PTA, je bistveno za uspešno oskrbo pacientov. vencije zdravstvene nege po PTA ter ob pojavu komplikacij Intervencije zdravstvene nege so ključne pri obvladovanju ter poudariti kako pomembna je celovita obravnava pacien-morebitnih komplikacij in zagotavljanju celovite oskrbe paci-ta in zgodnje odkrivanje komplikacij ter hitro in pravočasno enta. Namen in cilji strokovnega prispevka so pregledati že ukrepanje. Pomen je tudi na stalnem spremljanju pacienta, obstoječo strokovno in znanstveno literaturo, zadnjih 15 let, ki ocenjevanju, vodenju, še zlasti v prvih šestih urah po posegu. je dostopna na spletnih bazah PubMed, CHINAL, Sage ter Go-Prav tako je pomembno zagotavljanje varnosti in udobja ter ogle Scholar ter ugotoviti, poudariti in izpostaviti intervencije upoštevanje standardnih postopkov in smernic za zmanjšanje zdravstvene nege ob komplikacijah po PTA. neželenih dogodkov. KOMPLIKACIJE PO PTA Ključne besede: žilna opornica, perkutana transluminalna PTA je začetna izbira zdravljenja pri pacientih z žilno bolezni-angioplastika, zdravstvena nega, medicinska sestra, zapleti/ jo in je povezana z majhnim tveganjem za večje komplikacije komplikacije (Miyamoto, et al., 2020). P O M E M B N O S T P R E P O Z N A V A N J A N U J N I H S T A N J 21 V K I R U R Š K I Z D R A V S T V E N I N E G I Najpogostejše komplikacije, ki se pojavijo po vstavitvi žilnih mora spremljati barvo uda, toploto, kapilarni povratek in čute-opornic so: nje (Rolley, et al., 2011). Periferni pulzi nam hitro dajo vedeti, • krvavitve zaradi perforacije, če se v telesu dogajajo spremembe, kot so na primer akutna tromboza, disekcija arterije ali spazem po PTA. Priporočljivo je, • krvavitve ob vbodnem mestu (Chait, et al., 2021), če medicinska sestra vbodno mesto in periferne pulze sprem- • tromboza, lja in ocenjuje, intenzivno 2 do 3 ure po posegu, ter občasno • okužba (Ciprian Cacuci, et al., 2021), še nadaljnjih 12 ur, za zgodnje odkrivanje komplikacij (Costa, • restenoza (ponovna zožitev), et al., 2020). Prav tako moramo biti pozorni na koagulacijo, saj pacienti morajo pravočasno po posegu dobiti ustrezno anti- • alergijske reakcije, koagulantno terapijo, ki jo predpiše zdravnik, prav tako mora • včasih tudi srčni zapleti, spazmi, medicinska sestra biti pozorna na pacientovo renalno funkcijo • ishemije uda (Cardoso, et al., 2023). in odvajanje vode (Rolley, et al., 2011). Kljub izboljšanju tehnik PTA je obolevnost in možnost umrljivosti Med pomembne intervencije sodi tudi lajšanje bolečine, ki še vedno precejšnja (Ciprian Cacuci, et al., 2021). Manjši zapleti spada med začetne intervencije zdravstvene nege (Nascimen-so reverzibilni v normalnem obdobju okrevanja po PTA, medtem to Santos, et al., 2020), saj se le ta lahko pojavi na vbodnem ko so večji zapleti nepopravljivi ter zahtevajo daljšo bolnišnično mestu, in se širi navzdol po okončini. Potrebno jo je spremljati, obravnavo ter kirurško zdravljenje. Komplikacije se lahko poja-ocenjevati, lokalizirati in ustrezno lajšati ter dokumentirati ter vijo na vseh ravneh, najpogosteje na mestu vboda (Cardoso, et poročati (Rolley, et al., 2011). al., 2023). Največkrat so komplikacije povezane s starostjo pacienta, ženskim spolom, jemanjem antikoagulantne terapije, nači-DISKUSIJA nom dostopanja do arterij ter neuporabo kompresijskih naprav, ki bi preprečile krvavitev (Ciprian Cacuci, et al., 2021) Medicinske sestre so odgovorne za zagotavljanje varnosti pacientov in zgodnje prepoznavanje ter preprečevanje kom-INTERVENCIJE ZDRAVSTVENE NEGE PO PTA plikacij po posegih, pri tem mora kontrolirati pulz, krvni tlak in frekvenco dihanja. Iz raziskave, ki sta jo izvedla Aljanabi & Zdravstvena nega po PTA vključuje interdisciplinarni tim. Po Hasan (2020), je razvidno, da so ob merjenju in spremljanju posegu, pacient pride na oddelek, kjer mora negibno ležati 2-6 vitalnih funkcij prej videli, če je prišlo do odstopanj in tako pra-ur, nato pa ležati in mirovati še naslednjih 24 ur po posegu. Na vočasno reševali komplikacije. Prav tako sta tudi Zhang & Qi, vbodno mesto mu medicinska sestra namesti peščeno vrečko, 2021 v raziskavi ugotovila, da je ob spremljanju vitalnih funk-ali pa ima pacient že nameščeno kompresijsko napravo, da bi cij, opazovanju vbodnega mesta in opazovanja pacienta prišlo preprečili krvavitev in zmanjšali možnost nadaljnjih komplikacij. do hitrejšega reagiranja ob pojavu komplikacij po PTA, s tem Le-ta je na vbodnem mestu nameščena tudi do 6 ur (Costa, et pa se je zmanjšalo tveganje za slabše zaključeno zdravljenje. al., 2020). Medicinska sestra v tem času popolnoma ali delno Ugotovljeno je, da je PTA razmeroma med bolj uspešnimi, ven-skrbi za pacienta in mu pomaga pri vseh življenjskih aktivnostih. dar vseeno pride do komplikacij. Tudi v tej raziskavi je bila naj-Splošne intervencije zdravstvene nege po PTA, so: bolj pogosta komplikacija hematom in krvavitev, ki je privedla do akutne zapore arterije. Druge so bile, procentualno nekoli- • merjenje in spremljanje vitalnih funkcij, ki zajema pulz, ko nižje, okužbe, perforacije, tromboze in edemi na vbodnem tlak in saturacijo, mestu (Ciprian Cacuci, et al., 2021). • spremljanje vbodnega mesta, Medicinska sestra ima primarno vlogo pri opazovanju in spre- • opazovanje cirkulacije na okončinah, mljanju pacienta ter mora biti pozorna, če le-ta toži o dispneji, • poročanje bolnikov (počutje, spremembe), nelagodju v prsih, omedlevici, cianozi in palpitacijami. Pri na- • ocenjevanje in lajšanje bolečine, vedenih znakih mora obvestiti zdravnika, narediti EKG, vzeti laboratorijske preiskave, ter po naročilu zdravnika nadomeščati • odvzem krvi, za določitev kreatinina in protrombinskega tekočino in kri. Na splošno se komplikacije pojavijo v prvih časa (Rolley, et al., 2011), šestih urah po posegu, zato je ta čas ključen za prepoznavanje • pomoč pacientu pri izločanju in odvajanju, izvajanju osebneželenih dogodkov. V takem primeru mora imeti medicinska ne higiene, hidriranje in beleženje tekočine, pomoč pri sestra dovolj znanja in izkušenj ter pravilno izvajati interven-prvem posedanju in vstajanju (Costa, et al., 2020), cije zdravstvene nege po PTA (Silva Leão, et al., 2023), poleg • zdravstveno – vzgojno delo pacienta in svojcev, je prav tega mora biti pozorna na vse spremembe in se ravnati po pro-tako pomemben del preprečevanja komplikacij po PTA tokolih (Doll, et al., 2020). (Mohamad, et al., 2023). Če krvavitev ob perforaciji ne preneha je po navadi potrebna Ena najpomembnejših intervencij je opazovanje vbodnega operacija ali pa evakuacija nastalega hematoma, da mesta, saj lahko hitro zaznamo nastale komplikacije in spre-preprečimo utesnitveni sindrom. Takšni postopki povečajo membe. Medicinska sestra mora pri izvajanju intervencij po obolevnost in zahtevajo daljšo bolnišnično obravnavo (Chait, PTA biti pozorna na cirkulacijo in periferne pulze. Poleg tega et al., 2021). Za prepoznavanje krvavitve zaradi perforacije P O M E M B N O S T P R E P O Z N A V A N J A N U J N I H S T A N J 22 V K I R U R Š K I Z D R A V S T V E N I N E G I in preprečevanje utesnitvenega sindroma mora medicinska biti prilagojene individualnim potrebam pacientov ter morajo sestra skrbno spremljati pacienta po PTA in prepoznati zna-vključevati tudi zdravstveno vzgojno delo. Medicinska sestra, ke in simptome te komplikacije (Ganesan, et al., 2019). Pri kot izvajalka intervencij zdravstvene nege, ima pomembno tem mora medicinska sestra biti pozorna, če pacient toži za vlogo pri ugotavljanju znakov komplikacij in hitrem posredova-hudo bolečino, ki povečuje svojo intenziteto, na oteklino ob nju. Intervencije zdravstvene nege ob komplikacijah po PTA se vbodnem mestu, ki se lahko širi po celotni okončini, če pacient osredotočajo na spremljanje in opazovanje pacientov, zgodnje toži o neprijetnem občutki napetosti ali o povečani občutljivo-prepoznavanje znakov komplikacij ter sodelovanje v interdisci-sti na vbodnem mestu ter če se pojavljajo motnje gibljivosti. plinarnem timu. Na koncu je uspeh zdravljenja odvisen ne le od Prav tako mora biti pozorna na bledico oziroma modrikavost tehničnih vidikov PTA, temveč tudi od kakovosti in kontinuitete kože na vbodnem mestu ter pulz in prekrvavitev. Če se po vsta-zdravstvene nege, ki jo pacient prejme po posegu. vitvi žilne opornice pojavijo kateri koli od naštetih simptomov ali znakov je potrebno takojšnje nujno medicinsko posredova-LITERATURA nje (Mustafa & Hassan, 2020). Prav tako je pomembno tudi Aljanabi, M. & Hasan, H., 2020. Effectiveness of nursing interventions on zdravstveno-vzgojno delo pacientov in njihovih svojcev (Mo-physiological status for patients undergoing coronary catheterization. Kufa hamad, et al., 2023). Journal for Nursing Science, 10(1), pp. 1-11. Cardoso, G. in drugi, 2023. Complications after percutaneous transluminal coro-Perforacijo in s tem krvavitev je mogoče varno in učinkovito nary angioplasty and associated factors. Bioscience Journal, 39(e39049), pp. 1-9. obvladovati z uporabo zunanje mehanske kompresije okoli Chait, J., Ostrozhynskyy, Y. & Ascher, E., 2021. Sphygmomanometer - inducted hemostasis following iatrogenic guidewire perforation during lower extremity prizadetega območja, kjer lahko uporabimo tudi manšeto za angioplasty. Vascular, 30(3), pp. 596-598. krvni tlak (Chait, et al., 2021), ali pa uporaba hemostaze, na Chatterjee, S., Nerella, N., Chakravarty, S. & Šani, J., 2013. Angioplasty and primer kompresijska obveza ali ročna kompresija, ki se je pri stenting for subclavian artery stenosis - a systematic review and meta-analysis. American Journal of Therapeutics, 20(5), pp. 520-523. preprečevanju krvavitev dokazala za zelo učinkovito. Pri kom-Cho, S., Ryu, J.-W. & Chang, S.-W., 2020. Resuscitative endovascular balloon presijskem zaustavljanju krvavitev, obstaja tveganje, da nasta-occlusion of the aorta for retroperitoneal hemorrage and shock after ipsilate-ne hematom, pri bolnikih z nameščeno kompresijsko napravo ral antegrade angioplasty with vascular closure device. Annals of Translational Medicine, 8(6), pp. 1-4. (npr. SafeGuard) pa lahko pride tudi do pseudoanevrizme (Ro-Ciprian Cacuci, A. in drugi, 2021. Access site complications of peripheral en-lley, et al., 2011). Perforacija po PTA je lahko samoomejujoča dovascular procedures: a large, prospective registry on predictors and con-ali pa zahteva kirurško zdravljenje. Zaradi krvavitve ob perfo-sequences. Journal of Endovascular Therapy, 28(5), pp. 746-754. raciji je možnost nastanka hemoragičnega šoka, ki lahko pri-Costa, G. F. in drugi, 2020. Nursing care for patients submitted to coronary transluminal angioplasty: an integrative review. Cardiology and Angiology: An vede tudi do smrti pacienta. V tem primeru je nujno potrebno Interntional Journal, 9(1), pp. 18-26. oživljanje in nadomeščanje elektrolitskih pripravkov ter trans-Doll, J. A. in drugi, 2020. Management of percutaneous coronary intervention complications: algorithms from the 2018 and 2019. Seatle, Cardiovascular In-fuzija krvi (Cho, et al., 2020). terventions. Ugotovili smo tudi, da je potrebna in zelo pomembna inter-Ganesan, K., Ser Huey Tan, J. & Kumar, P., 2019. Guidewire perforation and compartment syndrome after lower extremity angioplasty. European Journal vencija tipanje pulzov na okončini, da bi preprečili ishemijo of Vascular Medicine, 49(1), pp. 72-76. uda, prav tako tudi preprečevanje tromboze. Pri tem zdravnik Jahić, E., Avdagić, H., Iveljić, I. & Krdžalič, A., 2019. Percutaneous transluminal medicinski sesti naroči intervencije, ki jih izvaja ob posamezni angioplasty of subclavian artery lesions. Medical Archives, 73(1), pp. 28-31. komplikaciji, le te po navadi vključujejo slikovno diagnostiko, Jenkins, S. & Stewart, M., 2017. Endovascular treatment of vertebral artery stenosis. Progress in Cardiovascular Diseases, 59(6), pp. 619-625. odvzem krvnih preiskav, merjenje in spremljanje vitalnih funk-Mathias, K., 2011. How to manage coplications in CAS?. Journal of Cardiovas-cij, ocenjevanje uda. Ob pojavu tromboze je pomembno daja-cular Surgery, 52(6), pp. 841-848. nje ustrezne antikoagulacijske terapije, nadomeščanje krvi, v Miyamoto, K. in drugi, 2020. Analysis of factors for post-percutaneous transluminal angioplasty primary patency rate in hemodialysis vascular access. nadaljevanju pa čim prej ponoviti PTA ali pa pacienta kirurško The Journal of Vascular Access, 21(6), pp. 892-899. zdraviti (Yang, et al., 2022). Mohamad, T. in drugi, 2023. Individualizing medicinal therapy post heart stent implantation: tailoring for patient factors. Cureus, 15(8), pp. 1-13. Intervencije zdravstvene nege ob komplikacijah po PTA so Mustafa, M. & Hassan, H., 2020. Effectiveness of nursing complications for ključnega pomena pri oskrbi pacientov in zajemajo komple-patients undergoing coronary catheterization. International Journal of Phar-ksno in nujno oskrbo za ohranjanje življenja in nadaljevanje maceutical Research, 12(2), pp. 2271-2280. procesa zdravljenja (Silva Leão, et al., 2023). Nascimento Santos, A. in drugi, 2020. Adverse events identified among patients undergoing coronary angiography and/or transluminal coronary angioplasty. Revista de Pesquisa: Cuidado e Fundamental, 12(1), p. 977. ZAKLJUČEK Rolley, J. X. in drugi, 2011. Nursing clinical practice guidelines to improve care of people undergoing percutaneous coronary interventions. Australian Critical Care, 24(1), pp. 18-38. V zaključku je pomembno poudariti, da je skrbno spremljanje Silva Leão, M., De Lima, G. & Hudson, A., 2023. Nursing care for pa-in ustrezna zdravstvena nega ključnega pomena za paciente tients submitted to cine coronary angiography and nurse‘s role in po PTA. Takšna obravnava zahteva celostni pristop, ki zajema the vascular sheath removal. [Elektronski] Available at: https://se-venpublicacoes.com.br/index.php/editora/article/view/906/1012 tako fizične kot psihične vidike oskrbe. Zgodnje prepoznavanje [Poskus dostopa 13.1.2024]. možnih komplikacij, kot so krvavitev vbodnega mesta, krvavitev Yang, M. in drugi, 2022. Evidence-based nursing model in interventional throm-zaradi perforacije, hematom, tromboza, restenoza in okužba so bolysis for acute lower extremity arterial embolism, Taizhou: Hindawi. bistvenega pomena za zagotavljanje uspešnega izida zdravlje-Zhang, T. & Qi, X., 2021. Greater nursing role for enchanced post-percutaneous coronary intervention management. International Journal of General Medi-nja. Intervencije zdravstvene nege ob komplikacijah morajo cine, 14(1), pp. 7115-7120. P O M E M B N O S T P R E P O Z N A V A N J A N U J N I H S T A N J 23 V K I R U R Š K I Z D R A V S T V E N I N E G I SPREJEM IN TRIAŽNI POSTOPKI PRI PACIENTU S PREDRTJEM ANEVRIZME ABDOMINALNE AORTE Suzana Baltić, mag. zn. Splošna bolnišnica Izola, Kirurški oddelek suzyb1@siol.net IZVLEČEK Če nobeden od teh pogojev ne obstaja, triažna medicinska sestra nadaljuje po diagramu poteka, dokler ne najdejo meril, Anevrizma abdominalne aorte je vrečasta ali vretenasta razši-ki ustrezajo stanju pacienta .Triažna medicinska sestra izbere ritev stene glavne žile odvodnice. Najpogosteje ( v 75 %) nas-tisti algoritem, ki najbolj ustreza glavni težavi, zaradi katere tane na trebušnem delu aorte. Večina pacientov nima težav, je pacient prišel v urgentno ambulanto. Nato sledi algoritmu vendar pa gre za potencialno nujno stanje, saj je predrtje brez zapisanih simptomov in znakom, dokler ne najde prisotnosti takojšnje kirurške oskrbe v kratkem času smrtno. O anevrizmi prvega od njih in na podlagi tega razvrsti v pravilno triažno trebušne aorte torej govorimo pri razširitvi svetline trebušne skupino oziroma stopnjo. Primer algoritma »Bolečina v trebu-aorte na več kot 3 cm. Najpomembnejši dejavniki tveganja hu« ustreza simptomu anevrizme abdominalne aorte. Algori-razvoja so moški spol, starost, kajenje, pozitivna družinska tem je prikazan za pacienta, ki pride z bolečino trebuhu in to anamneza, arterijska hipertenzija in hiperholesterolemija. Pre-opredeli kot glavni simptom. Triažna medicinska sestra sledi drtje anevrizme abdominalne aorte je pri pacientih z neurejeno algoritmu »Bolečina v trebuhu«. V manchestrskem triažnem arterijsko hipertenzijo pogosta. Znaki, kot so bolečine v trebu-sistemu so kompetentne za triažo medicinske sestre s pridob-hu in križu, so neznačilni in se jih lahko spregleda ob sumu na ljenim dodatnim znanjem in delovnimi izkušnjami na področju predrtje anevrizme trebušne aorte. Tem težavam se pridružijo urgentne zdravstvene nege. še hipotenzija in znaki šoka, če anevrizma poči. Tak pacient je vedno prizadet, bled, poten in hladen. Odsoten je pulz na eni Ključne besede: anevrizma trebušne aorte, tiraža, triažna me-ali obeh femoralnih arterijah. Lahko so prisotne tudi motnje dicinska sestra zavesti. Pri predrtju anevrizme nastane intermitentna ali stal-na bolečina v trebuhu, ki se širi v hrbet ali dimlje (ne smemo je zamenjati z ledvičnimi kolikami!) in šok. V približno 20 % gre za obilno krvavitvijo v trebušno votlino, zaradi česar pacienti večinoma umrejo še pred prihodom v bolnišnico. V približno 80% pride do krvavitve v retroperitonealni prostor. V okviru triažnih intervencij nadomeščamo tekočine (vzdržujemo sistolični krvni tlak < 100 mmHg) in damo analgetike. Potreben je nujen kirurški poseg. V triaži je ocena pacientovo zdravstvenega stanja, ki mora biti narejena čim prej po prihodu pacienta na urgentni oddelek. Triažira se s pomočjo triažnih sistemov. Sprejem pacienta v urgentni center mora biti izveden z uporabo enotnega protokola. Triažna medicinska sestra, izbere diagram poteka na podlagi pacientovega razloga, da je prišel na oddelek za nujne primere. Vsak diagram se začne z določitvijo možnih meril, ki označujejo življenjsko nevarne pogoje za pacienta, kot so prizadeto dihanje, krvni tlak ali pulz. P O M E M B N O S T P R E P O Z N A V A N J A N U J N I H S T A N J 24 V K I R U R Š K I Z D R A V S T V E N I N E G I URGENTNA STANJA V ZDRAVSTVENI NEGI UROLOŠKEGA PACIENTA Metka Pristušek, dipl. m.s. in Urška Mandelc, dipl. m.s. Splošna bolnišnica Celje, Urološki oddelek metka.pristusek@gmail.com ursa.vasle@gmail.com IZVLEČEK iz ledvenega predela širi proti mehurju (Minotti, et al., 2020). Takšno stanje pacienta, zahteva takojšen ukrep oziroma Bolezni sečil in moških spolnih organov so stanja s katerimi zdravniško obravnavo. se medicinske sestre srečujemo vsakodnevno pri svojem delu. Med njimi so pogosto obolenja, ki potrebujejo neodložljivo Makrohematurija je prisotnost krvi v urinu, ki jo vidimo s pro-specialistično zdravljenje. Ključnega pomena je, da pacient stim očesom. O nujnem stanju govorimo, ko se pojavijo težave ter zdravstveno osebje pravočasno prepozna in pravilno ukre-pri uriniranju, z izločanjem krvnih strdkov, kar posledično pripa ob pojavu nujnega urološkega stanja, saj lahko nepravilno vede do padca hemoglobina (Pavlović, 2004). ukrepanje vodi v številne zaplete. V prispevku so opisana nuj-Retenca urina (zapora urina) je stanje, ki se najpogosteje po-na stanja s katerimi se srečujemo medicinske sestre v kirurški javi pri moških s povečano prostato. Pri akutni retenci urina zdravstveni negi, bodisi v kirurški ambulantni ali bolnišnični pacient ne more urinirati in ima bolečino v spodnjem delu tre-obravnavi. Najpogostejši razlogi zaradi katerih je bolnik obrav-buha. Pri kronični zapori urina, pacientu urin uhaja po kaplji-navan pri urologu so vnetja sečil, kamni v sečilih in različna cah in se tipa neboleč prenapolnjen mehur. Posledica je lahko obolenja prostate, katero spremlja krvavitev. Namen prispevka hidronefroza s poslabšanjem ledvične funkcije. je predstaviti vlogo medicinske sestre pri aktivni renalni koli-ki ter kakšna je njena naloga pri ostalih uroloških obolenjih. Ko pacient urinira po kapljicah ali pa pride do popolne zapore Ključno vlogo ima tudi zdravnik pri celokupni obravnavi paci-urina, je potrebno opraviti kateterizacijo z vstavitvijo trajnega enta, kateri odredi vrsto zdravljenja. Postopki in posegi, so uvr-urinskega katetra. ščeni v obravnavo pacienta, ter intervencije, ki spadajo med V primeru neuspele kateterizacije je potrebna nujna vstavitev najbolj stresne v urgentni medicini. V prispevku so med dru-suprapubičnega katetra (cistostome), ki je ukrep kadar pri pa-gim predstavljena tudi priporočila, katere je dobro upoštevati cientu urinski kateter ne more biti več uveden, zaradi katereko-za preprečevanje ledvičnih kamnov. Opisana so tudi invazivna li zapore sečne poti (Jug, 2019). zdravljenja ledvičnih kamnov. Zdravstvena nega ima pomembno vlogo pri obravnavi aku-Ključne besede: zdravstvena nega, pacient, medicinska se-tnih uroloških stanj. Za vsa akutna stanja sta potrebna hitra stra, akutna renalna kolika, makrohematurija, retenca urina in pravilna odločitev ter ustrezno zdravljenje. Pomembno je sodelovanje urologa, medicinske sestre ter zdravstvenih de-UVOD lavcev drugih specialnosti (kot na primer rentgen, operacijski tim itd.). Pravočasno in pravilno zdravljenje, ter celovita obrav-Pri obravnavi pacienta se vsakodnevno srečujemo z nujnimi nava pacienta prispevajo k hitremu in uspešnemu zdravljenju. stanji, kamor najpogosteje uvrstimo akutno renalno koliko, makrohematurijo, retenco urina in neuspelo kateterizacijo. AKUTNA RENALNA KOLIKA Poleg tega so nujna stanja akutni skrotum, parafimoza, pri-Vzrok za akutno renalno koliko so ledvični kamni, katero apizem, akutni prostatitis, izpad nefrostome, poškodba sečil, spremljajo slabost, bruhanje in prizadetost zaradi bolečin. hidronefroza z vročino in visokimi vnetnimi parametri, ter Fou-Kamen, ki se spusti v sečevod lahko povzroči hidronefrozo s rnierjeva gangrena (Smrkolj T. , 2019). poslabšanjem ledvične funkcije. V primeru, da je prisotno še Akutno renalno koliko najpogosteje povzroči prisotnost kamnov vnetje, pacientu grozi nastanek urosepse ali v najhujšem priv sečilih. Pacienti zbolijo z nenadno hudo krčevito bolečino, ki se meru septični šok (Anon, 2009). P O M E M B N O S T P R E P O Z N A V A N J A N U J N I H S T A N J 25 V K I R U R Š K I Z D R A V S T V E N I N E G I Vzroki za nastanek kamnov v sečilih so lahko notranji ali zu-Primerna fizična aktivnost in telesa teža sta prav tako eden nanji, lahko so genetski, njihov nastanek pa je odvisen tudi od od temeljev zdravega življenja. Pogosto sta povezana. Tako starosti in spola človeka. Pomembni so tudi vplivi zunanjih de-je na primer zelo težko vzdrževati primerno telesno težo brez javnikov in sicer geografska regija, prehrana in količina zaužite ustrezne fizične aktivnosti (Lešnjak, 2016). tekočine (Gubina, 2009). Lešnjakova trdi, da zgoraj navedena navodila nedvomno pri-Nastanek ledvičnih kamnov lahko v veliki meri preprečimo z pomorejo k zmanjšanju nastajanja ledvičnih kamnov. Obenem zdravim življenjskim slogom, ki vključuje veliko gibanja v pove-pa predstavljajo temelje za zdrav življenjski slog in pripomore-zavi z zdravimi prehranskimi navadami in prilagojenimi spre-jo k večjemu zdravju telesa. membami pri vnosu: Kadar sprejmemo pacienta z aktivno renalno koliko je naloga • tekočin, medicinske sestre: • soli/natrija, • da po navodilu zdravnika aplicira analgetik in ostalo me- • kalcija, dikamentozno terapijo (najpomembnejše je hitro zdravlje- • živil živalskega izvora in purinov, nje bolečine); • sadja in zelenjave (Lešnjak, 2016). • opravi kontrolo vitalnih funkcij, vzame kri za laboratorijske preiskave ter urin za mikrobiološke preiskave; Nastanek ledvičnih kamnov najbolje preprečimo z zadostnim vnosom tekočine. Popiti moramo toliko tekočine (najbolje • pacienta opazuje, pomiri in mu svetuje, da se namesti v vode), da dnevno izločimo več kot 2,0 litra urina (Lešnjak, 2016). udoben položaj; • kadar se bolečina umiri, pacienta nagovori k zadostnemu Več kot je soli v naši prehrani, več kalcija se izloča v urinu in višja zaužitju tekočin; kot je koncentracija kalcija v našem urinu, večje je tveganje za nastanek ledvičnih kamnov. Z omejenim vnosom soli/natrija s • v primeru, da je pričakovano, da se bo kamen izločil ga hrano, bo v urinu manj kalcija in se bo posledično zmanjšalo vzpodbudimo h gibanju, ki pripomore k hitrejši izločitvi tudi tveganje za nastanek ledvičnih kamnov (Lešnjak, 2016). kamna; • v primeru, da bolečina po analgetikih ne preneha, paci-Prehrana z manj soli je na splošno temelj zdrave prehrane. ent bruha in postane febrilen, medicinska sestra obvesti Vključuje naj čim manj predelanih živil, veliko zelenjave in sad-zdravnika. ja, polnovrednih živil ter čim manj mastne, hitre hrane, mesnin ter maščob in beljakovin živalskega izvora (Lešnjak, 2016). Tudi v nadaljevanju obravnave je potrebno redno spremljati vitalne znake ter laboratorijske izvide. V primeru, da se ti Priporočen dnevni vnos kalcija za odrasle je med 1000 in 1200 slabšajo o tem obvestimo zdravnika. Zdravnik se nato odloči mg. Dobri viri kalcija so mleko in mlečni izdelki (če se le da o dodatnem zdravljenju. V primeru hidronefroze s slabšanjem v nepredelani obliki) – priporočeno je uživanje fermentiranih ledvične funkcije ali vnetja je potrebno narediti odtok urina z mlečnih izdelkov kot so domača sirotka, kefir, pinjenec, skuta, vstavitvijo perkutane nefrostome ali dvojnega J katetra. jogurt (Lešnjak, 2016). Perkutano nefrostomo vstavi zdravnik radiolog pod rentgen- Živila živalskega izvora vsebujejo veliko purinov, ki se v našem skim nadzorom. Njen namen je razbremeniti ledvico, ko pride organizmu presnovijo do sečne kisline. Povišana koncentraci-do zapore urina pod ledvico. Prišita je na kožo. Okolico je pot-ja sečne kisline v krvi in urinu ustvarja kisel pH urina in ugodno rebno skrbno opazovati in prevezovati po standardu kajti vbod-okolje za kristalizacijo nakopičenih soli sečne kisline v uratne no mesto nefrostome je lahko vstopno mesto bakterij. Pri zna-ledvične kamne. Z zdravo prehrano, prilagojeno dieto in za-kih vnetja ali odsotnosti urina je potrebno obvestiti zdravnika. dostnim gibanjem lahko to preprečimo (Lešnjak, 2016). Dvojni J kateter vstavi zdravnik urolog v operacijski sobi. To Priporočila Lešnjakove so, da naj bo jedilnik sestavljen iz nas-je poseg, ki se izvaja v lokalni anesteziji. Je za pacienta nepri-lednjih živil: jeten, zato pred posegom apliciramo predpisan analgetik. Po- • sadje in zelenjava, seg se opravi skozi sečnico. Dvojni J kateter sega od mehurja • škrobna živila (krompir, sladki krompir, riž, testenine, ajda/ preko sečevoda do ledvice. Po opravljenem posegu je potreb-ajdova kaša, proso/prosena kaša, ostala žita (npr. kvinoja, no opraviti RTG slikanje sečil, s katero je potrjena uspešnost kamut, bulgur, pira, kuskus, rž,...), koruzni in pšenični zdrob, opravljenega posega. • mleko in mlečni izdelki (z manjšo vsebnostjo maščobe), V primeru, da je kamen večji ali pa se zaradi oblike in lege ne • oreški, ostalo: tofu, zelišča, začimbe, hladno stiskana olja, more izločiti sam, so na voljo endoskopske metode zdravlje-med, džemi s čim večjim sadnim deležem, zeliščni čaji, nja. Vrsta zdravljenja je odvisna od velikosti, lokacije in RTG domače juhe. značilnosti oz. sestave kamna (Mrvar, 2017). P O M E M B N O S T P R E P O Z N A V A N J A N U J N I H S T A N J 26 V K I R U R Š K I Z D R A V S T V E N I N E G I Med nje sodijo minimalno invazivna zdravljenja: Medicinska sestra mora biti pozorna na krvavitev iz: • zunajtelesno drobljenje – ESWL (Extracorporeal Shock • operativne rane, Wave Lithotripsy), • po drenaži (dren, perkutana nefrostoma), • endoskopsko ali “znotrajtelesno” drobljenje (perkutana • po urinskem katetru. nefrolitotomija –PCNL • ureterorenoskopija -URS) (Smrkolj T. , 2014). RETENCA URINA PO ODSTRANITVI URINSKEGA KA- Naštete metode tudi kombiniramo. TETRA Smrkolj navaja, da energija pri zunajtelesnem drobljenju – Pacienti, ki imajo vstavljen urinski kateter in je predvidena ESWL, nastane izven telesa in se prenaša v obliki udarnih va-odstranitev urinskega katetra, so sprejeti na urološki oddelek. lov. Medij za prenos udarnih valov je debela plast tkiva (nekaj Prejmejo ustrezno terapijo in urinski kateter odstranimo. Po cm in več), pri kamnih v pielonu tudi plast urina, ki obdaja ka-odstranitvi opazujemo stanje uriniranja. Pacientu medicinska men tkiva, val ne poškoduje. sestra svetuje, da pije dovolj tekočine in pacienta opazuje. V primeru, da ima pacient hude težave z uriniranjem ali posumi Perkutana nefrolitotomija pomeni perkutani pristop do vot-na ponovno retenco urina, obvesti zdravnika. lega sistema ledvice v sodelovanju z interventnimi radiologi. Optični inštrument se imenuje nefroskop (Smrkolj T. , 2014). Ob ponovni zapori urina pacienta pomirimo in mu apliciramo predpisani analgetik. Ureterorenoskopija (URS) Smrkolj opisuje kot retrogradni pristop do kamna v sečevodu ali ledvici, skozi sečni mehur. Pripravimo pripomočke za uvajanje urinskega katetra: Optični inštrument, ki se pri posegu uporablja se imenuje ure- • zaščitne rokavice za enkratno uporabo, terorenoskop. • umivalne krpice, MAKROHEMATURIJA • vodo, Ph nevtralno milo ter vrč in umivalnik, Makrohematurija je na pogled opazna kri v urinu. Takojšnje • zaščitno podlogo, oziroma nujno ukrepanje nastopi ob obilnejši krvavitvi s pri- • koš za zdravstvene odpadke, sotnostjo strdkov, zaradi katere pride do ovire v obtoku urina, • sterilen stalni urinski kateter (2x), hudih bolečin, tamponade mehurja z zaporo urina, posledično do anemije in hemoragičnega šoka (Pavlović, 2004). • sterilni vlažilni gel ali lidokain (npr. 2-% Xylocain gel), • vsaj tri sterilne tampone (Zbornica zdravstvene in babiške Najpogostejši vzroki za pojav makrohematurije so benigno nege, 2022), povečana prostata, karcinom sečnega mehurja, vnetje sečil, karcinom prostate, kamni v sečilih, iztirjena antikoagulantna • ledvičko ter urinsko vrečko. terapija in druge bolezni sečil (Poteko, 2024). Zdravnik v tem primeru ponovno vstavi urinski kateter. Dokumen-Indikacije za urgentno urološko obravnavo in sprejem na uro-tiramo velikost in vrsto vstavljenega urinskega katetra. Zapišemo loški oddelek pacienta s hematurijo so: tudi barvo primesi in količino urina, ki je pritekel po vstavitvi. • retenca urina, Najpogosteje se opravi odstranitev urinskega katetra pri pacien- • izločanje krvnih strdkov, tih z benigno povečano prostato. Pred odstranitvijo urinskega • anemija zaradi krvavitve, katetra po navodilu zdravnika odvzamemo urin za urinokulturo, če pacient izvida nima. Zdravnik predpiše antibiotik, katerega • močne bolečine v trebuhu, pacientu apliciramo ter po zdravnikovem naročilu odvzamemo • vnetje sečil s krvavitvijo. kri (ledvična funkcija). Pacientu svetujemo, da spije dovolj te-Kadar se pojavi retenca urina zaradi krvnih strdkov je potrebna kočine. Kljub predhodnem jemanju zdravil za zdravljenje mikcij-kateterizacija mehurja. Zdravnik vstavi urinski kateter in spere skih težav ob benignem povečanju prostate, lahko po odstranit-strdke iz sečnega mehurja s fiziološko raztopino. Da se previ urinskega katetra ponovno pride do zapore urina. preči ponovno tvorjenje krvnih strdkov in mašenje urinskega Za odstranitev urinskega katetra so na urološki oddelek spreje-katetra, lahko zdravnik odredi kontinuirano perfuzijo fiziološke ti tudi pacienti po robotsko asistirani radikalni prostatektomiji. raztopine preko perfuzijskega urinskega katetra v sečni me-Ti pacienti so 2. pooperativni dan odpuščeni domov z urinskim hur. Sestra mora biti pozorna na delovanje perfuzije, količino katetrom. 5. pooperativni dan na rentgenu urolog naredi cisto-in beleženje urina (Poteko, 2024). gram. Če je uretrovezikalna anastmoza vodotesna, pacienta Na urološkem oddelku se lahko pojavijo tudi krvavitve po ope-sprejmemo in odstranimo urinski kateter. Medicinska sestra rativnem posegu. Najpogosteje se srečamo s krvavitvijo po ponovno pacientu pove kakšno je lahko stanje uriniranja po transuretalni resekciji prostate ali tumorja sečnega mehurja. odstranitvi katetra. P O M E M B N O S T P R E P O Z N A V A N J A N U J N I H S T A N J 27 V K I R U R Š K I Z D R A V S T V E N I N E G I NEUSPELA KATETERIZACIJA PRI RETENCI URINA ALI • opazovanje vbodnega mesta pri suprapubičnem katetru MENJAVI URINSKEGA KATETRA in perkutani Kadar pacientu ni možno vstaviti urinski kateter skozi sečnico • nefrostomi (opazujemo znake vnetja in krvavitve), da sta in je prisotna akutna retenca urina, je kirurška vstavitev supra-dobro pričvrščena in da ne izpadeta. Mesto rane mora os-pubičnega katetra najpogostejša rešitev. tati suho in čisto; • skrb za zadostno hidracijo (da pacient spije vsaj 2 do 3 Pogosti vzroki za neuspelo kataterizacijo skozi sečnico, so litre tekočine, če nima teko zožitve v sečnici ali predhodni operativni posegi na prostati (Jug, 2019). Suprapubični kateter zdravnik ustavi skozi steno • inskih omejitev); spodnjega dela trebuha v lokalni anesteziji. Dokumentiramo • beleženje in dokumentiranje sprejete tekočine in izlo količino in barvo urina. Pacienta opazujemo in po potrebi apli- • enega urina. Če se diureza po katerem koli katetru zmanjša, ciramo analgetik. Suprapubični kateter oziroma cistostoma je lahko pomeni, da je kateter neprehoden ali poškodovan; ves čas priključena na sterilno urinsko vrečko, katero je pot- • obvezno izvajanje anogenitalne nege pri pacientu z vstav-rebno prazniti tako, kot pri urinskem katetru. Vstopno mesto ljenim urinskim katetrom najmanj trikrat dnevno; cistostome je potrebno opazovati in negovati po pravilih oskrbe kirurške rane, da se prepreči možnost okužbe (prevezi s • izpraznjevanje urinske vrečke trikrat na dan oziroma, ko je sterilnim setom, s sterilnimi zloženci, in sterilno fiziološko raz-napolnjena več, kot 2/3; topino). Koža mora biti suha in nepoškodovana. Če se pojavijo • merjenje in dokumentiranje vitalnih funkcij – v primeru znaki vnetja (povišana telesna temperatura, bolečine, pordelo operativnega posega, pacienta namestimo na monitor in vstopno mesto na koži) je potrebno obvestiti zdravnika. spremljamo vitalne funkcije; • pri vitalnih funkcijah je potrebno biti pozoren, da telesna VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI OBRAVNAVI UROLO-temperatura ne preseže 38°C ter sistolični tlak ne pade ŠKEGA PACIENTA Z URGENTNIM STANJEM pod 100 mmHg in da pulz ne preseže 120 utripov na mi-Pacienti potrebujejo sodoben zdravstveno vzgojni pristop nuto, v nasprotnem primeru je potrebno obvestiti zdravni-usmerjen v zdravje, kar pomeni pozitivno zdravstveno na-ka (Jug, 2019). ravnanost. Medicinska sestra je oseba, ki ves čas celostno Za čim boljšo okrevanje pacienta po urgentni obravnavi in dob-obravnava pacienta in je ob njem prisotna 24 ur. Medicinska ro pripravo pacienta po odhodu iz bolnišnice, je potrebna dobra sestra je vključena v celoten proces obravnave pacienta, in si-psihična in fizična priprava. Pred posegom oziroma intervenci-cer pri sprejemu, operativnem posegu, zdravljenju in na bolni-jo, je ključnega pomena pogovor s pacientom. Če pacientu ne šničnem oddelku ter pri odpustu pacienta v domače okolje. V damo možnosti, da izrazi svoj strah, se lahko okrevanje podalj-nadaljevanju so naštete intervencije in delo medicinske sestre ša. Pri psihični pripravi pacienta na poseg mora sodelovati tudi pri akutno obolelem urološkem pacientu. zdravnik, ki naj bi se s pacientom pogovoril že, ko se poseg na-Vloga medicinske sestre: črtuje (Jug, 2019). Učinkovita komunikacija je nujna za zagotavljanje kakovostne, varne in hitre zdravstvene nege pacientov, • priprava in aplikacija predpisane terapije (analgetiki, anti-ne glede na okoliščine in ovire v katerih se znajdemo. hemoragiki, antiemetiki itd.; • odvzem krvi za laboratorijske preiskave po navodilu DISKUSIJA zdravnika; • ustrezna izbira urinske vrečke pri pacientu z vstavljenim Urološka stanja niso zanemarljiva. Potrebna je zgodnja prepoz-urinskim katetrom (vrečka z večjim lumnom cevi, za bolj-nava znakov in simptomov za preprečevanje nadaljnjih zaple- še iztekanje urina v rezervoar in časom uporabe; tov. Prepoznavanje nujnih uroloških stanj je bistveno za hitro medicinsko posredovanje. Nekateri pogosti znaki in simptomi • skrb, da je kateter ves čas priključen na sterilno zbiralno nujnih uroloških stanj vključujejo hude bolečine v trebuhu ali urinsko vrečko (Jug, 2019); boku, ki lahko kažejo na stanje, kot so ledvični kamni. Kri v • opazovanje barve in količine izločenega urina; urinu je lahko tudi zaskrbljujoč simptom, ki zahteva takojšnjo • opazovanje katetra, da lahko urin odteka nemoteno; pozornost. Nezmožnost uriniranja ali težave z uriniranjem lah- • prebrizgavanje katetrov po predhodnem navodilu zdravniko kažejo na zadrževanje urina v sečilih, kar je lahko nujno. ka, običajno kadar je v urinu prisotna kri, ni urina ali ima Drugi znaki vključujejo hudo bolečino v modih ali oteklino, ki pacient bolečine. Postopek je potrebno izvesti aseptično. bi lahko kazala na torzijo testisov in vztrajno erekcijo penisa V primeru, da katetra ne moremo prebrizgati ali če opa- (priapizem). Poleg tega ne smete prezreti znakov okužbe, kot zimo, da je kateter izpadel, o tem nemudoma obvestimo so vročina in mrzlica. Če sumite na nujno urološko bolezen, je zdravnika (Jug, 2019); ključnega pomena, da takoj poiščete zdravniško pomoč, tako P O M E M B N O S T P R E P O Z N A V A N J A N U J N I H S T A N J 28 V K I R U R Š K I Z D R A V S T V E N I N E G I da se obrnete na svojega zdravstvenega delavca ali obiščete Jug, M., 2019. Zdravstvena nega pacienta s suprapubičnim katetrom: diplomsko najbližjo urgentno službo (Manjunath & Hofer, 2018). delo univerzitetnega študija. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede, pp. 1–6. Postopki in posegi, ki jih uvrščamo med obravnavo nenadno obo-Manjunath, A. S. & Hofer, M. S., 2018. Urologic emergencies. Med Clin North lelega pacienta, spadajo med najbolj stresne intervencije urgen-Am, 102(2), pp. 373–385. Minotti, B., Treglia, G., Pascale, M., Ceruti, S., Cantini, L., Anselmi, L. & Saporito, tne medicine. Zato se moramo zavedati, da v dani situaciji nikoli A., 2020. Prevalence of microhematuria in renal colic and urolithiasis: a syste-nismo sami, saj je poleg negovalnega time potrebno sodelovanje matic review and meta-analysis. BioMed Central Urology, 20(119), pp. 1–12. z drugimi bolnišničnimi službami, ki pomagajo, da s skupnimi Mirt, G., 2015. Pomen komunikacije med medicinsko sestro in pacientom, ki močmi doprinesemo k pacientovem uspešnemu okrevanju. se pripravlja na operativni poseg. In: Fošnarič, L., ed. Zagotavljanje kakovostne kirurške zdravstvene nege: znamo in zmoremo. Moravske toplice: Zbornica Učinkovitost zdravljenja je torej odvisna od samega pacienta, zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Sekcija medicinskih se-zdravnika, medicinske sestre in celotnega multidisciplinirane-ster in zdravstvenih tehnikov v kirurgiji, pp. 55–62. ga tima, ki s pomočjo številnih pristopov k zdravljenju paci-Mrvar, T., 2017. Vloga medicinske sestre pri endoskopski odstranitvi kamnov enta pripomorejo k njegovemu hitrejšemu okrevanju, boljše-iz ledvice. In: Bratuš, D. 7. slovenski urološki kongres z mednarodno udeležbo in evropsko urološko šolo andrologije. Bled: Združenje urologov Slovenije, pp. mu počutju in uspešnemu zdravljenju. Urgentna stanja so za 168–174. vsakega posameznika stresna, pojavijo se strahovi in občutek Pavlović, M., 2004. Poškodbe urotrakta. In: Bratušek, D., et al. eds. Seminar o nemoči. Zato je v zdravstvenem okolju pomemben empatičen nujnih stanjih v urologiji. Maribor: Splošna bolnišnica, Kirurška služba, Oddelek za urologijo, pp. 25–30. pristop do pacienta, komunikacija, celostna obravnava v sklo-Zacharia, S. C., Sinha, M., Matippa, P. & Krishnamoorthly, V., 2013. An aduit pu zdravstvene nege, sodelovanje zdravstvenega tima in indi-of suprapubic catheter insertion performed by a urological nurse specialist. vidualni pristop do pacienta in njegovih potreb. Indian Journal of Urology, 29(1), pp. 16–18. Zapušek, A., 2007. Predoperativna priprava bolnika na operacijo pri kateri se pričakuje stoma. In: Gavrilov, N. & Trček, M. eds. Zbornik predavanj šole en-ZAKLJUČEK terostomalne terapije. Ljubljana: Klinični center Ljubljana, pp. 60–63. Lešnjak, S. (2016). Splošna dietna navodila za bolnike z ledvičnimi kamni. Prido-Medicinska sestra je pomemben člen pri obravnavi urgentnega bljeno iz Slovensko nefrološko društvo: http://www.nephro-slovenia.si/ urološkega pacienta. S strokovnim znanjem, izkušnjami, odgo-Poteko, S. (januar 2024). (M. Pristušek, Izpraševalec) Slovenija. vornostjo, upoštevanjem standardov in zagotavljanju varnosti Smrkolj, T. (2014). Kirurško zdravljenje kamnov v sečilih. Pridobljeno iz Nephro doprinese k varni in kakovostni zdravstveni negi pacienta. Da slovenia: https://www.nephro-slovenia.si/images/PDF/kobjeglava1.pdf lahko sodeluje pri posegih in obravnavi pacienta mora zelo dob-Smrkolj, T. (2019). Kriteriji, kot osnova za triažiranje pacientov. Pridobljeno iz UKC Maribor: https://www.ukc-mb.si/media/files/uploads/naro%C4%8Danje-ro poznati svoje področje, imeti veliko količino znanja, ustrezne -in-informacije/Kriteriji_za_tria_iranje_napotnic_glede_na_stopnjo_nujnosti. izkušnje in spretnosti, ki pa jih je vedno pripravljena nadgrajevati. pdf Dobro sodelovanje v zdravstvenem timu, ki je usmerjeno k čim Zbornica zdravstvene in babiške nege, (2022). Uvajanje trajnega urinskega katetra pri ženski. Pridobljeno iz Nacionalni protokol aktivnosti zdravstvene in boljši celostni oskrbi pacienta je ključnega pomena. Tudi zdrav-babiške nege: https://www.zbornica-zveza.si/wp-content/uploads/2022/06/ nik igra ključno vlogo v začetni prepoznavi in zdravljenju pri ve-UCE-NP-03.07-Uvajanje-trajnega-urinskega-katetra-pri-zenski-splet.pdf čini uroloških nujnih stanjih. Neustrezna diagnoza in zdravljenje lahko vodijo v življenjsko ogrožajoča stanja. Pomembno je, da medicinska sestra prepozna negovalne probleme in zaplete ter odstopanja od kliničnih parametrov in v skladu s tem načrtuje proces zdravstvene nege pacienta. LITERATURA Ahluwalia, R., 2006. The surgical risk of suprapubic catheter insertion and long-term sequelae. The Royal College of Surgeons of England, 2(88), pp. 2010–2013. Anon., 2009. Renal colic in adults: Nonsteroidal Antiinflammatory Drugs and Opoids and morphine are effective for pain relief. Prescrire Int, 18(103), pp. 217–221. Gubina, B., 2009. Zdravljenje kamnov v sečilih. In: Rijavec, I., ed. Celovita in kompletna zdravstvena nega kirurškega bolnika: zbornik predavanj. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v kirurgiji, pp. 95-98. P O M E M B N O S T P R E P O Z N A V A N J A N U J N I H S T A N J 29 V K I R U R Š K I Z D R A V S T V E N I N E G I NA KAJ MORA BITI MEDICINSKA SESTRA POZORNA OB ZDRAVSTVENI NEGI PACIENTA Z AKUTNIM VNETJEM SLEPEGA ČREVESA David Kuzmič, dipl. zdravstvenik Splošna bolnišnica Slovenj Gradec, Oddelek za splošno in abdominalno kirurgijo david.kuzmic@sb-sg.si IZVLEČEK danes pa se verjame, da ima imunoprotektivno vlogo, še posebej pri mlajših ljudeh, ali služi kot rezervoar za koristne čre-Akutni apendicitis je ena izmed pogostih nujnih situacij v splo-vesne bakterije, čeprav nekateri menijo, da je zgolj rudimentar- šni kirurgiji, pri čemer apendektomija predstavlja enega najpogostejših nujnih kirurških posegov na globalni ravni. Apen-ni organ (Jones idr., 2023). dektomija velja za prvo izbiro zdravljenja, a pri približno 9 % Kot navajajo na spletni strani MAYO Clinic (2024) simptomi pacientov se pojavijo zapleti, kot so okužbe na mestu kirurške-apendicitisa lahko vključujejo: ga posega. Dejavniki, ki vplivajo na pojav takih zapletov, so pri- • Nenadna bolečina, ki se začne na desni strani spodnjega sotni v predoperativnem, intraoperativnem in pooperativnem dela trebuha. obdobju. Vloga medicinskih sester pri obravnavi pacientov z diagnozo apendicitisa od sprejema do odpusta je bistvena. • Nenadna bolečina, ki se začne okoli popka in se pogosto Članek obravnava zdravstveno nego in načrt oskrbe za pa-premakne v spodnji desni del trebuha. ciente z apendicitisom, vključno z vlogo medicinske sestre v • Bolečina, ki se poslabša s kašljanjem, hojo ali drugimi ne-različnih fazah zdravljenja, kar prispeva k izboljšanju kakovosti nadnimi in močnimi tresljaji telesa in zmanjšanju zapletov. • Slabost in bruhanje. Ključne besede: apendicitis, medicinske sestre, načrt zdra- • Izguba apetita. vstvene nege • Nizka telesna temperatura, ki se lahko poveča, ko se bolezen poslabša. UVOD • Zaprtje ali driska. Apendicitis predstavlja vnetni proces vermiformnega dodatka, • Napihnjenost trebuha. majhnega, prstom podobnega in votlega tkiva. Ta se tipično • Plini nahaja na cekalnem koncu debelega črevesa, običajno na desni spodnji strani trebuha, lahko pa se zaradi anatomske Lokacija bolečine se lahko razlikuje glede na starost in polo-variabilnosti ali posebnih okoliščin, kot so nosečnost ali kirur- žaj slepiča. Med nosečnostjo se lahko zdi, da bolečina izvira ški posegi, pojavi kjerkoli v trebuhu. Zaradi majhnega lumna iz zgornjega dela trebuha, saj je slepič med nosečnostjo višje. dodatka obstaja nagnjenost k obstrukciji, ki jo povzročajo fe-Jones et al. (2023) nadalje navajajo, da je apendicitis najpo-kaliti - trdni iztrebki, kar lahko vodi v vnetje in okužbo. Apendi-gostejši med 5. in 45. letom starosti, pri čemer povprečna sta-citis je pogost razlog za nujne abdominalne kirurške posege, rost znaša okoli 28 let. Incidenca je približno 233 na 100.000 pri čemer se najpogosteje pojavlja med 5. in 45. letom starosti, čeprav ni omejen na to starostno skupino in je pri moških ljudi. Moški imajo nekoliko večjo verjetnost za razvoj akutnega rahlo pogostejši. Njegova predstavitev je običajno akutna, a apendicitisa kot ženske, z incidenco 8,6 % za moške in 6,7 % lahko se razvije tudi kot kronično stanje. V primeru perforaci-za ženske. V Združenih državah Amerike se letno zabeleži prib-je z abscesom se simptomi lahko pojavijo počasneje in manj ližno 300.000 bolnišničnih obiskov zaradi težav, povezanih z boleče. Funkcija dodatka je bila dolgo časa predmet razprave, apendicitisom. P O M E M B N O S T P R E P O Z N A V A N J A N U J N I H S T A N J 30 V K I R U R Š K I Z D R A V S T V E N I N E G I Klinična diagnoza akutnega apendicitisa temelji na anamnezi, POOPERATIVNO OBDOBJE IN MONITORING PACIENTA fizičnem pregledu, laboratorijskih preiskavah in CT slikanju. Klasični simptomi vključujejo nejasno bolečino okoli popka, Postoperativna zdravstvena nega pacientov, je ključna za us-izgubo apetita, slabost/občasno bruhanje, premik bolečine v pešno okrevanje in preprečevanje morebitnih zapletov. Takoj desni spodnji kvadrant in nizko vročino. Približno 90% pacien-po operaciji se pacienta premesti v postoperativno enoto, kjer tov z akutnim apendicitisom je diagnosticiranih s temi simp-medicinske sestre natančno spremljajo vitalne znake, kot so tomi. Laparoskopska apendektomija ostaja najpogostejše srčni utrip, krvni tlak, in dihanje. Ocenjujejo tudi stopnjo bo-zdravljenje. Vendar vedno več dokazov kaže, da širokospek-lečine in po potrebi aplicirajo analgetike za lajšanje bolečin. tralni antibiotiki, kot so piperacilin-tazobaktam ali kombinira-Pomembno je tudi opazovati mesto operativnega reza in biti no zdravljenje, uspešno zdravijo nezapleteni akutni apendicitis pozoren na znake okužbe ali krvavitve ter redno menjavati pri približno 70% pacientih. Specifični izvidi CT, kot so dilataci-obveze. Pacientom se pomaga pri ponovnem vzpostavljanju ja slepiča ali prisotnost apendikolitov, kažejo na paciente, pri mobilnosti, sprva z lahkimi vajami, kot je sedenje ali hoja, kar katerih je verjetnost neuspeha zdravljenja z antibiotiki višja. pospešuje okrevanje in zmanjšuje tveganje za krvne strdke. Pri pacientih brez visokorizičnih izvidov CT se lahko kot prvo Hranjenje se običajno postopoma uvaja, začenši s tekočinami linijo zdravljenja upošteva bodisi apendektomijo bodisi antibi-in napredujoč do trdne hrane, odvisno od pacientovega počut-otike. Pri pacientih brez visokorizičnih izvidov CT se priporoča ja in njegovega metabolizma. Medicinske sestre nadzirajo tako pristop z antibiotiki, k operaciji pa se pristopi, če zdravljenje z delovanje črevesa kot mehurja, saj lahko anestezija vpliva na antibiotiki ne uspe (Moris et al., 2021). normalno delovanje teh organov. Pacienti morajo biti še pred odpustom poučeni o pravilni negi rane doma, vključno s či-VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI OSKRBI PACIENTOV ščenjem in prepoznavanjem znakov okužbe ter navodili za laj-Z AKUTNIM VNETJEM SLEPEGA ČREVESA šanje bolečine . Prav tako se jih pouči o morebitnih omejitvah aktivnosti in priporočilih za nadaljnje okrevanje. Medicinske Medicinska sestra igra ključno vlogo pri oskrbi pacientov z sestre igrajo ključno vlogo pri koordiniranju nadaljnje oskrbe akutnim vnetjem slepega črevesa, začenši z natančno oce-in pripravi na odpust iz bolnišnice, vključno z zagotavljanjem no in spremljanjem njihovega trenutnega stanja. Ena izmed informacij in navodil za morebitne potrebne kontrolne pregle-osnovnih nalog je spremljanje vitalnih znakov, kot so srčni de. Zagotavljanje informacij in čustvene podpore pacientom utrip, krvni tlak in telesna temperatura, da se zaznajo more-ter njihovim družinskim članom je prav tako pomemben del bitne spremembe. Pomembno je tudi opazovanje in beleženje oskrbe (Eta et al., 2023). bolečinskih vzorcev pacienta ter morebitnih drugih simptomov, kot so slabost ali bruhanje. Medicinske sestre pogosto sodelujejo pri zbiranju anamnestičnih podatkov in izvajanju STRATEGIJE IN METODE ZA OBVLADOVANJE fizičnih pregledov, vključno z oceno občutljivosti trebuha. Pa-BOLEČINE PRI PACIENTIH cientu nudijo psihično podporo in izvajajo pripravo pacienta Obvladovanje bolečine pri pacientih z akutnim vnetjem slepe-na diagnostične teste, kot sta ultrazvok ali CT. ga črevesa je ključni del celostne zdravstvene oskrbe. Najprej se uporabljajo farmakološke metode, kot so intravenski ali pe-PREDOPERATIVNO OBDOBJE roralni analgetiki, da se učinkovito nadzira bolečina po opera-Priprava na operacijo vključuje več ključnih korakov, ki jih ciji. Medicinske sestre skrbno spremljajo odzive pacientov na medicinsko osebje izvede skupaj s pacientom. Najprej se zdravila in prilagajajo odmerke po naročilu zdravnika. Poleg pacientu razloži postopek operacije, vključno s potencialni-zdravil se uporabljajo tudi ne-farmakološki pristopi, kot so teh-mi tveganji in pričakovanim potekom okrevanja. Pacientu se nike globokega dihanja, sprostitvene vaje in uporaba toplote prav tako razloži postopek anestezije in načini lajšanja bo-ali hladu na prizadetem območju. Pomembno je individualizi-lečine po operaciji. Izvede se preverjanje identitete pacienta rano pristopiti k vsakemu pacientu, saj dojemanje in toleranca in kirurškega področja, da se zagotovi pravilnost in varnost bolečine variirata. Vključevanje pacientov v načrtovanje obvla-operacije. Medicinske sestre poskrbijo, da je pacient tešč, kar dovanja bolečine je pomembno, saj to povečuje njihovo zav-je pomembno za zmanjšanje tveganja za pojav zapletov med zetost za zdravljenje. Medicinske sestre izvajajo poučevanje anestezijo. Pacientu se dajo predoperativna zdravila, vključno pacientov o pomenu pravilne uporabe zdravil proti bolečinam z antibiotiki, da se prepreči okužba, in sedativi za zmanjšanje in opozarjajo na možne stranske učinke. V primeru hude ali anksioznosti. Izvede se higienska priprava kože na operativni trajajoče bolečine se mora pacient posvetovati z zdravnikom poseg, da se zmanjša tveganje za okužbo, ter oceni in zabeleži ali specialistom za obvladovanje bolečine. Zgodnje in učinko-vitalne znake pri pripravi na operacijo. Na koncu medicinsko vito obvladovanje bolečine je ključnega pomena za pospešitev osebje poskrbi, da so vse potrebne informacije o pacientu po-okrevanja in izboljšanje kakovosti življenja pacienta po opera-sredovane kirurški ekipi in anesteziologu (Eta et al., 2023). ciji (Eta et al., 2023). P O M E M B N O S T P R E P O Z N A V A N J A N U J N I H S T A N J 31 V K I R U R Š K I Z D R A V S T V E N I N E G I PREPREČEVANJE ZAPLETOV IN PRAVOČASNO LITERATURA PREPOZNAVANJE MOREBITNIH TEŽAV Appendicitis - Symptoms and causes, Mayo Clinic, 2024. Available at:: https:// www.mayoclinic.org/diseases-conditions/appendicitis/symptoms-causes/ Za uspešno okrevanje pacientov, ki trpijo za akutnim vnetjem syc-20369543 [16.01.2024]. slepega črevesa, je bistveno zgodnje prepoznavanje morebi-Eta, V. E. A., Bassah, N., Esembeson, M., & Palle, J. N., 2023. Nursing Management of Patients with Appendicitis. IntechOpen. Available at: https://www. tnih zapletov in hitro ter ustrezno ukrepanje. Ključno vlogo intechopen.com/chapters/1131532 [17.01.2024]. igra skrbno spremljanje osnovnih vitalnih znakov, kot so srčni Jones, M.W., Lopez, R.A., & Deppen, J.G., 2023. Appendicitis, StatPearls Pu-utrip, krvni tlak in temperatura telesa, kar omogoča zgodnje blishing. Available at: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK493193/ [21.01.2024]. prepoznavane znakov okužbe ali drugih zapletov. Ocenjevanje Khademi, E., Abdi, M., Saeidi, M., Piri, S., & Mohammadian, R., 2021. Emotional stanja kirurške rane, zlasti na znake, kot so rdečica, oteklina Intelligence and Quality of Nursing Care: A Need for Continuous Professional ali izločki, je prav tako bistvenega pomena. Nadzor nad de-Development. Iranian journal of nursing and midwifery research, 26(4), pp.361– 367. Available at: https://doi.org/10.4103/ijnmr.IJNMR_268_19 [20.12.2023]. lovanjem prebavil, vključno s črevesno peristaltiko in more-Moris, D., Paulson, E. K. & Pappas, T. N., 2021. Diagnosis and Management of bitnimi spremembami v prebavi, je pomembeno za zgodnje Acute Appendicitis in Adults: A Review. JAMA, 326(22), pp. 2299–2311. Avai-prepoznavanje zapletov. Informiranje pacientov o pomenu lable at: https://doi.org/10.1001/jama.2021.20502 [18.12.2023]. poročanja o nenavadnih simptomih, kot so intenzivnejša bole- čina, bruhanje ali slabost ter nenadnemu poslabšanju stanja, je nujno. Ukrepi, ki se izvajajo pred operacijo, kot so preprečevanje okužbe in ustrezna priprava operativnega področja, so bistveni za zmanjšanje pooperativnih zapletov. Profilaktična uporaba antibiotikov pred in po kirurškem posegu je koristna pri zmanjševanju tveganja za okužbe. Aktiviranje pacientov po operaciji, za preprečevanje krvnih strdkov in hitrejše okrevanje, je ključnega pomena. Izobraževanje pacientov in njihovih bližnjih o ustrezni oskrbi rane in poostreni osebni higieni je ključno za preprečevanje okužb. V primerih, ko je okrevanje daljše, je tesno sodelovanje z multidisciplinarnim zdravstvenim timom nujno za zagotavljanje celostne in učinkovite zdravstvene oskrbe (Eta idr., 2023). ZAKLJUČEK Apendicitis, ki je akutno vnetje vermiformnega slepiča, pogosto vodi v nujne kirurške posege. Kljub sicer nizki stopnji zapletov, pa je hitra kirurška intervencija ključna za preprečevanje resnih zapletov, kot je peritonitis. Značilni simptomi obolenja prvenstveno vključujejo bolečino v desnem spodnjem kva-drantu trebuha, obstajajo pa tudi izjeme. Medicinske sestre igrajo ključno vlogo pri oskrbi pacienta od sprejema do odpusta. Razumevanje njihove odgovornosti pred in po operaciji je bistveno za zagotavljanje kakovostne in učinkovite oskrbe. Od njih se pričakuje uporaba veščin kliničnega odločanja in sklepanja za analizo bolnikovih potreb, določanje prioritet, ciljev in izvajanje na pacienta osredotočene oskrbe. P O M E M B N O S T P R E P O Z N A V A N J A N U J N I H S T A N J 32 V K I R U R Š K I Z D R A V S T V E N I N E G I KO JE STOMA PRESENEČENJE ZA PACIENTA Irena Žagar, mag. ZN, ET Splošna bolnišnica Novo mesto, Travmatološki oddelek irena.zagar@sb-nm.si IZVLEČEK V stomah ni nobenih živčnih končičev in so tako skorajda ne-Izločalna stoma je kirurško narejena odprtina, pri kateri gre za občutljive. Najpogostejša stanja, ob katerih je potrebna ope-izpeljavo črevesa ali sečevodov na trebušno steno, namenje-racija stome so kolorektalni rak, rak mehurja, ulcerozni kolitis, na pa je izločanju blata ali urina iz telesa v vrečko. Potreba Crohnova bolezen in poškodbe, ki nastanejo ob raznih nezgo-po stomi je največkrat posledica operativnega zdravljenja dah (Batas, 2021). raka debelega črevesa, danke in sečnega mehurja, kroničnih VRSTE IZLOČALNIH STOM črevesnih bolezni, prirojenih napak in seveda tudi poškodb, ki so lahko povzročene v prometni nesreči. Tovrstne stome so Urostoma je kirurško narejena odprtina, skozi katero se izloča popolnoma nepričakovane, pacientu pa povzročajo hude te-urin. Urostome delimo na mokre oziroma inkontinentne in lesne in duševne reakcije. Namen prispevka je predstavitev suhe oziroma kontinentne. Suha - kontinentna urostoma je vrste izločalnih stom, zapletov povezanih z njimi, predstavitev kanal, ki povezuje površino telesa z notranjim zbiralni-samopodobe pacientov s stomo in doživljanje duševne stiske, kom. Vanj sta všita sečevoda samostojno, združeno ali prek pomen enterostomalne terapije in Ambulante za stomo ter dodanega črevesja. Nameščena je nizko na trebuhu ali v pre-prikaz primera pacientke z izločalno stomo, ki je bila posledica delu popka. Oskrba take stome je intermitentna čista samoka-prometne nesreče in hudih poškodb črevesa ter dolgotrajne teterizacija, ki jo izvaja stomist v rednih časovnih presledkih. rehabilitacije in njenih posledic. Taka urostoma se pogosto zaradi brazgotinjenja oži, zato jo je potrebno poleg redne kateterizacije tudi občasno širiti. Mokra Ključne besede: izločalne stome, enterostomalna terapija, sa-urostoma je lahko narejena na dva načina in sicer kot uretero-mopodoba, politravma kutanostoma ali kot ureteroileokutanostoma. Pri ureterokuta-nostomi sta sečevoda izpeljana neposredno na površino kože, UVOD medtem ko pri ureteroileokutanostomi oziroma takoimenova-Beseda stoma izvira iz grškega jezika in pomeni usta oziroma nem Brickerjevem mehurju se sečevoda združeno ali ločeno odprtina. Gre za kirurško izoblikovano odprtino na površini všijeta v del tankega ali debelega črevesja. Črevo predsta-telesa. Stome lahko delimo po različnih kriterijih, vendar je vlja prevodno cev za premostitev razdalje med sečevodom in najpomembnejša delitev po funkciji, kjer jih delimo v tri velike trebušno steno. Ureteroileokutanostoma je do sedaj še vedno skupine: izločalne, hranilne in dihalne. Koliko časa ima pacient najpogostejša oblika izpeljave urina (Mihelič, 2006). stomo, ne spremeni pomembnosti oskrbe le te. Ne glede na to, Indikacije za zunanjo izpeljavo seča so rak sečnika, prostate, koliko časa mora z njo živeti, je pomembna kakovost njegove-sečnice ali rodil, prirojene nepravilnosti sečil, nevrogene okva-ga življenja (Batas, 2021). re sečnika, poškodbe medenice s poškodbo sečnika ali seč- nice, spremembe na sečilih po obsevanju medenice in velike IZLOČALNE STOME urinske fistule med sečili, rodili ter prebavili (Mihelič, 2006). Izločalne stome so kirurško narejene odprtine na trebušni steni, Kolostoma je izpeljava širokega črevesa skozi trebušno steno ki jih je mogoče povezati s prebavnim ali urinskim sistemom. na površino kože. Glede na to, kateri del širokega črevesa je S tem se v primeru bolezni, poškodbe ali prirojene okvare omo-izpeljan na površino kože, govorimo o sigmostomi, transver-goči odvajanje blata oziroma izločanje urina iz telesa. Izločal-zostomi ali cekostomi. Locirana je najpogosteje na spodnjem ne stome nimajo mišic, ki bi nadomestile delovanje analnega levem delu trebušne stene, lahko pa tudi drugje v predelu pote-sfinktra, zato je kontrolirano izločanje blata ali urina nemogo-ka širokega črevesa. Konsistenca izločenega blata pri kolosto- če. Običajno so svetleče, rožnate barve podobne ustni sluznici. mi je praviloma gosta. Gostota blata je odvisna od obsega P O M E M B N O S T P R E P O Z N A V A N J A N U J N I H S T A N J 33 V K I R U R Š K I Z D R A V S T V E N I N E G I resekcije debelega črevesa in od prehrane ter vnosa tekočin Zapleti pri izločalni stomi so lahko zgodnji, kot so edem, nekro-pacienta s kolostomo. Najpogosteje je blato popolnoma obli-za, dehiscenca, retrakcija ali ugreznjenje, neustrezno mesto kovano, predvsem pri kolostomah, ki so izpeljane iz zadnjega stome in krvavitev. Pozni pa se pojavijo običajno ob odpustu dela črevesja (Batas & Štemberger Kolnik, 2023). pacienta v domače okolje. Ti zapleti so stenoza ali zožitev sto-Ileostoma je izpeljava ozkega črevesa skozi trebušno steno na me, prolaps, ugreznjenje, vnetje kože ob stomi, parastomalna kila, rak na mestu stome in zapora stome (Batas, 2021). površino kože, skozi katero se odvaja blato. Najpogosteje je locirana na spodnjem desnem delu trebuha. Glavna funkcija Zapleti na koži ob izločalni stomi pa so lahko poškodba kože tankega črevesa je absorpcija - vsrkanje prehrambenih snovi zaradi draženja z izločkom, mehanska poškodba kože – irita-in vode. Encimi, ki se sproščajo v tanko črevo, so potrebni za cija zaradi čiščenja kože, odstranjevanja lepil, delov kožne po-razgradnjo hrane v manjše delce, tako da se potrebne belja-dloge, strižna sila, alergija, znojenje, rosenje, gljivična, bakte-kovine, ogljikovi hidrati, maščobe, vitamini in minerali lahko rijska ali virusna infekcija, že obstoječa obolenja kože (ekcem, absorbirajo. Ti encimi so prisotni tudi v vsebini, ki se izloča psoriaza,..) in hipergranulacije ob stomi (Batas, 2021). po ileostomi in v kontaktu s kožo lahko povzročijo draženje. Črevesna vsebina, ki se izloča iz ileostome, je zato vedno jedka SAMOPODOBA IN DUŠEVNA STISKA PACIENTOV S in tekoča, blato ni nikoli povsem oblikovano. Na konsistenco STOMO blata vpliva tudi količina zaužite tekočine in sestava hrane (Ba-Pacienti, ki se soočajo z morebitno operacijo črevesja, so tas & Štemberger Kolnik, 2023). pogosto zaskrbljeni, kako se bo njihova kakovost življenja po operaciji zaradi stome spremenila. Verjamejo, da po opera-Indikacije za oblikovanje kolostom in ileostom so rak na čre-tivnem posegu ne bojo zmogli opravljati svojih vsakodnevnih vesju, vnetna obolenja debelega črevesa, Crohnova bolezen, aktivnosti, kar pogosto povzroči občutek strahu, tesnobe in ulcerozni kolitis in proktitis, divertikulitis, psevdomembranozni negotovosti. Stoma pacientom spremeni življenje ne samo enterokolitis, prirojene nepravilnosti anorektalnega predela, fi-fizično, ampak tudi psihično in socialno (Štemberger Kolnik stule, inkontinenca za blato, paraplegija, poškodbe črevesja, & Majcen Dvoršak, 2011 cit. v Majcen Dvoršak & Štepanović, danke in presredka (Mravlje, 2017). 2011). Pri pacientih se lahko po operaciji pojavijo čustvene in Stalna in začasna črevesna stoma psihološke spremembe, ki vplivajo na njihovo samozavest, telesno podobo, spolnost in kakovost življenja (Magela Salome Glede na čas trajanja stome delimo začasne in trajne stome. in sod., 2014). Eden od dejavnikov, ki močno vpliva na kako- Če se zadnjik začasno izloči iz delovanja prebavnega sistema, vost življenja pacientov s stomo, je njihov odnos do bolezni je stoma začasna ali razbremenilna. Narejena je le za določe- (Costedio & Merlino, 2012 cit. v Fazoi & Church, 2012). Odnos no obdobje in se jo nato zapre. Narejena je z namenom varova-do bolezni je odvisen od tega, ali so imeli pacienti pred ope-nja črevesa, ki je bilo operirano. Če je pri operativnem posegu rativnim posegom kronično bolezen in se po operaciji kvali-odstranjen del črevesa in s tem zaprta zadnjična odprtina ali teta njihovega življenja izboljša. Pacienti, ki pred operativnim poškodovan analni sfinkter, je stoma trajna. Trajna oziroma posegom niso imeli kroničnih bolezni, ko je stoma praktično končna stoma deluje do konca življenja in je vedno tudi izločit-nepričakovana, pa jim pridobitev stome predstavlja negativ-vena. Običajno je posledica radikalnega kirurškega posega ali no spremembo in slabšo kakovost življenja (Bavčar & Škrabl, pa del blažilnega zdravljenja pri tumorjih, ki se jih kirurško ne 2009). Vsaka sprememba, ki človeka onesposobi za določeno da odstraniti in pacientom pomagajo v primeru, ko jih ogroža dejavnost, načne njegovo samozavest in odnos do okolice ter huda zapora črevesa (Grosek, 2016). tako zmanjšuje kakovost njegovega življenja (Zihrl, 2004 cit. v Batas, 2004). Da se kakovost življenja izboljša, morajo pacien-Zapleti ob izločalni stomi ti sprejeti dejansko stanje, da se z njim soočijo ter začnejo samostojno živeti in prevzeti svoje življenjske vloge. Za vrnitev k Zaplete ob izločalni stomi razdelimo na zaplete, ki se pojavi-samostojnemu življenju je potrebno pacientom povrniti samo-jo na sami stomi in zaplete na koži ob stomi. Najpogostejše zavest, samospoštovanje, neodvisnost, dostojanstvo in zado-težave povzročajo zapleti na koži ob izločalni stomi ter zate-voljstvo (Tomc - Šalamun, 2007 cit. v Batas, 2007). Dobra ko-kanje izločkov pod podlogo uporabljenega medicinskega pri-munikacija, tenkočutnost in prepoznavanje stisk pacientov so pomočka. V situacijah, ko se izkaže, da ima pacient s stomo ključnega pomena za uspešno rehabilitacijo. Potrebno je, da resne težave s samooskrbo in se pojavljajo zapleti bodisi zara-se zavedamo, da so kljub spremenjeni telesni podobi (stomi) di popuščanja pripomočka ali zaradi vnete kože ob stomi, se to še vedno iste osebe, ki potrebujejo pomoč pri iskanju ustre-svetuje posvet pri specialistu za stome - enterostomalnemu zne zaposlitve, ekonomske varnosti, potrditve in zagotavljanju terapevtu (ET). Ravno zapleti so največkrat vzrok prekomerne osebnega zadovoljstva (Mežnik- Veber, 2005 cit. v Kersnik, porabe medicinskih pripomočkov za oskrbo izločalnih stom 2005). V raziskavi Kakovost življenja pacientov s stomo, ki (Batas, 2021). je bila izvedena v Sloveniji leta 2007, so prišli do ugotovitve, P O M E M B N O S T P R E P O Z N A V A N J A N U J N I H S T A N J 34 V K I R U R Š K I Z D R A V S T V E N I N E G I da pacientom največjo oviro za kakovostno življenje predsta-1. ledvenega vretenca. Urgentno je bila operirana (razširjena vljajo strah pred puščanjem vrečke, smrad in nedosegljivost mediomedialna laparotomija), zaradi razvoja hemoragičnega stranišč (Bavčar & Škrabl, 2009). šoka. Med operacijo se je izkazalo, da je bila v trebušni votlini prisotna večja količina krvi, ki je bila odstranjena, sledilo Vloga enterostomalne terapije je izpiranje ter inspekcija posameznih organov. Ugotovljena je ET je medicinska sestra s specialnimi znanji s področja zdra-bila popolna ruptura obeh mišic rectus abdominis, številne de-vstvene nege in oskrbe pacientov z dihalnimi, hranilnimi, iz-serozacije ozkega in širokega črevesja, ruptura jejunuma, del-ločalnimi stomami, kroničnimi ranami in inkontinenco za urin na ruptura descendentnega kolona in ruptura sigme, številne in blato. ET zagotavlja zdravstveno nego in oskrbo za posa-poškodbe mezenterija in mezenterialnih arterij ter posledična meznike s tovrstnimi potrebami (Tomc - Šalamun, 2007 cit. v prisotnost hematomov v mezenteriju. Deserozacije so bile pri-Batas, 2007). šite, narejena je bila parcialna resekcija prizadetega mezenterija, parcialna resekcija jejunuma z laterolateralno anasto-Izpeljava stome je lahko posledica načrtovanega operativne-mozo, resekcija celotne sigme s pripadajočim mezenterijem ga posega ali pa jo kirurg oblikuje pri nujni operaciji. Neglede ter laterolateralno staplersko anastomozo. Zašita sta bila oba na stopnjo nujnosti operativnega posega, kot že omenjeno, rectusa abdominisa. Rekonstrukcija sprednje trebušne stene se tovrstni pacienti soočajo z različnimi težavami, tako tele-je bila problematična zaradi retrehiranih koncev obeh rektu-snimi kot čustvenimi. Medicinska sestra oziroma ET je tisti, sov distalno za več kot 10 cm. Nastavljena je bila drenaža, ki pacienta sooči s spremenjeno samopodobo, spremenjenim intraoperativno je gospa prejela transfuzijo krvi po uvedenem načinom življenja in ga nauči nege stome ter ga pripravi na katetru v veno subklavijo, potrebovala je tudi vazopresor za življenje v domačem okolju (Tomc - Šalamun, 2007 cit. v Ba-uravnavanje homeostaze, uvedena je bila nazogastrična son-tas, 2007). da, urinski kateter in arterielni kateter. Pooperativno je ostala Ambulanta za stome intubirana in bila sprejeta v Enoto intenzivne terapije (EIT). Ob sprejemu je bila sedirana, intubirana, ob noradrenalinu normo-Ambulanta za enterostomalno terapijo s posvetovalnico je tenzivna, dihanje je bilo čisto, trebuh nekoliko napihnjen, brez namenjena osebam, ki jim bo ali je bila operativno narejena peristaltike. Ko se je ovedla, je bila ekstubirana. Zaradi zloma izločevalna stoma. Ambulanto za oskrbo stome vodi ET v so-11. rebra levo in 1. ledvenega vretenca je bil konzultiran spi-delovanju s kirurgi. Namenjena je potrebam pacientov po spe-nolog, ki je posumil na rupturo interspinoznih ligamentov, kar cifični in kakovostni zdravstveni negi, ki omogoča predvsem je bilo kasneje tudi potrjeno. Potrebna bi bila tudi operativna dobro psihično pripravo na operativni poseg oziroma optimal-oskrba iz tega stališča, vendar je bila zaenkrat odložena zara-no rehabilitacijo po operativnem posegu (Anon., 2023). V okvi-di predhodne obsežne operacije v abdomnu. Tri dni po spre-ru Ambulante za stome so pacienti pred kirurškim posegom jemu v EIT je bil opažan vztrajni padec hemograma in ileus seznanjeni o tem, kako živeti s stomo, o negi stome in o pot-tankega črevesa. Opravljen je bil urgentni ultrazvok trebuha, rebnih pripomočkih za nego stome. Predvsem je ambulanta ki je pokazal majhen plevralni izliv levo, oslabljeno oziroma namenjena reševanju specifičnih situacij in težav posamezne-skoraj odsotno peristaltiko ozkega črevesa, bolnica je tožila o ga pacienta tudi po operativnem posegu ter edukaciji. Stomi-bolečinah v trebuhu, kljub večtirni analgeziji, po drenu je bila sti v Ambulanti za stome cenijo predvsem dobro psihično pri-opažena gosta rjava vsebina, ki je bila predhodno bistra, vne-pravo na predviden operativni poseg, radi pa se vračajo tudi tni parametri so bili v porastu. S konzultacijo infektologa je bil na kontrolne preglede, kjer se pogovorijo z ET o morebitnih uveden dvotirni antibiotik. Opravljen CT abdomna je pokazal težavah glede nege stome in parastomalne kože ter ustrez-sum na peritonitis in možnost popuščanja anastomoze. Šest nosti enterostomalnih pripomočkov, kar ugodno vpliva tako na dni po sprejemu v EIT je bila opravljena nujna revizija zaradi njihovo fizično kot tudi psihično počutje. Po potrebi ET konzul-dehiscence anastomoze. Med operativnim posegom je gospa tira zdravnika kirurga, ob težavah s parastomalno kožo pa tudi dobila stomo v področju kolon descendens, na abdominalno dermatologa. rano pa je bila nastavljena terapija z negativnim tlakom (v nadaljevanju VAC). Zaradi peritonitisa so se pojavili znaki sep-PREDSTAVITEV PRIMERA tičnega šoka (mrzlica, visoka temperatura..), hemokulture iz 28. letna pacientka je bila pripeljana v Urgentni center no-periferije so bile pozitivne, kasneje tudi iz osrednjega venske-vomeške bolnišnice, kjer so jo oskrbovali kot voznico osebnega katetra in arterielnega katetra. Sledila je menjava antibio-ga avtomobila zaradi udeležbe v prometni nesreči, katere raz-tika in uvedba antimikotika. Ob vsej podporni in funkcionalni log je bil alkoholiziranost povzročitelja v nasprotnem vozilu. terapiji se je gospa stabilizirala, postopoma se je začela pre-Utrpela je številne poškodbe trebuha. Rentgenska diagnostika hranjevati per os, blato po stomi je začela normalno odvajati, je pokazala krvavitev v trebušno votlino ob rupturah mezente-stoma je bila vitalna in dobro funkcionirala, na zgornjem delu rija, kontuzijo sečnega mehurja, zlom 11. rebra levo in korpusa stome je popustilo nekaj šivov, zato je bila ponovno revidirana. P O M E M B N O S T P R E P O Z N A V A N J A N U J N I H S T A N J 35 V K I R U R Š K I Z D R A V S T V E N I N E G I Operativna rana na trebuhu se je celila brez posebnosti ob Megela Salome, G., Aguinaldo De Almeida, S. In Maura Silveria, M. Quality of life večkratni menjavi VAC - a. Zaradi številne antibiotične terapije and self-esteem of patients with interstinal stoma. Journal of Coloproctology, 2014, vol.34, n.4. Dostopno na http://www.scielo.br/scielo.php?script=sci_art in posledično povzročene rezistence na Vankomicin je bila go-textπd=S2237-93632014000400231 spa izolirana. Gospa je bila čez dober mesec in pol odpuščena [10.10.2023]. iz EIT na Oddelek za abdominalno kirurgijo. Pred odpustom Mežik Veber, M., 2005. Zdravstvena nega bolnika, ki ima črevesno stomo. V: je bila pregledana še s strani spinologa, ki je podal mnenje, Kersnik, J., V. Kokaljevi dnevi, Poškodbe v osnovnem zdravstvu: zbornik predavanj, Kranjska Gora, 7.-9.4.2005. Ljubljana: Združenje zdravnikov družinske da operativni poseg na hrbtenici ni potreben. Gospa je bila medicine, SZD, str. 19-22. po dveh mesecih hospitalizacije odpuščena z navodili, tudi Mihelič, M., 2006. Urinske stome pri odraslih, suhe stome, zapleti, pelvična za oskrbo stome, v domače okolje. Čez dobro leto je gospa eksentercija. In: N. Gavrilov & M. Trček, eds. Zbornik predavanj Šole enterostomalne terapije. Ljubljana: UKC Ljubljana, Področje za zdravstveno prišla ponovno za sprejem v bolnišnico, kjer je bila stoma po nego, pp. 149-154. predhodnjem dogovoru pogreznjena nazaj v trebušno votlino. Mravlje, I., 2017. Črevesne stome – kirurške indikacije. Ljubljana: Zveza in-Danes se gospa dobro počuti, brez večjih posledic, polna opti-validskih društev ILCO Slovenije. Dostopno na: hhtps://zveza ILCO Slovenije – Predavanje: Črevesne stome – kirurške indikacije (zveza-ilco.si) [6.1.2024]. mizma in pozitivnega mišljenja. Po vsem kar je prestala si želi Štemberger Kolnik, T. in Majcen Dovoršak, S., 2011. uvodnik. V: Majcen Dvor-le, da bi bili vozniki predvsem ozaveščeni, kako nevarno je, če šak, S. in Šćepanović, 2011. Urološke stome, rane, inkontinenca aktivnosti v se za volan podaš v vinjenem stanju, kar ji predvsem narekuje zdravstveni negi: simpozij z mednarodno udeležbo, 3.,4. in 5. marec 2011, Mladinsko zdravilišče in letovišče Debeli rtič, Ankaran : Zbornik predavanj. tudi njena profesionalnost v poklicu ki ga opravlja (povzeto po Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije, Zveza strokovnih dokumentaciji). društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Sekcija medicinskih sester v enterostomalni terapiji, str. 7-8. ZAKLJUČEK Tomc Šalamun, D., 2007. Zdravstvena nega bolnika s stomo. V: Batas, R. Kirurška rana in oskrba zapletov črevesnih izločalnih stom: zbornik predavanj s strokovnega srečanja, Hotel Sava, Rogaška Slatina, 30. in 31. marec 2007. Stoma, kirurško narejena odprtina, je medicinska rešitev, ki za Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije, Zveza društev me-mnoge pomeni razliko med življenjem in smrtjo. Za ljudi, ki se dicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih sester v enterostomalni terapiji, str. 6-16, 39-45. že dlje časa borijo z boleznijo, je to pogosto dragocena odreši-Ziherl, S., 2004. Odziv bolnikov na invalidnost in spremembe. V: Tomc, Šala-tev, težje pa se z njo soočajo tisti, ki jih doleti čez noč kot pos-mun, D. in Batas, R. Celostna obravnava stomista: zbornik predavanj s strokov-ledica prometne nesreče. Ta sprememba lahko hudo bremeni nega srečanja, Škofja Loka, 19. in 20. april 2004. Ljubljana: Zveza društev me-pacientovo fizično in psihično stanje ter njegovo samopodo-dicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Zbornica zdravstvene nege Slovenije, Sekcija medicinskih sester za zdravstveno nego stom, str. 26-29. bo. Vloga medicinske sestre ET je zelo pomembna na poti vsakega pacienta s stomo tako v predoperativnem obdobju, kakor tudi po operaciji. Ustrezna psihična in strokovna podpora pri negi stome, pa bistveno pripomore k dvigu kakovosti življenja pacienta s stomo. LITERATURA IN VIRI: Anon., 2023. Ambulanta za oskrbo stome. Ljubljana: Iatros. Dostopno na: https://iatros.si/podrocja-delovanja/koloproktologija/ambulanta-za-oskrbo- -stome/ [21.12.2023]. Batas, R., 2021. Strokovna priporočila za izbiro in predpisovanje medicinskih pripomočkov za paciente z izločalnimi stomami in enterokutanimi fistulami. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije. Strokovna sekcija medicinskih sester v entrostomalni terapiji, pp. 8–38. Batas, R., Štemberger Kolnik, T. in Mrevlje I., 2023. Stoma nov začetek. Učimo se živeti s stomo. Priročnik za paciente s stomo in zdravstvene delavce 3. izdaja. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Sekcija medicinskih sester v enterostomalni terapiji, pp. 7–84 Bavčar, K. in Škrabl, N., 2009. Kakovost življenja pacientov s stomo. Obzornik zdravstvene nege, 43(4), pp. 244–246 Costedio, M., Merlino, I., 2012. Quality of life of the ostomate. V: Fazio, Y.W., Church, J.M. in WU. S.J. Atlas of Intestinal Stomas. Springer Science+Business Media, LLC 2012. Dostopno na http://www.springer.com/kr/ book/9780387788500 [8. 6. 2020]. Grosek, J., 2016. Črevesne stome. In: Tomažič, A. Tečaj kirurških tehnik v ab-dominalni kirurgiji/ Podiplomski tečaj iz kirurgije: zbornik predavanj. Rogaška Slatina, 23.–25. november 2016. Ljubljana: Klinični oddelek za abdominalno kirurgijo, Kirurška klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, pp. 69-75. P O M E M B N O S T P R E P O Z N A V A N J A N U J N I H S T A N J 36 V K I R U R Š K I Z D R A V S T V E N I N E G I KLJUČNA VKLJUČITEV ZDRAVSTVENE NEGE V OBRAVNAVO PACIENTA S SEPSO Ksenija Šmid, dipl. m. s. Jasmina Hadžić, dipl. m. s. Splošna bolnišnica Jesenice, Kirurška služba ksenija.smid@sb-je.si jasmina.hadzic@sb-je.si IZVLEČEK znaki in simptomi, zato je to pomembno si zapomniti pri ocenjevanju vseh splošno oslabelih pacientov (Hunt, 2019). V prispevku je predstavljena vključitev tima zdravstvene nege pri obravnavi pacienta s sepso. Sepsa spada pod vodilni vzrok obolevnosti in umrljivosti zaradi okužbe, gre za pogost pojav, PREPOZNAVA OKUŽBE obdan z negotovostjo in nerazumevanjem, pri kateri je ključ- Zaposleni v zdravstveni negi smo pogosto prvi stik s pacieotm nega pomena hitra prepoznava in ukrepanje. Prav pri hitri pre-in smo največkrati tisti, ki smo največ časa ob njem. Za dober poznavi in ukrapanju pa imajo pomembno vlogo zaplosleni v izid zdravljenja sepse, je najbolj pomembna zgodnja prepoz-zdravstveni negi. nava sepse, pri tem pa smo zaposleni v zdravstveni negi ključ- Ključne besede: sistemska okužba, vloga zdravstvene nege, nega pomena, zato je znanje zaposlenih o sepsi in septičnem septični šok, pacient, zaposleni v zdravstveni negi šoku, pomembno (Fendre, et al., 2019). Pomembna vključitev zdravstvene nege je prav pri odvzemu sprejemne anamneze, UVOD pozorno moramo poslušati pacientovo zgodovino in po mož- nosti vključiti svojce, svojci in pacienti morda ne bodo ugoto-Sepsa je po novi definiciji neustrezen odgovor človeškega or-vili povezave med okužbo in na primer okužbo rane ter poslab-ganizma na okužbo, ki povzroči življenjsko ogrožujočo siutaci- šanjem stanja, zato so te podatki lahko ključnega pomena za jo z odpovedovanjem organov. Pri prepoznavi sepse je najbolj nadaljnjo obravnavo (Hunt, 2019). Pri zgodnjem odkrivanju je pomemben prvi korak postavitev suma na okužbo, okužba pomembno tudi upoštevanje subjektivnega suma na okužbo. lahko prizadene katerikoli organ ali organski sistem. Sum na Diplomirane medicinske sestre hitro postavijo sum na okuž- okužbo pa v nadaljevanju z preiskavami potrdimo ali ovržemo bo pri pacientih, saj lahko z svojimi veščinami opazovanja in (Omerovič & Logar, 2022). Sepsa je najresnejše bolezensko svojo subtilnostjo ugotovijo spremembe, pred kakršnimi koli stanje, ki je zaradi okužbe pogost vzrok umrljivosti. Med naj-objektivnimi znaki poslabšanja (Ličof Otoničar, 2023). bolj pogoste povzročitelje sepse spadajo po Gramu pozitivne Diplomirane medicinske sestre morajo razumeti in prepoznati bakterije, kot so streptokoki in stafilokoki ter negativne bak-dejavnike tveganja in klinične znake, ki se lahko razvijejo v sep-terije, kot so enterobakterije. Pri sepsi namreč gre za klinični so. Ob tem pa je izrednega pomena, da so seznanjene z naj-sindrom patoloških, fizioloških in biokemičnih motenj v orga-sodobnejšimi smernicami za zdravljenje sepse, prav tako pa nizmu (Ličof Otoničar, 2023). Gre za velik zdravstveni problem je pomembno, da imajo tehnične veščine, kot vstavitev intra-po vsem svetu in vsako leto prizadene milijone ljudi, zgodnje venske kanile in odvzem bioloških vzorcev. V zgodnjo obrav-odkrivanje ter ustrezno začetno zdravljenje pa lahko izboljša navo septičnega pacienta so pomembne tri diagnostične in rezultate (Wirz, et al., 2018). tri terapevtske intervencije. Diagnostične intervencije, kot so Preventiva se začne s preprečevanjem okužbe, kjer se poudar-aplikacija kisika z visokimi pretoki, vzpostavitev intravenske ja pomen petih trenutkov dekontaminacije rok: pred stikom s kanile, aplikacija infuzije tekočine ter odvzem krvi za hemo-pacientom, pred aseptičnom opravilom, po izpostavljenosti kulture. Terapevtske intervencije, kot so spremljanje vitalnih telesnim tekočinam, po stiku z pacientom, ter po stiku z paci-znakov, namestitev urinskega katetra, aplikacija antibiotika in entovo okolico. Moč preprečevanja sespe je v naših rokah. V odvzem bioloških vzorcev za laboratorijske teste (Ličof Otoni-zgodnjih stadijih se pacienti s sepso lahko kažejo z nejasnimi čar, 2023). P O M E M B N O S T P R E P O Z N A V A N J A N U J N I H S T A N J 37 V K I R U R Š K I Z D R A V S T V E N I N E G I V skupino za visoko tveganje za nastanek sepse spadajo ljudje Pravilno ukrepanje že v prvi uri od okužbe lahko izboljša izid starejši od 75 let, ljudje z učnimi težavami, ljudje, ki so nedav-in zmanjša smrtnost za približno 40% (Ličof Otoničar, 2023). no imeli kakšno operacijo, nosečnost, porod ali spontani splav, Omerović & Logar (2022) navajata, se točkovnik SOFA (Sequen-vsak ki ima kakšno rano, ali vstavljen kakšen kateter ter vsi tial Organ Failure Assessment) slika (1) uporablja za oceno or-ljudje, ki imajo oslabljen imunski sistem (Hunt, 2019). Pozna-ganske odpovedi. Pri zdravih ljudeh znaša SOFA vrednost 0, ob vanje ogroženih skupin je eden od prvih ukrepov, ki jih mora možni ali potrjeni okužbi in 2 točkah po SOFA točkovniku, govori-poznati medicinska sestra, prav pa je, da uporabljajo tudi mo o sepsi. SOFA točkovnik se uporablja v enotah za intenzivno strukturiran nabor algoritmov, ki pomaga pri hitremu prepo-nego in terapijo, saj zanj potrebujemo laboratorijske meritve ter znavanju okužbe (Bleakley & Cole, 2020). ne nudi dinamičnega spremljanja stanja. Zaradi tega so razvili Najbolj pomemben korak je postavitev suma na okužbo, da lah-qSOFA( quick SOFA) točkovnik, ki pomaga pri prepoznavi paci-ko ugotovimo za sepso, okužba lahko prizadane katerikoli or-entov, ki so bolj ogroženi za hujši potek bolezni. Prednosti qSOFA ganski sistem ali organ. Najpogosteje okužba prizadene dihala, so enostavna uporaba in ponovljivost, vključuje pa oceno mot-pomembno je vedeti izvor okužbe, saj se glede na to klinična nja zavesti po Glasgowski koma lestvici, hipotenzijo in tahipnejo slika razlikuje. Za določitev žarišča okužbe se uporablja mne- (Omerović & Logar, 2022). SOFA tkočkovnik opiše dinamiko spre-motehnično sredstvo LUCAS, ki prikazuje klinične slike glede memb v kliničnem in laboratorijskem dogajanju sepse in s tem na posamezne organske sisteme (Omerović & Logar, 2022). opredeli stopnjo okvare organov (Ličof Otoničar, 2023). Slika 1: SOFA kriterij za oceno organske odpovedi (Omerović & Logar, 2022) P O M E M B N O S T P R E P O Z N A V A N J A N U J N I H S T A N J 38 V K I R U R Š K I Z D R A V S T V E N I N E G I SEPTIČNI ŠOK 40%, za postavitev diagnoze pa je potrebno ugotoviti koncen-tracijo laktata, ki ne sme biti višja od 2mmol/L, hipotenzija, ki Septični šok je definiran kot podmnožica sepse, kjer pride do tako hudih motenj v cirkulaciji in celičnem metabolizmu, da se ustraja kljub nadomeščanju tekočin, ter uporaba vazopresorja bistveno poveča smrtnost. Slika (2) prikazuje nov algoritem za doseganje srednjega arterijskega tlaka večk kot 65mm Hg obravnve suma na sepso ali septični šok (Omerović & Logar, (Omerović & Logar, 2022). Šok je sekundarni pojav, ki ga sproži 2022). Vključuje paciente s hudo obliko hipotenzije in zvišano nek primarni dejavnik (Fendre, et al., 2019). Gre za hemodi-vrednostjo laktata v krvi (Ličof Otoničar, 2023). Pri pacientih z namsko nestabilnost ki prispeva k disfunkciji organov, zaradi hipotenzijo in povišano vrednostjo laktata je smrtnost večja od zmanjšane dostave kisika v celice (Bleakley & Cole, 2020). Slika 2: Algoritem obravnave suma na sepso ali setični šok (Omerović & Logar, 2022) P O M E M B N O S T P R E P O Z N A V A N J A N U J N I H S T A N J 39 V K I R U R Š K I Z D R A V S T V E N I N E G I ZAKLJUČEK Zaposleni v zdravstveni negi imamo pomembno vlogo pri prepoznavanju in možnosti ustaviti oziroma vsaj olajšati potek nastanka sespe oziroma septičnega šoka. Znanje je na tem področju ključnega pomena, saj moramo poznati dejavnike tveganja za nastanek sepse, obveščeni moramo biti z novi-mi smernicami in algoritmi, ki se uporabljajo za čim hitrejšo prepoznavo sepse, saj z njihovo uporabo najhitreje ugotovimo in lahko ukrepamo. Redna obnova znanja na tem področju ni nikoli odveč, saj s tem lahko rešimo življenje. LITERATURA Bleakley, G. & Cole, M., 2020. Recognition and management of sepsis: the nurse‘s role. British journal of nursing (Mark Allen Publishing), 29(21), PP. 1248–1251. Fendre J., Smrke B. & Voga G., 2019. Prepoznava septičnega šoka in delovanje izvajalcev zdravstvene nege pri njem. In: K. Čuček Trifkovič & I. Mlakar, eds. Zbornik predavanj: 11. Študentska konferenca s področja zdravstvenih ved z mednarodno udeležbo. Maribor, 24. 5. 2019. Maribor: Univerzitetna založba Univerze v Mariboru, pp. 194 – 202. Hunt A., 2019. Sepsis: an overview of the signs, symptoms, diagnosis, treatment and pathophysiology. Emergency nurse : the journal of the RCN Acci-dent and Emergency Nursing Association, 27(5), pp. 32–41. Ličof Otoničar, K., 2023. Poznavanje biomarkerjev sepse pri diplomiranih medicinskih sestrah na sekundarni ravni zdravstvene obravnave pacientov: diplomsko delo. Jesenice: Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin. Omerović, M. & Logar, M., 2022. Sepsa in septični šok. In: M. Avsec, ed. Slovensko združenje za urgentno medicino IX. Šola urgentne medicine, 2022, 4. letnik, 2. Cikel. Pediatrija, infekcijske bolezni, toksikologija in dermatovenero-logija. Gozd Martuljek, 4. in 5. oktober 2022. Ljubljana: Slovensko združenje za urgentno medicino, pp. 91 – 102. Wirz, Y., Meier, M. A., Bouadma, L., Luyt, C. E., Wolff, M., Chastre, J., Tubach, F., Schroeder, S., Nobre, V., Annane, D., Reinhart, K., Damas, P., Nijsten, M., Shajiei, A., deLange, D. W., Deliberato, R. O., Oliveira, C. F., Shehabi, Y., van Oers, J. A. H., Beishuizen, A. & Schuetz, P., 2018. Effect of procalcitonin-guided antibiotic treatment on clinical outcomes in intensive care unit patients with infection and sepsis patients: a patient-level meta-analysis of randomized trials. Critical care (London, England), 22(1), pp. 191. P O M E M B N O S T P R E P O Z N A V A N J A N U J N I H S T A N J 40 V K I R U R Š K I Z D R A V S T V E N I N E G I POŠKODBA/RAZJEDA ZARADI PRITISKA – NUJNO STANJE? Tadeja Krišelj, dipl. m. s., ET, univ.dipl.org. Univerzitetni klinični center Ljubljana, Svetovalna služba zdravstvene nege tadeja.kriselj@kclj.si IZVLEČEK minutah. Telo lahko to poškodbo samo pozdravi, brez, da bi se iz nje razvila poškodba, ki je vidna navzven. V nekaterih pri-Prispevek opisuje pomen preventivne vloge zaposlenih v merih pa lahko iz te majhne poškodbe na nivoju celice pride zdravstveni negi in nujnost zgodnjega prepoznavanja nastan-do napredovanja poškodbe tkiva v okolici in nastanka klinično ka poškodbe zaradi pritiska. Izvajanje preventivnih ukrepov vidnega PZP (Gefen, 2022). pripomore h kakovostnejši zdravstveni obravnavi pacientov, kakor tudi k stroškovni učinkovitosti. Strokovni prispevek opi-V preteklosti je veljalo, da je vzrok nastanka PZP hipoksija tki-suje dejavnike tveganja za nastanek poškodbe zaradi pritiska va, ki nastane, kot posledica pritiska. Zaradi hipoksije tkiva pri-in najnovejša dognanja na področju izvajanja preventivnih ak-de do motenj v prekrvitvi tkiva in posledično do odmrtja tkiva. tivnosti. Celovito razumevanje mehanizmov nastanka PZP in Nove raziskave, ki so bile narejene na področju biodinamike in izvajanje ustreznih preventivnih ukrepov sta ključna za zmanj-patofiziologije nastanka PZP dokazujejo, da je pravi vzrok za šanje bremena težav pri nepomičnih pacientih ter za izboljša-nastanek PZP poškodba na nivoju celice in da je hipoksija tki-nje kakovosti njihove zdravstvene oskrbe. va posledica edema zaradi vnetnega odgovora okolnega tkiva na poškodbo celice. Ključne besede: poškodba zaradi pritiska, preprečevanje, zdravstvena nega, nega kože, preventivni pripomočki DEJAVNIKI TVEGANJA UVOD Delimo jih na notranje in zunanje dejavnike tveganja. • Notranji dejavniki tveganja (McNichol, et al., 2015): Poškodba zaradi pritiska (PZP) je lokalizirana poškodba kože oziroma spodaj ležečega tkiva, običajno nad kostno štrlino. Na • Starost; mestu poškodbe se pojavi rdečina ali povrhnja poškodba kože, • Zmanjšana mobilnost; lahko pa pride tudi do nastanka globokih razjed, ki segajo vse • Povišana telesna temperatura; do mišic, kosti in sklepov (Heasler, 2019). • Premajhen vnos beljakovin/Oslabljeno stanje prehranje-PZP spadajo med kronične rane in predstavljajo velik izziv v nosti organizma; procesu zdravljenja bolnika (Mervis & Philips, 2019). • Diastolični pritisk < 60 mm Hg; PZP v bolnišnicah predstavlja enega izmed kazalnikov kako- • Anemija; vosti zdravstvene oskrbe. V sistematičnem pregledu literature • Edemi; avtorjev Moore at al. (2019) je bilo ugotovljeno, da je povpreč- • Hemodinamska nestabilnost; na razširjenost PZP med objavljenimi študijami v Evropi 10,8 • Pridružene bolezni (ledvične bolezni, diabetes, kardiova- % z vrednostmi v razponu od 4,6 % do 27,2 %. skularne bolezni, nevromuskularne bolezni, pulmološke NASTANEK POŠKODBE ZARADI PRITISKA bolezni, kožne bolezni in bolezni vezivnega tkiva, avtoi-mune bolezni, itd.); Nastanek poškodbe zaradi pritiska je proces, ki poteka po sto- • Prisotnost nove okužbe (uroinfekt, pljučnica, Clostridium pnjah. Začetno fazo nastanka PZP je nemogoče prepoznati s Difficcile); prostim očesom, ker se začne s celično smrtjo na nivoju celice ali manjše skupine celic (Gefen, 2018b). V večini primerov • RZP v preteklosti; se to lahko zgodi v relativno kratkem času, lahko tudi v nekaj • Kajenje (trenutno ali v preteklosti). P O M E M B N O S T P R E P O Z N A V A N J A N U J N I H S T A N J 41 V K I R U R Š K I Z D R A V S T V E N I N E G I Zunanji dejavniki tveganja (McNichol, et al., 2015): Pravilna prehrana • Pritisk; Pri prehransko ogroženih posameznikih je priporočeno slediti • Strižne sile; naslednjim prehrambnim ciljem: • Trenje; opraviti celovito prehransko oceno posameznika in izdelati • Toplota; individualni prehranski načrt, vnos kalorij 30–35 kcal/kg teles- • Vlaga (potenje, urin, blato, izcedek iz rane, itd.); ne teže dnevno, vnos beljakovin 1.25-1.5 g/kg idealne telesne • Operativni poseg, še posebej operacije daljše od 3 ur. teže/dan, zagotoviti in vzpodbujati primeren vnos tekočin za hidracijo posameznika, vnos visoko kaloričnih prehranskih Zunanji dejavniki tveganja so tisti, na katere imamo medicin-dodatkov ali enteralnih pripravkov z veliko proteini, argininom, ske sestre pomemben vpliv oziroma njihov škodljiv vpliv lahko cinkom in antioksidanti (Heasler, 2019). v določeni meri zmanjšamo. Na notranje dejavnike žal ne moremo veliko vplivati. Za uspešno preprečevanje nastanka PZP Menjava položaja in zgodnja mobilizacija je ključnega pomena, da jih prepoznamo in naredimo individualni preventivni načrt za pacienta. V pomoč pri ocenjevanju Pacienta je potrebno informirati o pomembnosti gibanja in ogroženosti so različne ocenjevalne lestvice. V Sloveniji za spremembi položaja v postelji in izven nje in ga vzpodbujati k oceno tveganja za nastanek PZP uporabljamo Waterlow oce- čim prejšnjemu vstajanju. Obračanje pacienta je potrebno pla-njevalno lestvico, ki v uporabi že od leta 1985, v letu 2009 pa nirati glede na ležišče in na toleranco kože in tkiv, odvisno je je bila modificirana. tudi od splošnega zdravstvenega stanja, ciljev zdravljenja ter udobja in bolečine. Na podlagi tega je potrebno pripraviti indi-PREPREČEVANJE PZP vidualni načrt zdravstvene nege. Pri obračanju se svetuje upo-Preventivna dejavnost obsega: raba penastih blazin in vzglavnikov za zagotovitev 30º bočne-ga položaja. Odsvetuje se dolgotrajno dvigovanje vzglavja za • Vzdrževanje zdrave kože; več kot 30º. Svetuje se spodbujanje sedenja izven postelje, na • Pravilna prehrana; primernem stolu ali invalidskem vozičku za določeno časovno • Menjava položaja in zgodnja mobilizacija; obdobje (pacientu je potrebno pokazati manever razbremeni- • RZP na petah; tve pritiska v sedečem položaju). Uporabiti je potrebno primerne preventivne pripomočke glede na ogroženost pacienta. Pri • Ustrezna izbira ležišča; izbiri ustrezne dinamične blazine s črpalko je potrebno upo- • Uporaba medicinsko tehničnih pripomočkov (Heasler, 2019). števati višino zračne celice, ki mora znašati najmanj 10 cm da zagotovimo preventivni učinek. Posameznikom s prekomerno Vzdrževanje zdrave kože telesno težo je potrebno zagotoviti ustrezno širino postelje za Pri nepomičnih pacientih je potrebno posebno pozornost pos-normalno izvajanje dnevnih aktivnosti. Pri medicinsko tehnič- vetiti pregledu kože na izpostavljenih mestih (trtica, pete, kol-nih pripomočkih kot so ortoze, katetri, opornice itd., je potreb-ki) pri obračanju in izvajanju osebne higiene. no redno preverjati pravilno namestitev, ustrezno velikost in pravilno fiksacijo. Svetuje se tudi uporaba preventivnih oblog Potrebno je biti pozoren na izpostavljeni del, ki je otekel in vroč, (Heasler, 2019). na predel, ki je temno modre ali vijolične barve, na mehur, odr-gnino in suho, razpokano kožo. Vsako rdečino na koži preverimo Uporaba preventivne blazine še ne pomeni, da pacienta ni potreb-s pritiskom prsta in opazujemo ali rdečina ostane nespremenje-no obračati. Se pa lahko podaljšajo časovni intervali obračanja. na. Po 30 minutah je potrebno postopek ponoviti. Kadar rdečina V eni izmed raziskav (Deffloor, 2005) so ugotavljali manjšo inci-ostaja nespremenjena, je to že I. stopnja PZP. Svetuje se vsako-denco PZP pri obračanju na 4 ure na ležišču iz spominske pene dnevna posteljna kopel ali tuširanje s pH uravnoteženim čistil-v primerjavi z obračanjem na 2 - 3 uri pri navadni vzmetnici. nim sredstvom. Po umivanju je potrebno kožo dobro osušiti in Za paciente, ki sedijo na stolih in invalidskih vozičkih je pripo-zaščititi z vlažilno kremo, losjonom ali zaščitnim filmom. ročljivo, da zamenjajo položaj najmanj vsako uro. Pri inkontinentnih pacientih je pomembna uporaba inkonti-Bolnike na invalidskih vozičkov je potrebno podučiti, da se nenčnih pripomočkov ustrezne velikosti in izdelkov za zaščito vsakih 15 minut prestavijo na vozičku, tako, da se dvignejo z kože pred izločki. Priporoča se preventivna uporaba mehkih rokama ali z nagibom naprej. večslojnih oblog iz poliuretanske pene s silikonom za zaščito kože na ogroženih predelih telesa. Pri bolnikih, ki ležijo v postelji, se je potrebno izogniti bočnemu položaju 90 °, ker se v tem položaju poveča pritisk na trohan-Potreben je dnevni pregled in dokumentiranje stanja kože (Heter, kar lahko povzroči nastanek PZP (MacGregor, 2010). asler, 2019). P O M E M B N O S T P R E P O Z N A V A N J A N U J N I H S T A N J 42 V K I R U R Š K I Z D R A V S T V E N I N E G I PZP v povezavi z medicinsko tehničnimi Preventivni ukrepi vključujejo skrb za zdravo kožo, ustrezno pripomočki prehrano, redno menjavo položaja in zgodnjo mobilizacijo ter uporabo medicinskih pripomočkov. Pomembno je tudi pre-Za zmanjšanje tveganja za nastanek PZP-ja pri uporabi medi-poznavanje ogroženih pacientov in izdelava individualnega cinsko tehničnih pripomočkov je potrebno upoštevati navodi-preventivnega načrta. Pri zmanjševanju tveganja za nastanek la proizvajalca, izbrati ustrezno velikost pripomočka in izbrati PZP je ključno upoštevanje različnih preventivnih strategij, kot najmanj invaziven pripomoček. so vzdrževanje zdrave kože, pravilna prehrana, redna menjava Potrebno je redno opazovanje kože in uravnavanje pritiska, ki položaja in zgodnja mobilizacija, ter ustrezna uporaba medi-ga medicinsko tehnični pripomoček povzroča na tkivo v okolici. cinskih pripomočkov. Za zmanjševanje tveganja za nastanek RZP se priporoča pre-Preprečevanje PZP zahteva interdisciplinarni pristop različ- ventivna uporaba oblog, če je možno in varno za pacienta. V nih zdravstvenih strokovnjakov, ki z individualno obravnavo soglasju z ostalimi člani zdravstvenega tima je čim prej potreb-pripomorejo k zmanjšanju vpliva različnih dejavnikov tvega-no zamenjati rigidno vratno ortozo s fleksibilno (Heasler, 2019). nja. Strokovni prispevek je omejen na preventivno delovanje zdravstvene nege in ne obravnava podrobneje ostalih vidikov PZP na petah zdravstvene obravnave pacienta. Najresnejše poškodbe zaradi pritiska običajno nastanejo na predelu trtice in na petah. Pomembna je razbremenitev pet pri ZAKLJUČEK nepomičnih pacientih, ki jih je potrebno dvigniti in podložiti, Znanje zaposlenih v zdravstveni negi je ključnega pomena pri najbolje s penasto blazino. Noga naj bo podložena od kolena preprečevanju nastanka PZP, zgodnjem odkrivanju in pravilni do gležnjev, ob tem se je potrebno izogniti pritisku na poplite-oskrbi novonastale PZP. Pomembno je, da se ob sprejemu na-alno veno. redi pravilno oceno ogroženosti pacienta za nastanek PZP in Priporoča se preventivna uporaba oblog in drugih pripomočk-v skladu z oceno naredi individualni preventivni načrt. Zelo po-ov za razbremenitev (Heasler, 2019). membno je tudi, da so po potrebi v obravnavo pacienta vklju- čeni tudi drugi strokovnjaki (enterostomalni terapevt, klinični Pri razjedah na petah vedno tipamo stopalne pulze, da pre-dietetik, fizioterapevt,…). verimo žilni status spodnjih okončin. PZP II. stopnje je najpogosteje pokrita z mehurjem. Če je možno, naj mehur ostane Aktivnosti za preprečevanje nastanka poškodbe zaradi pri-nepoškodovan. Ko pa obstaja nevarnost, da bo mehur počil, tiska se nemalokrat zdijo drugotnega pomena v primerjavi ga je bolje predhodno prebosti s sterilno iglo, saj se s tem zni-z vsemi ostalimi zdravstveno negovalnimi postopki. Ko pa ža možnost okužbe (Brawn, 2017). Mehur sterilno pokrijemo s enkrat pride do nastanka PZP, je poškodba težko ozdravljiva in poliuretansko peno in razbremenimo pete z ustreznimi pripo-lahko v veliki meri vpliva na kakovost pacientovega življenja, močki. Koleno mora biti rahlo pokrčeno, da ne pride do nastan-pacient lahko zaradi PZP tudi umre. Pri pacientih, pri katerih ka globoke venske tromboze, peto razbremenimo pritiskov. se splošno zdravstveno stanje izboljša, ostanejo brazgotine, ki so lahko zelo moteče, sploh, če gre za področje obraza. Suhe, črne mrtvine na peti, brez znakov vnetja v okolici, ne odstranjujemo. Pretok krvi v tkivu pod mrtvino je slab, rana pa Če pogledamo na PZP z vidika pacienta, je lahko tudi PZP ži-je dovzetna za okužbo. Suha, črna mrtvina deluje kot naravna vljenjsko ogrožujoče stanje, zato moramo kot zdravstveni de-prepreka za okužbo in preprečuje vstop mikroorganizmom v lavci zagotoviti vse ukrepe za preprečitev nastanka PZP. rano. Sterilno jo pokrijemo, peto pa razbremenimo vseh pritiskov. Vsakodnevno preverimo prisotnost otekline, rdečine ali LITERATURA očitnih znakov okužbe, kar bi zahtevalo spremembo zdravlje-Brown, A. (2015). Wound management 2: The principles of holistic wound as-nja (Heasler, 2019). sessment. Nursing Times, 111, pp.14-16. Available at: https://www.nursingti-mes.net/clinical-archive/tissue-viability/wound-management-2-the-principles-of-holistic-wound-assessment-09-11-2015/ [20. 1. 2024]. DISKUSIJA Brienza, D., Gefen, A., Clark, M., Black, J., 2022. The vision and scope of the prophylactic dressing standard initiative of the European Pressure Ulcer PZP predstavlja kompleksen zdravstveno negovalni problem, Advisory Panel and National Pressure Injury Advisory Panel. Int Wound J, 9(5), pp. 963–964. Available at: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/ ki se pogosto pojavlja pri nepomičnih pacientih in predstavlja PMC9284620/ [20. 1. 2024]. izziv v zdravstveni negi pacientov. Challoner, T., Vesel, T., Dosanjh, A., Kok, K., 2022. The risk of pressure ulcers in a proned COVID population. Surgeon, 20(4), pp.144–148. Available at: https:// Raziskave kažejo, da je eden od ključnih vzrokov za nastanek pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/34373210/ [20. 1. 2024]. PZP poškodba na ravni celice, medtem ko hipoksija tkiva nas-Gefen, A., 2018a. Managing inflammation by means of polymeric mem-tane kot posledica vnetnega odgovora na poškodbo celice, ne brane dressings in pressure ulcer prevention. Wounds International, 9(1): pp. 22–8. Available at: https://www.woundsme.com/uploads/resour-obratno, kot se je prej domnevalo. ces/2ce0c45d17024ff120970e4b455da854.pdf [20. 1. 2024]. P O M E M B N O S T P R E P O Z N A V A N J A N U J N I H S T A N J 43 V K I R U R Š K I Z D R A V S T V E N I N E G I Gefen, A., 2018b. The future of pressure ulcer prevention is here: detecting and targeting inflammation early. EWMA, 19(2), pp. 7 –13. Available at: https:/ ewma.org/fileadmin/user_upload/EWMA.org/EWMA_Journal/arti-cles_previous_issues/Gefen_A.pdf. [20. 1. 2024]. Gefen, A., Brienza, D.M., Cuddigan, J., Haesler, E., Kottner, J., 2022. Our con-temporary understanding of the aetiology of pressure ulcers/pressure injuries. International Wound Journal, 19(3), pp. 692-704. Available at: https://www. ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC8874092/ [20. 1. 2024]. Heasler E., 2019. European Pressure ulcer advisory pane (EPUAP)l, National Pressure Ulcer Advisory Panel (NPUAP) and Pan pacific pressure Injury Alli-ance (PPPIA). Prevention and treatment of Pressure Ulcers/Injuries: Clinical Practise Guideline. The International Guideline. Available at: https://internati-onalguideline.com/2019 [20. 1. 2024]. MacGregor L., 2010. International review. Pressure ulcer prevention: pressure, shear, friction and microclimate in context. A consensus document. London: Wounds International. Available at: https://woundsinternational.com/wp-content/uploads/sites/8/2023/02/5a517b64dacfb4fee06c221412f0b4e9.pdf [20. 1. 2024]. Mervis J. S., Phillips, T. J., 2019. Pressure Ulcers: Prevention and Management. Journal of the American Academy of Dermatology. Available at: https:// pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/30664906/ [20. 1. 2024]. McNichol L, Watts C, Mackey D, Beitz JM, Gray M; 2015. Identifying the Right Surface for the Right Patient at the Right Time. Journal of Wound, Ostomy and Continence Nursing, 42(1), 19–37. Available at: https://pubmed.ncbi.nlm. nih.gov/31721669/ [20. 1. 2024]. Moore, Z., Avsar, P., Conaty, L., Moore,. D.H., Patton, D., O’Connor, T., 2019. The prevalence of pressure ulcers in Europe, what does the European data tell us: a systematic review. J Wound Care, 2; 28 (11), pp. 710–719. Available at: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/31721669/ [20. 1. 2024]. Vilar, V., 2022. Vzroki za nastanek RZP in stopnje RZP. In: Krišelj, T. ed. Zbornik predavanj šole enterostomalne terapije 2021/2022, Ljubljana, Klinični center Ljubljana, Področje za zdravstveno nego in oskrbo, pp. 577−581. Available at: Zbornik predavanj funkcionalnega izobraževanja Šola enterostomalne terapije 2021/2022 [20. 1. 2024]. Zeevi, T., Levy, A., Brauner, N., Gefen, A., 2017. Effects of ambient conditions on the risk of pressure injuries in bedridden patients-multi-physics modelling of microclimate. Int Wound J, 15(3), pp. 402–416. Available at: https://pubmed. ncbi.nlm.nih.gov/29250903/ [20. 1. 2024]. P O M E M B N O S T P R E P O Z N A V A N J A N U J N I H S T A N J 44 V K I R U R Š K I Z D R A V S T V E N I N E G I POMEMBEN VPLIV PREHRANE NA CELJENJE RAN Sandra Beer Gregorc, univ. dipl. inž. živil. tehnol., klinična dietetičarka Univerzitetni klinični center Ljubljana, Služba bolniške prehrane in dietoterapije, Enota za dietetiko sandra.beer@kclj.si IZVLEČEK Pravočasno planirana prehranska terapija v okviru sistemske-ga pristopa prehranske oskrbe bolnikov v celotnem procesu Prehranska oskrba je osnovna človekova pravica, njen pomen preventive in zdravljenja ran prispeva k hitrejšemu okrevanju, v procesu zdravljenja bolnika, pa je mnogokrat spregledan. Za-krajši hospitalizaciji in nižjim stroškom zdravljenja, ne nazad-radi bolezni in zdravljenja prihaja do motene presnove in s tem nje pa tudi k višji kakovosti življenja. povezanih zapletov. Bolniki zaradi prehranskih težav pogosto ne morejo zadovoljiti hranilnih potreb, zato je interdisciplinar-Ključne besede: ocena prehranskega stanja, prehranska tera-ni pristop zdravnika, medicinske sestre in dietetika izrednega pija, celjenje ran, enteralna prehrana, podhranjenost pomena. Vzdrževanje normalnega prehranskega statusa je potrebno za uspešno zdravljenje, obnavljanje tkiva in boljše celjenje ran. Podhranjenost poveča tveganje za zaplete, prevalenca z boleznijo povezane podhranjenosti pa se pri hospitaliziranih bolnikih giblje med 30% in 50%. Zato je potrebno ob sprejemu izvesti prehransko presejanje, ki omogoči hitro in enostavno oceno prehranskega stanja bolnikov. V bolnišničnem okolju se najpogosteje uporablja orodje Nutritional Risk Screening 2002, ki ga priporoča tudi Evropsko združenje za klinično prehrano in metabolizem. Ogroženi bolniki potrebujejo individualno pri-lagajanje prehrane, ki je osnova kompleksnega fiziološkega procesa celjenja ran, saj deluje na sistemskem nivoju. Zaradi povečanih potreb po energiji, beljakovinah in specifičnih mi-kohranilih je indicirana medicinska prehrana. Raziskave so pokazale, da ima pozitivni vpliv na celjenje ran že zagotavljanje bolnikovih energijskih in beljakovinskih potreb. Prehranska terapija z bolezensko specifičnimi prehranskimi dopolnili peroralno ali po hranilni cevki pa dokazano vpliva na hitrejše celjenje ran, saj zadosti povečanim potrebam po energiji, nekaterih aminokislinah (arginin, glutamin) ter antioksidativnih mikrohranilih (vitamini A, C, E) in mikroelementih (cink, selen). Smernice za prehransko podporo polimorbidnih internističnih bolnikov Evropskega združenja za klinično prehrano in metabolizem, izdane leta 2018, priporočajo tudi enteralno prehrano z dodatkom aktivnega presnovka esencialne aminokisline lev-cin, β-hidroksi-β-metilbutirat, za zmanjšanje proteolize mišic in povečanje anabolizma beljakovin, saj pospeši celjenje ran. P O M E M B N O S T P R E P O Z N A V A N J A N U J N I H S T A N J 45 V K I R U R Š K I Z D R A V S T V E N I N E G I SKUPAJ PROTI BOLEČINI Sonja Trobec, dipl. m. s. Univerzitetni klinični center Ljubljana, Klinični oddelek za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok, Služba za lajšanje akutne pooperativne bolečine sonja.trobec@kclj.si IZVLEČEK SLAPB je služba, ki se osredotoča na upravljanje in obvladovanje akutne bolečine pri pacientih po kirurških posegih, pali-Služba za lajšanje akutne pooperativne bolečine v Univerzite-ativnih pacientih in ostalih pacientih z bolečino. Njeno delova-tnem kliničnem centru Ljubljana je organizirana znotraj Klinič- nje je temeljnega pomena za zagotavljanje udobja in dobrega nega oddelka za anesteziologijo in intenzivno terapijo opera-počutja pacientov. Prispeva k hitri rehabilitaciji in pripomore h tivnih strok. Sodeluje z vsemi kliničnimi oddelki kirurških služb krajšanju hospitalizacije. in po potrebi tudi z ostalimi oddelki in službami. Obravnava akutno pooperativno in drugo bolečino pri pacientih. Poglavi-Osnovni namen SLAPB je odprava pacientove bolečine oziro-tni cilj je pacient brez ali vsaj z znosno bolečino. Multidisci-ma omejitev bolečine v območju znosnega. plinarno sodelovanje na vseh področjih obravnave bolečine je Cilji SLAPB: nujno potrebno za zagotavljanje varnosti in kvalitetne obravnave pacienta z bolečino. Izobraženo zdravstveno osebje, ki • pacient brez bolečine oziroma bolečina v mejah znosne-opravlja svoje delo profesionalno in vključujoči, visoko motivi-ga (VAS/NRS 0-3) rani pacienti so pomembni pri zadovoljstvu, hitri rehabilitaciji • preprečevanje zapletov in neželenih učinkov analgezije in pripomorejo h krajši hospitalizaciji. • varnost in kakovostna obravnava pacienta Ključne besede: akutna pooperativna bolečina, protibolečinska • multidisciplinarno sodelovanje (znotraj SLAPB in širše) medicinska sestra, sodelovanje, varnost, kvaliteta, izobraževanje • izobraženo, strokovno usposobljeno zdravstveno osebje • poučen in motiviran pacient UVOD OBVLADOVANJE AKUTNE POOPERATIVNE BOLEČINE Ekipa za obvladovanje bolečine mora biti motivirana in navdušena ekipa strokovnjakov s specialnimi znanji in veščinami. Vsak pacient je edinstven, zato je pomembno, da zdravnik Eden izmed uspešnih modelov službe za lajšanje akutne po-izbere najustreznejši način in metodo lajšanja akutne poope-operativne bolečine je švedski model, ki temelji na delu medi-rativne bolečine, glede na operativno diagnozo, upoštevajoč cinskih sester (Kishore, 2011) indikacije in kontraindikacije. SLAPB obravnava, spremlja in nadzoruje paciente z različnimi metodami in načini poopera-Ta model nam je leta 1995 podrobno predstavil prof. Narin-tivne analgezije. Pacienti imajo: der Rawal. Dobili smo izvod njihove informacijske zloženke, namenjene pacientom, z naslovom »Lajšanje bolečine po ope- • protibolečinske črpalke – PCA intravenozno – IV(PCA-IV), raciji«. Še istega leta smo jo prevedli in natisnili. Leta 1998 je • epiduralni kateter – EK (PCEA), bila Služba za lajšanje akutne pooperativne bolečine (SLAPB) • kateter ob perifernem živcu – KŽ (PCNA) tudi formalno organizirana, kot protibolečinski servis, po vzoru • kateter v rano – KR (PCWA ali EČ-elastomerna črpalka) švedskega modela »Acute pain service« (APS). V zadnjih 25-28 letih se služba nenehno kadrovsko in strokovno izpopolnju- • enkratno blokado perifernega živca je s ciljem zagotavljanja kakovostne oskrbe pacientov. • podkožno analgezijo – EČ s.c. Danes SLAPB deluje v kadrovsko okrepljeni sestavi in uspešno • multimodalno analgezijo sodeluje z vsemi kliničnimi oddelki (KO) kirurških služb Univer-Merjenje jakosti bolečine je ključnega pomena pri upravljanju zitetnega kliničnega centra, kot tudi s kliničnimi oddelki inter-bolečine in oceni učinkovitosti zdravljenja. Obstaja več meril-nih klinik, Ortopedsko kliniko, Nevrološko kliniko in Kliniko za nih orodij, ki jih uporabljajmo za pridobitev objektivne ocene infekcijske bolezni in vročinska stanja. jakosti bolečine. Najpogosteje uporabljamo enodimenzionalne P O M E M B N O S T P R E P O Z N A V A N J A N U J N I H S T A N J 46 V K I R U R Š K I Z D R A V S T V E N I N E G I lestvice (vizualna analogna skala - VAS, numerična ocenjeV nadzor vključujemo vse kriterije, ki so povezani z: valna lestvica - NRS, verbalna ocenjevalna lestvica, ocena • načinom analgezije (mesto vnosa: per os, i.v., analgetični obrazov Wong-Baker). Vedenjske lestvice za ocenjevanje ja-katetri) kosti bolečine pa so koristno orodje pri skrbi za paciente, ki • farmakološkimi učinkovinami (ne opioidni analgetiki, opine morejo verbalno izraziti svoje bolečine (FLACC - The Face, oidi, lokalni anestetiki) Legs Activity, Cray and Consolability scale, COMFORT – lestvi- • z metodami analgezije (PCA, infuzijski sistemi za na-ca udobja, CPOT- Critical Care Pain Observation Tool, PAINAD tančno doziranje, elastomerna črpalka) – Pain Assessment In Advanced Dementia scale, NIPS – Ne- • monitoring vitalnih znakov (srčni utrip, krvni tlak, jakost onatal Infant Pain Scale). bolečine…..). Glede na oceno jakosti bolečine pri pacientu, prilagajamo Pacient je seznanjen z načinom in metodami analgezije. Pou-analgezijo in celostno obravnavo. Pri delu se držimo sprejetih čimo ga, na kaj mora biti pozoren in kako se aktivno vključuje standardnih postopkov, vse skrbno dokumentiramo, spremlja-v varno in kvalitetno obravnavo svoje bolečine. mo kazalnike kakovosti in periodično poročamo o našem delu. Ob morebitnem pojavu neželenih učinkov ali zapletov analgezije ukrepamo po sprejetih protokolih in algoritmu. Algoritem PREPREČEVANJE NEŽELENIH UČINKOV IN ZAPLETOV ukrepov ob pojavu neželenih učinkov in zapletov je v veliko po-PRI PACIENTIH Z POOPERATIVNO ANALGEZIJO moč protibolečinskim medicinskim sestram in vsem ostalim zdravstvenim delavcem in zdravnikom, ki obravnavajo pacien-Preprečevanje, zgodnje prepoznavanje ter hitro in učinkovito ta z analgezijo. Algoritem ukrepov je tudi del obrazca – List ukrepanje ob pojavu neželenih učinkov in zapletov je izredne-analgezije in zapletov, ki ga ima vsak pacient, ki ima analgezi-ga pomena za pacientovo varnost. Pacienta, ki mu lajšamo jo. Oblikovali smo plakate z navodili in algoritmi za zdravljenje bolečino redno in sistematično nadzorujemo. neželenih učinkov in zapletov pooperativne analgezije in jih razdelili po vseh kliničnih oddelkih (Slika 1). Slika 1: Plakat – Ukrepi pri zdravljenju neželenih učinkov in zapletov pooperativne analgezije (arhiv SLAPB) P O M E M B N O S T P R E P O Z N A V A N J A N U J N I H S T A N J 47 V K I R U R Š K I Z D R A V S T V E N I N E G I VARNOST IN KAKOVOSTNA OBRAVNAVA PACIENTA Z • neželeni učinki analgezije BOLEČINO • zapleti analgezije Skrb za varnost pacientov je osnova profesionalnega delova-Pacienti imajo pravico pričakovati varno in kakovostno obrav-nja zdravstvenih, medicinskih delavcev ter ključna pri zagota-navo bolečine, zato je skrb za varnost pacienta ključna naloga vljanju visoke kakovosti oskrbe. V SLAPB smo razvil standar-vseh deležnikov. de, protokole in kriterije za obvladovanje akutne pooperativne bolečine. SODELOVANJE SLAPB Aktivno sodelujemo s farmacevti lekarne UKC. Pripravljajo SLAPB sloni na delu protibolečinskih medicinskih sester in nam analgetske mešanice v aseptičnem okolju, ki so varni in anesteziologov z izkušnjami in naprednimi znanji na področju kontrolirani pripravki. lajšanja bolečine. Neprestano poteka multidisciplinarno sode-Pri našem delu uporabljamo različne protibolečinske črpalke, lovanje med: ki morajo brezhibno delovati. Na Kliničnem oddelku za aneste- • anesteziologi ziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok (KOAIT) imamo medicinsko sestro, ki je odgovorna za vzdrževanje in redno • medicinskimi sestrami z naprednimi znanji na področju servisiranje tehničnih pripomočkov, aparatur in naprav kot so lajšanja bolečine PCA črpalke. • zdravniki specialisti (kirurgi…) Vse medicinske sestre na KOAIT, skupaj s protibolečinskimi • medicinskimi sestrami na KO medicinskimi sestrami SLAPB smo kompetentne pri roko- • farmacevti vanju in poznavanju delovanja PCA črpalk. Protibolečinske • fizioterapevti sestre znanje in veščine pri rokovanju s PCA črpalkami prena- • klinični psihologi šamo na medicinske sestre iz kliničnih oddelkov vsakodnevno, • pacienti in njihovimi svojci na rednih in izrednih izobraževanjih. Prav tako so za varnost pacienta pomembne izmenjave informacij ter dobra komuni-Pacient, kot center pozornosti, ni le subjekt obravnave SLAPB, kacija znotraj ekipe SLAPB in med ostalimi, ki so vključeni je proaktiven objekt. Njegova udeležba v procesu lajšanja v obravnavo pacienta z bolečino (horizontalna in vertikalna bolečine in celostnega zdravljenja je bistvena in pomembno komunikacija). vpliva na uspeh zdravljenja in kakovost življenja. Pacient ima edinstveno, njemu lastno izkušnjo bolečine, ki jo lahko opiše • SLAPB vizite na KO in razlaga. Sodelovanje s pacientom omogoča boljše razume- • SLAPB predaje, sestanki vanje njegove bolečine. Posledično lahko pripravimo persona- • KOAIT sestanki liziran, individualen načrt pooperativne analgezije. Pacienti, ki • predaje službe na KO sodelujejo pri odločitvah o svojem zdravljenju, so pogosto bolj • periodični sestanki SLAPB na KO motivirani in bolj dosledni pri upoštevanju navodil. Počutijo se vključene v proces zdravljenja, so motivirani in običajno bolj Naše delo dokumentiramo in statistično obdelujemo. Določili zadovoljni z oskrbo. smo merila in ocene, ki nam služijo kot kazalniki kakovosti s katerimi ugotavljamo učinkovitost in uspešnost protibole-Redkeje prihajamo v stik z svojci pacientov. Največ pri obrav- činske službe. Kazalniki so pomembni za zagotavljanje visoke navi paliativnih pacientov. Prav je, da je vsaka komunikacija kakovosti oskrbe pacientov z bolečino in za spremljanje na-odprta, temelji na spoštovanju, zaupanju in sodelovanju, da bi predka SLAPB. skupaj našli najboljše možnosti za obvladovanje bolečine in najboljši izid za pacienta. Da bi imeli možnost zbrane podatke in kazalnike kar najbolje obdelovati, bi potrebovali sodoben, centralni digitaliziran infor-IZOBRAŽEVANJE ZDRAVSTVENIH DELAVCEV IN macijski sistem. Trenutno so sistemi in aplikacije nepovezani, PACIENTOV kar nemalokrat povzroča podvajanje dela in varnostna tveganja zaščite podatkov. Izobraženi zdravstveni delavci, z naprednimi znanji na področju lajšanja bolečine, pacientom zagotovijo učinkovito Kazalniki kakovosti dela SLAPB: pooperativno analgezijo. Znajo prepoznati in ovrednotiti bo- • število ocenjevanj bolečine na operativni dan (smernice lečino, pravilno in hitro ukrepati ter pravočasno prepoznati za nadzor bolečine v določenem časovnem obsegu) morebitne neželene učinke ali zaplete analgezije. To je nujno • jakost bolečine po VAS/NRS lestvici glede na vrsto anal-za zagotavljanje varnosti pacienta in kakovostne protibole-gezije činske obravnave. P O M E M B N O S T P R E P O Z N A V A N J A N U J N I H S T A N J 48 V K I R U R Š K I Z D R A V S T V E N I N E G I Za dobre rezultate je potrebno poučiti tudi pacienta. Pacienti DISKUSIJA so seznanjeni s pričakovano pooperativno bolečino, metodami in načini pooperativne analgezije v anesteziološki ambu-SLAPB je v UKC Ljubljana že dobro vpeljana služba. Sledi lanti. Tisti, ki niso napoteni v anesteziološko ambulanto, prej-strokovnim smernicam, spremlja dobre prakse, novosti in mejo informacijsko zloženko »Lajšanje bolečine po operaciji« izboljšave. (Slika 2). Želimo si zadovoljnega pacienta, ki bo motiviran in sodeloval v Tako pomagamo pacientu razumeti njegovo stanje, možnosti procesu zdravljenja ter zdravstvene delavce, ki bodo zagotav-in kako sodelovati pri obvladovanju bolečine. ljali varno in kakovostno obravnavo pacienta. Z sodelovanjem vseh deležnikov, dosegamo boljše rezultate v obravnavi pacienta z bolečino. Služba mora nenehno spremljati in izboljševati kakovost svojih storitev, ki vključuje zbiranje in analizo podatkov o rezulta-tih zdravljenja bolečine. Na tem področju bi radi imeli centra-len, digitaliziran sistem, ki bi nam olajšal delo. ZAKLJUČEK Organizirana služba za lajšanje akutne pooperativne boleči-ne je bistvena pri obravnavi pacientov z akutno pooperativno bolečino in drugih pacientov s hudo bolečino. Kot taka ne bi smela manjkati v nobeni bolnišnici. Vsi, ki skrbimo za paciente z bolečino, vključujoč njih same, moramo skupaj narediti vse, da bo bolečina popustila. Slika 2: Informacijska zloženka » Lajšanje bolečine po LITERATURA operaciji«. (arhiv SLAPB) Kishore, K., Agarwal, A., & Gaur, A., (2011). Acute pain service. Saudi Journal of Anesthesia, 5(2), 123̶ 124. P O M E M B N O S T P R E P O Z N A V A N J A N U J N I H S T A N J 49 V K I R U R Š K I Z D R A V S T V E N I N E G I POŠKODBA KOŽE PRI OTROKU Z MAVČNO IMOBILIZACIJJO KOLKA – PRIKAZ PRIMERA Snježana Valcl, dipl. m. s., ET Splošna bolnišnica Slovenj Gradec, Oddelek za splošno in abdominalno kirurgijo snjezana.valcl@sb-sg.si IZVLEČEK nevrofizioterapijo. Čas nameščanja opornice se je manjšal in pri starosti 19 mesecov ni več potrebovala opornice, lahko je V študiji primera predstavimo deklico, ki je bila ob rojstvu z bila normalo aktivna. Še vedno pa so potrebne redne kontrole ultrazvočno preiskavo ocenjena z 1A po grafu, torej normalni na eno leto, nato pri starosti pet let in devet let. Pri našem izvid. Pri starosti treh mesecev pa je ponovna ultrazvočna predelu naj bo vodilo, če slutimo, da bo prišlo do poškodbe kože, iskava pokazala nenormalni izvid, njen desni kolk je bil ocenjen jo takoj preventivno zaščitimo. Potrebno je poučevanje medi-z 2A po grafu. Prejela je napotnico za ortopeda in le-ta ji je brez cinskih sester in tudi svojcev. pregleda predpisal Pawlikovo opornico številka L, katero naj bi nosila tri mesece. Po treh mesecih bi bil potreben ponovni Ključne besede: dermatitis, sodobne obloge, trakcija, oporni-ultrazvok kolkov. Po dveh mesecih domači pediater naredi ul-ca, zdravstveno vzgojno delo trazvok in deklico pod nujno napoti ortopedu. Ortoped jo pregleda in z izvidom RTG slike medenice s kolki potrdi diagnozo luksacija desnega kolka. Ortoped pokliče na Ortopedsko kliniko v Ljubljano, deklici pa izda napotnico. Ponovni ultrazvok kolkov prikaže izredno ne uravnavane kolke z oceno 4 po grafu. Odločijo se za vertikalno trakcijo, ki je bila nameščena šest dni, med tem so postopoma vsak dan širili v abdukcijo. Šesti dan z abdukcijo dosežejo od 60 do 70 stopinj. Odločijo se za artro-grafijo in repozicijo v splošni anesteziji. Po odstranitvi trakcije je koža vneta, rdeča in v mehurjih. Po artrografiji in repoziciji dobi deklica mavec v abdukciji 60 stopinj, fleksiji 80 stopinj, obojestransko. RTG posnetek pokaže dober položaj desnega kolka. Naslednji dan je deklica odpuščena iz bolnišnice z navodili, da bo čez štirinajst dni poklicana na MR kolkov v splošni anesteziji. MR pokaže reponiran kolk v zadovoljivem položaju. Imobilizacija mavca bo trajala osem tednov. Po enem mesecu nameščenega mavca mamica zazna spremenjeno barvo mavca, iz katerega prihaja neprijeten vonj. Javijo se na kliniko, kjer deklici predčasno ostranijo mavčevo oblogo. Pod mavcem se je naredil dermatitis v glutealnem predelu in nad skrotumom obojestransko z izcedkom in neprijetnim vonjem. Napravijo toaleto ran. Deklica dobi abdukcijsko opornico po ottobocku v ustreznem položaju in odpuščena je v domačo oskrbo. Doma so se izvajali redni prevezi z hidrokoloidnimi oblogami; rane so se celile dokaj hitro. Glede kolkov pa se izvajajo redne kontrole, najprej na tri tedne, nato na pet tednov, sledi na dva meseca in na pol leta. Tekom zdravljenja je bila omejena v pridobivanju gibalnih izkušenj, zato je vključena v razvojno ambulanto in na P O M E M B N O S T P R E P O Z N A V A N J A N U J N I H S T A N J 50 V K I R U R Š K I Z D R A V S T V E N I N E G I URGENTNA OSKRBA RAN Anita Rošić, dipl. m.s., ET, Suana Samardžić, TZN Splošna Bolnišnica Jesenice, Oddelek za kirurgijo anita.rosic@sb-je.si suana.samardzic@sb-je.si IZVLEČEK O travmatskih oziroma poškodbenih ranah govorimo pri vsaki nasilni prekinitvi celovitosti kože, sluznice ali podkožnih Poznavanje oskrbe urgentnih ran je pomembno iz več razlo-tkiv. Poškodovane so lahko tudi mišice, organi, žile, živci, gov. Pravilna obravnava urgentnih ran omogoča hitro zausta-kite, telesne votline, sklepi in kosti (Ahčan, et al., 2008). Za-vitev krvavitve, kar prepreči hudo izgubo krvi in posledično šok. pleti, ki se pojavijo pri ranah so krvavitev, bolečina, okužba in Pravilno čiščenje in oskrba rane zmanjša tveganje za okužbe, šok (Kobilšek & Fink, 2017). Najpogostejši vzrok nudenja prve ki lahko povzroči resne zdravstvene težave. Pravilna oskrba pomoči so po podatkih v literaturi urgentne travmatske rane. pospeši proces celjenja in zmanjša bolečine in nelagodja 5% do 10% vseh obravnav v urgentnih centrih predstavljajo poškodovane osebe. Poznavanje pravilne oskrbe urgentnih prav te. Rane se večinoma zacelijo brez posebnega zdravlje-ran je ključnega pomena za hitro in učinkovito obravnavo po-nja, vendar ustrezna oskrba močno zniža verjetnost okužb ran škodovanih oseb. Izraz urgentna rana se nanaša na poškodbo ter njihovo brazgotinjenje (Lipuš, 2018). ali rano, ki zahteva takojšnjo obravnavo. Pri urgentnih ranah je ključnega pomena hitro ukrepanje in pravilna prva pomoč, ki prepreči poslabšanje stanja poškodovane osebe. Namen URGENTNA OSKRBA POVRŠINSKIH RAN prispevka je opredeliti pomembnost poznavanja oskrbe ur-Med površinske rane uvrščamo odrgnine, praske in površin-gentnih ran ter način oskrbe. Kot navaja (Shah, 2011), je prav ske ureznine. Spiramo jih s fiziološko raztopino ali pod tekočo ustrezna oskrba urgentnih ran poglavitnega pomena pri oskrbi vodo. Pokrijemo jo s sterilnim obližem. Če se pri prevezi obliž pacienta v bolnišnični obravnavi. prilepi na rano, ga na silo ne odstranjujemo. Predhodno ga namočimo s fiziološko raztopino ali prekuhano vodo in nato UVOD odstranimo (Kirbiš Sitar, 2010). Prva pomoč poteka do prihoda strokovne pomoči oziroma OSKRBA PRASK IN ODRGNIN dokler ne prispe ekipa nujne medicinske pomoči. Vključuje učinkovito pomoč nenadno obolelemu ali poškodovanemu Praske in odrgnine so manjše površinske poškodbe kože ali na kraju dogodka z najmanjšo količino medicinske opreme sluznice. Poškodovan je po večini epidermis, če gre za globje (Kobilšek & Fink, 2017). Ustrezno izvedena prva pomoč je zelo poškodbe pa tudi dermis in kapilare. Zaradi praskanja s trnom, pomembna za dober izid. Prva pomoč je temeljni nivo znanja, nohtom ali krempljem živali nastanejo praske, odrgnine pa za-zato nevednost ali neznanje za opustitev prve pomoči nikakor radi drgnjena kože ob trdo, oziroma grobo površino (Kobilšek nista opravičljiva. Obnavljanje našega znanja je poglavitnega & Fink, 2017). Celjenje takšnih ran običajno ni problematično. pomena pri nudenju prve pomoči (Kobilšek & Fink, 2017). V primeru odrgnin z veliko površino lahko pride do izgube teko-Prvi zapisi o urgentni oskrbi ran segajo 2200 let pred našim čin. Pri urgentni oskrbi rane je potrebno odstraniti vidno uma- štetjem. Oskrba urgentnih travmatskih ran ima pestro zgodo-zanijo ter tujke. Rano očistimo z fiziološko raztopino ali čisto vino. Prvi zapisi govorijo o treh postopkih, ki so umivanje rane, pitno vodo ter jo sterilno pokrijemo (Tominc, 2021). priprava obloge ter zavijanje rane. Obloge so bile mešanica blata, gline, zdravilnih zelišč in olja. Z njimi so prekrili rano OSKRBA UREZNIN zaradi zaščite in vpijanja izločkov. Olje je bila najpogostejša Rane, ki nastanejo z ostrimi predmeti so ureznine. Ureznine sestavina, ki naj bi rano ščitila pred infekcijami (Shah, 2011). Z so rane različnih globin zato je pri urezninah potrebno pogle-izpiranjem in obvezovanjem rane se je ukvarjal tudi Hipokrat, dati tudi globje strukture kože in v primeru poškodb le te tudi ki je prvi opredelil proces primarnega in sekundarnega celje-ustrezno oskrbeti. Najpomembnejši del oskrbe je zaustavitev nja. Načela njegovega zdravljenja so se ohranila več stoletij. krvavitve. Poškodovan del telesa imobiliziramo, rano sterilno Med prvo svetovno vojno je Depeage prvič omenil oskrbo stre-pokrijemo. Poškodovanca napotimo v bolnišnično oskrbo (To-le rane z nekrektomijo in odloženim zapiranjem (Peric, 2016). minc, 2021). P O M E M B N O S T P R E P O Z N A V A N J A N U J N I H S T A N J 51 V K I R U R Š K I Z D R A V S T V E N I N E G I URGENTNA OSKRBA GLOBOKIH RAN opeklin, ključnega pomena je znanje oziroma osveščenost ljudi pri preprečevanju opeklinskih poškodb in nudenje ustrezne Med globoke rane uvrščamo raztrganine, globoke ureznine, prve pomoči (Kuntič, 2013). vbodne rane, strelne rane, vsekanine in travmatske amputa-cije. Najprej preučimo možnost nevarnosti na mestu nezgode. Opekline predstavljajo širok spekter poškodb, ki zajamejo Nataknemo rokavice, pregledamo rano in izključimo morebi-manjši predel ali pa obsežno poškodbo. Zdravljenje se prične tne pridružene poškodbe. Če je prisotna krvavitev, jo najprej takoj po nastanku poškodbe. Pri oskrbi opeklin se je potrebno ustavimo. Rano sterilno pokrijemo in povijemo, ter poškodo-ravnati po splošnih načelih nudenja prve pomoči. Toplotne vani ud imobiliziramo s trikotno ruto. Pri obsežnih in globokih opeklinske rane delimo na suhe in mokre. Suhe opekline na-ranah ali drugih obsežnih poškodbah, naj poškodovanec stanejo kadar pridemo v stik z odprtim plamenom ali eksplo-leži. Pokličemo nujno medicinsko pomoč na klicno številko zijo. Goreča oblačila pogasimo in ne odstranjujemo tujkov. Pri 112 (Ahčan, et al., 2008). mokrih opeklinah je vzrok tekočina. Opečeno mesto hladimo z vodo in sicer v prvih 15 minutah po nastanku opekline ter v OSKRBA VBODNIH RAN trajanju 15 minut. Pri kemičnih opeklinah suhe poškodbe na-Vbodnine nastanejo zaradi poškodbe z ostrimi in koničastimi stanejo zaradi stika kemikalij v obliki prahu. Za odstranjevanje predmeti. Ločimo penetrantne rane (predmet prodre v telesno nikoli ne uporabljamo vode. Najbolje je, da kemikalijo odstra-votlino) ali nepenetrantne rane (predmet ne prodre v telesno nimo z krtačenjem. Ko kemikalijo odstranimo na del telesa na-votlino) (Kobilšek & Fink, 2017). Rana je na površini telesa mestimo ustrezno oblogo. Mokre kemične opekline nastanejo majhna in lahko ne krvavi, vendar je lahko zelo globoka. Vbo-kadar opeklino povzroči tekoča kemikalija. Kemikalijo izpira-dne rane je potrebno večinoma oskrbeti z kirurškim posegom. mo s tekočo vodo (Brečko, 2021). Tujkov iz rane v sklopu prve pomoči ne odstranjujemo. Tujke Po hlajenju in izpiranju ran je potrebna zaščita. Na terenu se odstrani kirurg pri končni oskrbi rane. Najpomembnejši del pogosto uporablja obloga z hidrogelom, ki zmanjšujejo bole-oskrbe je zaustavitev morebitne krvavitve. Pri vbodnih ranah čino in zaščitijo rano. Neposredno na rano se lahko namesti imobiliziramo poškodovani del telesa. Z imobilizacijo prepreči-sterilna obveza.V številnih urgentnih centrih se za primarno mo dodatne poškodbe in bolečino. Rano očistimo z fiziološko oskrbo uporablja prozorna folija ter nato sekundarna obloga. raztopino ali čisto pitno vodo in jo sterilno pokrijemo. Poško-V nobenem primeru se na rano ne namešča mazil ali krem (To-dovanca napotimo v bolnišnično oskrbo (Tominc, 2021). minc, 2021). OSKRBA RAZTRGANIN OSKRBA UGRIZNIN Delovanje sil na kožo ali sluznico povzroči raztrganine. Raztr-Ugrizne rane nastanejo pri ugrizu človeka, mačke, psa ali dru-ganine nastanejo zaradi predmetov z močnejšimi robovi. Rana gih živali. Ker je v ustni votlini veliko različnih klic, je verjetnost je nepravilne oblike, prisotni so podkožni žepi. Pri urgentni os-okužbe rane zelo velika. Okužba je lahko lokalna in tudi sistem-krbi raztrganin zaustavimo krvavitev, imobiliziramo poškodo-ska, saj lahko klice preko krvi potujejo v oddaljene dele telesa. van del telesa ter rano sterilno pokrijemo (Tominc, 2021). Pri ugrizih so največkrat poškodovani obraz in udi. Rane so večinoma kombinacije vbodnih ran, raztrganin, zmečkanin. OSKRBA STRELNIH RAN Večje živali lahko z ugrizom tudi odtrgajo del tkiva. Rane je Rane, ki so v sodobnem času vse bolj pogoste so prav strelne potrebno temeljito očistiti ter sterilno pokriti. Poškodovanca rane. Nastanejo zaradi strelnega orožja ali eksplozivnega tele-napotimo v vsakem primeru v bolnišnico, kjer odstranijo vse sa. Strelne rane so skoraj vedno globoke. Poškodujejo mehka mrtvine ter večinoma le situacijsko zašijejo. Izjema so le rane tkiva lahko pa tudi kosti in notranje organe. Kolikšna je poškod-na obrazu, kjer je prekrvavljenost dobra, estetski vidik pa zelo ba je odvisno od energije projektila. Ločimo prestrelne rane (izs-pomemben, zato te rane primarno zašijejo (Tominc, 2021). topna rana je večja od vstopne), zastrelne rane (prisotna je le vstopna rana – projektil je prisoten v telesu) in obstrel (projektil OSKRBA POŠKODBENIH AMPUTACIJ oplazi telo). Pri eksplozijah so prisotne tudi druge poškodbe Pri amputacijah gre za najhujšo obliko poškodb udov. Nava-telesa zaradi močnega zračnega udara energije. Pri vseh rana dno te poškodbe prizadenejo mlajšo, aktivno populacijo. Pri je potrebno zaustaviti akutno krvavitev, poškodovan del telesa popolni amputaciji so prekinjena vsa tkiva. Pri poškodbah z imobilizirati ter rano sterilno pokriti. Poškodovanca v vsakem ostrim predmetom so robovi rane gladki in ravni. Pri poškod-primeru napotimo v bolnišnično oskrbo (Tominc, 2021). bah z raznimi stroji pa so rezultati zdravljenja slabši. Pri am-OSKRBA OPEKLIN putacijah je zelo pomembna prva oskrba amputiranega dela telesa (Tominc, 2021). Z obsežnimi opeklinskimi poškodbami se ne srečujemo pogosto. K temu pripomorejo vse večji ukrepi za preprečevanje P O M E M B N O S T P R E P O Z N A V A N J A N U J N I H S T A N J 52 V K I R U R Š K I Z D R A V S T V E N I N E G I IMOBILIZACIJA IN KRVAVITEV LITERATURA Ahčan, U., Slabe, D., Šutanovac, R., Recek, D., Gorjanc, J., Gorjanc, M., & Vidmar, Imobilizacija je pomemben del pri oskrbi rane. Z imobilizacijo I. (2008). Priročnik za prvo pomoč na delovnem mestu. Rdeči križ Slovenije. napravimo poškodovan del telesa negiben, saj s tem ublažimo Brečko, a. M. Urgentna oskrba hude/kritične opekline. Urgentna medicina, 38. bolečine, preprečujemo povečanje ali novo krvavitev in zmanj-Herman, S., (2015). Kako ustaviti krvavitev. In: Vajd R. & Gričar R., eds. Urgen- šujemo možnost širjenja okužbe in dodatne poškodbe (Ahčan, tna medicina: izbrana poglavja 2015.Zbornik: dvaindvajseti mednarodni simpozij o urgentni medicini,18. -20. junij. Portorož: Slovensko združenje za et al., 2008). urgentno medicino, pp. 62-64. Kobilšek, P. V., & Fink, A. (2017). Prva pomoč in nujna medicinska pomoč: učbe-Kadar gre za poškodbe majhnih žil se krvavitev hitro ustavi, saj nik za modul Zdravstvena nega v izobraževalnem programu Zdravstvena nega za se žile hitro zaprejo z nastalim krvnim strdkom. Pri prekinitvah vsebinski sklop Prva pomoč in nujna medicinska pomoč. Grafenauer. večjih žil oziroma večjih poškodbah, kjer je krvavitev preveli-Kuntič, D. (2013). Prva pomoč pri opeklinah (Doctoral dissertation, Univerza v ka da bi jo lahko zaprl krvni strdek, je pomembna hitra in Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede). Kvržić, Z., (2016). Zaustavljanje krvavitev s sodobnimi pripomočki. In: R. Vajd učinkovita zaustavitev krvavitve (Lipuš, 2018).Ločimo zunanje & M. Gričar, eds. Urgentna medicina: izbrana poglavja 2016.Zbornik:23. krvavitve (kri odteka iz telesa) in notranje krvavitve (kri odteka mednarodni simpozij o urgentni medicini,9. -11. junij.Portorož: Slovensko iz krvožilnega sistema v telesno votlino) (Lipuš, 2018). združenje za urgentno medicino, pp. 260-262. Lipuš, L. (2018). Poznavanje oskrbe ran v okviru prve pomoči med laično popu-Glede na poškodovano žilo, ločimo naslednje vrste krvavitev: lacijo (Doctoral dissertation, Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene arterijska krvavitev; kri je svetlo rdeče barve in obogatena s vede). Mackway Jones, K., Marsden, J. & Windle, J., (2014). Emergency Tria-kisikom. Te krvavitve so najnevarnejše, saj je kri pod največjim ge.3rd ed. Chichester: Wiley Blackwell. pritiskom. Kri iz žile izteka sunkovito, v močnem curku in hitro, Tominc, U. (2021). Akutne rane in oskrba (Zbornik predavanj, Šola enterosto-v ritmu utripanja srca (Lipuš, 2018). Venska krvavitev: kri je malne terapije), pp. 397 – 403. temno rdeče barve in je osiromašena s kisikom. Kri iz vene Peric, S. (2016). Preprečevanje okužb pri oskrbi kirurške rane (Doctoral dissertation, Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju). izteka počasi in enakomerno (Mackway Jones, et al., 2014) Shah, B. J., (2011). The History of Wound Care. Journal of the Americal Colle-Kapilarna krvavitev: kri mezi iz rane, gre za manjšo krvavitev. ge of Certified Wound Specialists,3.,pp.65–66. Dostopno na: http://www.ncbi. Pojavijo se v večini pri praskah in odrgninah ter se ustavijo nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3601883/ same. Hematom ali podplutba nastane pri topem udarcu, zaradi poškodovanih podkožnih kapilar in iztekanja krvi v okoliš- ka tkiva (Kobilšek & Fink, 2017). Načini zaustavljanja zunanjih krvavitev. Pomembno je, da krvavitev čimprej zaustavimo. Uporabljamo lahko različne načine zaustavljanja, kot so: di-rekten pritisk na krvaveče mesto, pritisk na področno arterijo, kompresijska obveza, namestitev zažemka, tamponada rane (Herman, 2015). P O M E M B N O S T P R E P O Z N A V A N J A N U J N I H S T A N J 53 V K I R U R Š K I Z D R A V S T V E N I N E G I DOPRINOS MOBILNEGA PALIATIVNEGA Not all NPWT is V.A.C.® Therapy. TIMA PRI PALIATIVNI OSKRBI KIRURŠKEGA PACIENTA Maja Janežič, mag. vzg. in menedž. v zdr. Splošna bolnišnica Novo mesto, Mobilni paliativni tim maja.janezic@sb-nm.si IZVLEČEK Iz študije dveh primerov je razvidno, da je obravnava mobilnega paliativnega tima doprinesla k njunemu kakovostnejšemu Paliativna oskrba je aktivna celostna obravnava pacientov življenju po zaključenem kirurškem zdravljenju. Pacienta sta z neozdravljivo kronično boleznijo in njihovim pomembnim bila odpuščena v domačo oskrbo s protibolečinsko črpalko in bližnjim, tako v času napredovanja bolezni, obdobju umiranja brez bolečin. kot v obdobju žalovanja. Glavni elementi paliativne oskrbe so posameznemu pacientu prilagojeno obvladovanje njegovih Ključne besede: paliativna oskrba, pacient, elastomerna črpalka težav, ki jih občuti. To so lahko telesni simptomi, psihološke težave, potrebe po duhovni obravnavi ali težave na socialni ravni. Paliativna oskrba zajema tako strokovno oskrbo v zad-njem obdobju življenja in med umiranjem kot tudi nudi podporo družini ali pomembnim bližnjim med boleznijo in med žalovanjem. Izvaja se na vseh nivojih zdravstvene oskrbe in mora potekati neprekinjeno, ne glede na to, kdaj in kje je pacient oskrbovan. Mobilni paliativni tim je zasnovan z namenom, da so lahko pacienti čim dlje oziroma največkrat do konca življenja tam, kjer si želijo biti. Večina pacientov si želi biti doma, v svoji postelji, obdani z ljudmi, ki jih imajo radi. Splošna bolni- šnica Novo mesto ima mobilni paliativni tim od 1. septembra 2021. Pokriva območje jugovzhodne in posavske regije Slovenije. Velikokrat se zgodi, da pacienti, vključeni v obravnavo mobilnega paliativnega tima, potrebujejo bolnišnično kirurško zdravljenje ali pa se jih po zaključenem kirurškem zdravljenju vključi v obravnavo mobilnega paliativnega tima, da je lahko odpuščen v domačo oskrbo. Pri kirurških pacientih je največ- krat v ospredju bolečina. Za lajšanje bolečin imamo na razpo-3M™ Veraflo™ Therapy lago celo paleto zdravil različnih oblik. Predpisujejo se table-ti, obliži, kapljice, zelo dobre izkušnje imamo tudi z uporabo protibolečinske mešanice v elastomerni črpalki. Elastomerna črpalka je namenjena lajšanju več simptomov, ko le teh ne mo-3M™ V.A.C.® Therapy remo več obvladovati s peroralno terapijo. Omogoča kontinuirano, podkožno dovajanje predpisane sestave protibolečinskih in drugih zdravil, ki je prilagojena za posameznega pacienta. 3M™ Prevena™ Therapy 3M™ AbThera™ Open Abdomen Negative Pressure Therapy P O M E M B N O S T P R E P O Z N A V A N J A N U J N I H S T A N J 54 V K I R U R Š K I Z D R A V S T V E N I N E G I Untitled-7 2 20/04/2022 11:33:51 Not all NPWT is V.A.C.® Therapy. 3M™ Veraflo™ Therapy 3M™ V.A.C.® Therapy 3M™ Prevena™ Therapy 3M™ AbThera™ Open Abdomen Negative Pressure Therapy P O M E M B N O S T P R E P O Z N A V A N J A N U J N I H S T A N J 55 V K I R U R Š K I Z D R A V S T V E N I N E G I Untitled-7 2 20/04/2022 11:33:51 Živi svoje življenje. Bodi, kar si. Lahkotnost in opora za ves dan z »by SIGVARIS« preventivnimi kompresijskimi nogavicami Dobro počutje. Dober izgled. Zanjo in zanj. Merilnika sladkorja v krvi GluNEO in GlucoLAB Preventivne in medicinske kompresijske nogavice • Merilniki krvnega tlaka, • inhalatorji, • termometri, • TENS. C M Y Zobne prhe in Diafit aspirator za CM sonične ščetke čiščenje otroškega MY noska CY CMY K • Kolenske opornice, • križni pasovi, • opornice za gleženj, • opornice za ahilovo tetivo, • TLS opornice. DIAFIT d.o.o., DIAFIT d.o.o., DIAFIT d.o.o., DIAFIT d.o.o., PE Trgovina pri dežurni lekarni PE Trgovina pri Zmajskem mostu PE Trgovina pri bolnišnici PE Trgovina center P O M E M B N O S T P R E P O Z N A V A N J A N U J N I H S T A N J 56 V K I R U R Š K I Z D R A V S T V E N I N E G I Njegoševa cesta 6k, 1000 Ljubljana Petkovškovo nabrežje 29, 1000 Ljubljana Ljubljanska 1a, 2000 Maribor Ulica talcev 9, 2000 Maribor Živi svoje življenje. Bodi, kar si. Lahkotnost in opora za ves dan z »by SIGVARIS« preventivnimi kompresijskimi nogavicami Dobro počutje. Dober izgled. Zanjo in zanj. Merilnika sladkorja v krvi GluNEO in GlucoLAB Preventivne in medicinske kompresijske nogavice • Merilniki krvnega tlaka, • inhalatorji, • termometri, • TENS. C M Y Zobne prhe in Diafit aspirator za CM sonične ščetke čiščenje otroškega MY noska CY CMY K • Kolenske opornice, • križni pasovi, • opornice za gleženj, • opornice za ahilovo tetivo, • TLS opornice. DIAFIT d.o.o., DIAFIT d.o.o., DIAFIT d.o.o., DIAFIT d.o.o., PE Trgovina pri dežurni lekarni PE Trgovina pri Zmajskem mostu PE Trgovina pri bolnišnici PE Trgovina center P O M E M B N O S T P R E P O Z N A V A N J A N U J N I H S T A N J 57 V K I R U R Š K I Z D R A V S T V E N I N E G I Njegoševa cesta 6k, 1000 Ljubljana Petkovškovo nabrežje 29, 1000 Ljubljana Ljubljanska 1a, 2000 Maribor Ulica talcev 9, 2000 Maribor P O M E M B N O S T P R E P O Z N A V A N J A N U J N I H S T A N J 58 V K I R U R Š K I Z D R A V S T V E N I N E G I Podjetje Kastor Medical Dental ima več kot 35-letno tradicijo pri zastopanju tujih proizvajalcev in je dobro vpeljano na področju medicinskega trga v Sloveniji. Smith & Nephew - izdelki za napredno oskrbo ran. Renasys Iodosorb Acticoat OPSITE POST-OP Visible PICO 7 medical dental d.o.o. 1000 Ljubljana, Vošnjakova 6, T: +386 1 432 74 00, P O M E M B N O S T P R E P O Z N A V A N J A N U J N I H S T A N J 59 V K I R U R Š K I Z D R A V S T V E N I N E G I F: +386 1 431 83 08, www.kastor-md.si Vaš zanesljivi partner pri zdravstveni negi in organizaciji dela v bolnišnicah, domovih starejših obcanov in drugih zdravstvenih ustanovah Medicinski vozicki Za reanimacijo, dokumentacijo, nego in preveze bolnikov ter terapijo Mape Temperaturne mape in mape za bolnikovo dokumentacijo Dezikim Derm S1 Sinonim varnosti v Bolnišnice in druge zdravstvene ustanove v Sloveniji, ki že uporabljajo vozičke zdravstvu. OPTIPLAN: Univerzitetni klinični center Ljubljana, Univerzitetni klinični center Maribor, Bolnišnica Topolšica, Ortopedska bolnišnica Valdoltra, Porodnišnica Kranj, Splošna bolnišnica Brežice, Splošna bolnišnica Celje, Splošna bolnišnica Izola, Splošna bolnišnica Jesenice, Splošna bolnišnica Murska Sobota, Splošna bolnišnica Novo mesto, Splošna bolnišnica Slovenj Gradec, Dom Tisje, Medicinska fakulteta Ljubljana in Zavod za transfuzijsko medicino Ljubljana, Klinika Golnik, Inštitut za rehabilitacijo Soča 386(0)1 5300 561 www.kimi.si P O M E M B N O S T P R E P O Z N A V A N J A N U J N I H S T A N J 60 V K I R U R Š K I Z D R A V S T V E N I N E G I Maja Rems Novak | + 386 41 547 475 | maja.rems@medis.com www.medis.com Vaš zanesljivi partner pri zdravstveni negi in organizaciji dela v bolnišnicah, domovih starejših obcanov in drugih zdravstvenih ustanovah Medicinski vozicki Za reanimacijo, dokumentacijo, nego in preveze bolnikov ter terapijo Mape Temperaturne mape in mape za bolnikovo dokumentacijo Dezikim Derm S1 Sinonim varnosti v Bolnišnice in druge zdravstvene ustanove v Sloveniji, ki že uporabljajo vozičke zdravstvu. OPTIPLAN: Univerzitetni klinični center Ljubljana, Univerzitetni klinični center Maribor, Bolnišnica Topolšica, Ortopedska bolnišnica Valdoltra, Porodnišnica Kranj, Splošna bolnišnica Brežice, Splošna bolnišnica Celje, Splošna bolnišnica Izola, Splošna bolnišnica Jesenice, Splošna bolnišnica Murska Sobota, Splošna bolnišnica Novo mesto, Splošna bolnišnica Slovenj Gradec, Dom Tisje, Medicinska fakulteta Ljubljana in Zavod za transfuzijsko medicino Ljubljana, Klinika Golnik, Inštitut za rehabilitacijo Soča 386(0)1 5300 561 www.kimi.si P O M E M B N O S T P R E P O Z N A V A N J A N U J N I H S T A N J 61 V K I R U R Š K I Z D R A V S T V E N I N E G I Maja Rems Novak | + 386 41 547 475 | maja.rems@medis.com www.medis.com ai171014752434_zbornik A4 oglas copy.pdf 1 11. 03. 24 09:58 ZDRAVE VEZI SODOBEN PRISTOP K CELJENJU RAN NAS NAREDIJO MOČNEJŠE OBLOGE ZA RANE Z MEDICINSKIM KOSTANJEVIM MEDOM www.vivamel.si IZBOLJŠAN DVODELNI DV ODELNI SISTEM C Lastnosti vrečk Natura®+ M SPODBUJAJO ČIŠČENJE RANE Y CM DELUJEJO ANTIMIKROBNO IN PROTIVNETNO Ob upoštevanju mnenj več kot 1000 MY enterostomalnih terapevtov in 400 CY ZMANJŠUJEJO NEPRIJETEN VONJ CMY InvisiClose™ Lock-it Pocket™ Udobna vrečka uporabnikov je ConvaTec razvil izboljšan, zapiranje varnostni žepek K POSPEŠUJEJO CELJENJE RANE Mehka in udobna tkanina, Varno in enostavno Lahko se upogne, da ki je vodoodporna in se varnejši, udobnejši in diskretnejši sistem. zapiranje izpusta. prekrije tesno zaprt izpust. hitro suši. Izboljšane vrečke Natura®+ Lastnosti podlog Natura® v kombinaciji z Stomahesive® in Durahesive® sta patentirana zanesljivo, patentirano hidrokoloida, ki pomagata ohranjati kožo zdravo. Trdno se oprimeta kože ter tehnologijo zagotavljata varnost in udobje. Natura® podlog olajšajo vsakodnevno življenje uporabnikov. VRHUNSKI Stomahesive DVODELNI SISTEM © Durahesive© Primeren za pogosto Primeren za daljšo uporabo podloge. menjavo podlog. V stiku s tekočim blatom nabrekne in tako ustvari še varnejši oprijem podloge okoli stome. Vse dodatne informacije lahko dobite Zastopnik in distributer v Sloveniji na našem naslovu ali na naši brezplačni Valencia Stoma-Medical d.o.o. telefonski številki. Gregor~i~eva 9, 1000 Ljubljana Tel./fax: (01) 251 24 90 www.vsm.si P O M E M B N O S T P R E P O Z N A V A N J A N U J N I H S T A N J 62 V K I R U R Š K I Z D R A V S T V E N I N E G I Since 1923 ARTUM d.o.o., VSM-03/23. VSM_oglas_NATURA_A4 ZDRAVE VEZI NAS NAREDIJO MOČNEJŠE IZBOLJŠAN DVODELNI DV ODELNI SISTEM Lastnosti vrečk Natura®+ Ob upoštevanju mnenj več kot 1000 enterostomalnih terapevtov in 400 InvisiClose™ Lock-it Pocket™ Udobna vrečka uporabnikov je ConvaTec razvil izboljšan, zapiranje varnostni žepek Mehka in udobna tkanina, Varno in enostavno Lahko se upogne, da ki je vodoodporna in se varnejši, udobnejši in diskretnejši sistem. zapiranje izpusta. prekrije tesno zaprt izpust. hitro suši. Izboljšane vrečke Natura®+ Lastnosti podlog Natura® v kombinaciji z Stomahesive® in Durahesive® sta patentirana zanesljivo, patentirano hidrokoloida, ki pomagata ohranjati kožo zdravo. Trdno se oprimeta kože ter tehnologijo zagotavljata varnost in udobje. Natura® podlog olajšajo vsakodnevno življenje uporabnikov. VRHUNSKI Stomahesive DVODELNI SISTEM © Durahesive© Primeren za pogosto Primeren za daljšo uporabo podloge. menjavo podlog. V stiku s tekočim blatom nabrekne in tako ustvari še varnejši oprijem podloge okoli stome. Vse dodatne informacije lahko dobite Zastopnik in distributer v Sloveniji na našem naslovu ali na naši brezplačni Valencia Stoma-Medical d.o.o. telefonski številki. Gregor~i~eva 9, 1000 Ljubljana Tel./fax: (01) 251 24 90 www.vsm.si P O M E M B N O S T P R E P O Z N A V A N J A N U J N I H S T A N J 63 V K I R U R Š K I Z D R A V S T V E N I N E G I ARTUM d.o.o., VSM-03/23. VSM_oglas_NATURA_A4 Oskrba ran Zaloker & Zaloker d.o.o. PRIPRAVA RANE IN DEBRIDEMENT UCS Debridement Curason PolyMem Rokavice in robčki za Krtačka za mehanski in Polimerna membrana z mehanski debridement ultrazvočni debridement aktivnimi učinkovinami za avtolitični debridement OBLOGE ZA OSKRBO RANE curea MEDCu PolyMem Večnamenske obloge Obloge z bakrom Polimerna membrana z (z ogljem ali brez) z aktivnimi učinkovinami visoko vpojnostjo (s srebrom ali brez) Lajšanje bolečine • Zmanjšanje neprijetnega vonja • Prihranek časa za oskrbo in zdravljenje Skenirajte QR in si prenesite katalog P O M E M B N O S T P R E P O Z N A V A N J A N U J N I H S T A N J 64 V K I R U R Š K I Z D R A V S T V E N I N E G I Oskrba ran r a n e . s i | o s k r b a r a n e . s i Oskrba ran POTREBNIH JE 94 MIŠIC ZA Zaloker & Zaloker d.o.o. SPREHAJANJE PSA HMB PRIPRAVA RANE IN DEBRIDEMENT IN 99, ČE MORATE TEČI UCS Debridement Curason PolyMem ZA NJIM1 Rokavice in robčki za Krtačka za mehanski in Polimerna membrana z mehanski debridement ultrazvočni debridement aktivnimi učinkovinami za avtolitični debridement OBLOGE ZA OSKRBO RANE curea MEDCu PolyMem Večnamenske obloge Obloge z bakrom Polimerna membrana z (z ogljem ali brez) z aktivnimi učinkovinami visoko vpojnostjo (s srebrom ali brez) Lajšanje bolečine • Zmanjšanje neprijetnega vonja • Prihranek časa za oskrbo in zdravljenje HMB: β-hidroksi-β-metilbutirat REFERENCE: 1. Medium. How Many Muscles Does It Take To. Available at: https://medium.com/ Skenirajte the-fuel657-journal/how-manymuscles-does-it-take-to-6cbb3a4dd589 [Accessed May 2022]. QR in si SAMO ZA ZDRAVSTVENE DELAVCE; SI-ENSPA-2300011, oktober 2023 prenesite katalog Abbott Laboratories d.o.o., Dolenjska cesta 242 c, 1000 Ljubljana, Tel. +386 1 236 31 67 P O M E M B N O S T P R E P O Z N A V A N J A N U J N I H S T A N J 65 V K I R U R Š K I Z D R A V S T V E N I N E G I Oskrba ran r a n e . s i | o s k r b a r a n e . s i P O M E M B N O S T P R E P O Z N A V A N J A N U J N I H S T A N J 66 V K I R U R Š K I Z D R A V S T V E N I N E G I Z močjo liposomov do močne odpornosti. Učinkovita dostavna oblika vitamina C v vaše telo. Omogoča učinkovitejšo absorpcijo vitamina C v primerjavi z neliposomsko obliko.¹ Z naravno aromo limone. Vrhunska kakovost iz Slovenije. Brez dodanih sladkorjev in konzervansov, brez umetnih arom in glutena, primerno za vegane. www.sanol-lab.si Vitamin C ima vlogo pri delov P O M E M B N O S T anju imunskega sist P R E P O ema. PZr N A V ehr A N J A N U J N I H S T A N J 67 V K I R U R Š K I Z D R ansko dopolnilo ni nadomestilo za ur Aa V S T V vnotE N ežI N E G I eno in raznovrstno prehrano. Uravnotežena in raznolika prehrana ter zdrav način življenja sta pomembna za zdravje. Vitamin C ne izvira iz Slovenije. 1 Gopi, S. in Balakrishnan, P. (2021). Evaluation and clinical comparisonstudies on liposomal and non-liposomal ascorbic acid (vitamin C) and their enhanced bioavailability, Journal of liposome research, 31(4):356-364. M A R E C 2 0 2 4 P O M E M B N O S T P R E P O Z N A V A N J A N U J N I H S T A N J 68 V K I R U R Š K I Z D R A V S T V E N I N E G I Document Outline _heading=h.gjdgxs _GoBack _Hlk157759408 _Hlk157759878 menu-6 90JKKUW7PN _Hlk156159054 _Hlk146558432 _Hlk158573796 _Hlk146917298 _Hlk146965953 tw-target-text