GLASILO OBČINE DOMŽALE 21. januar 2000 - letnik XXXIX, št.1 stran 1 7 Miha Rihtar » Vsem bralcem in bralkam Slamnika bi zaželel sreče, zdravja, ljubezni in še predvsem uspehov v novem tisočletju ter se hkrati zahvalil za vse čestitke in lepe želje, po-slaite od ljudi, ki vame zaupajo in me spodbujajo.« stran 3 « Za večjo finančno samostojnost občin Številne prireditve, ob katerih smo vstopili v leto 2000, so se zaključile z velikim silvestrovanjem na prostem, ki je bilo letos prvič v samem centru mesta. Domžalčani in Domžalčanke, ter vsi, ki smo se pod pokroviteljstvom Občine Domžale in Napredka Domžale veselili z Radiom HIT smo se jezili edino na meglo. Foto: RADO GOSTIČ Praznik kulture in načina življenja Čestitamo ob kulturnem prazniku Slovenski kulturni praznik je imel Obdobja, ko jc bil se kako narodov praznik. In nc glede na to, kako jc bil kot praznik porojen (med drugim: letos praznuje svoj 55. rojstni dan), je v zavesti Slovencev ta praznik tako državni kot tudi kulturni praznik. Gotovo tudi zato, ker so prav prizadevanja kulturnikov - v vseh pomembnih in kritičnih narodovih obdobjih - ohranjala in spodbujala narodovo zavest. Bile so vizije, bila so napredna prizadevanja. Pa danes, ko pišemo leto 2000? Sc vedno podeljujemo najvišja drZavna priznanja kulturnikom in se vedno so odobravanja in Se več nasprotovanj, še vedno ugotavljamo krivičnost in Se vedno tudi kulturni praznik zlorabljamo za očišćenje svojih nestrpnosti. Kulturni praznik pa naj bi bil tudi praznik vsakogar izmed nas. Res je, da jc Prešeren Slovencem to, kar je Angležem Shakespeare, ali Nemcem Goethe, Italijanom Dante, Rusom Tolstoj in Dostojevski, itd, ampak Prešeren jc Sloven- cem se nekaj več. Če bi vprašali Slovence, kaj nam jc narodov simbol, bi bil na prvem mest n verjetno Triglav, potem pa skoraj gotovo Prešeren. Nisem prepričan, da bi se veliki pesniki in dramatiki v drugih državah »uvrstili« tako visoko. In zakaj? Ne samo, in sploh nc za to, ker je napisal pesmi, ki smo se jih učili že v osnovni soli, ali ker smo morali vedeti za vse njegove ljubice; ampak zato. ker smo Prejema postavili na oltar narodove zgodovine kol simbol -simbol naše majhnosti, ki mu kultura omogoča preživetje in ohranjanje. Majhnost ima prednosti, a žal tudi slabosti. Pesniki so na nek način intimne duše. Še posebno liriki. Zalo mora kulturni praznik pomenili tudi intimni stik posameznika s samim seboj in ugotovitvijo: koliko sem storil tudi jaz sam za svojo kulturno in duhovno bogastvo. To je priložnost za letno inventuro našega lastnega odnosa do kulturnih vrednot. Inventure pa sc moramo lotili na nekoliko drugačen način. Premalo jc ugotovili število prebranih knjig, obiskov kulturnih prireditev, ogledov razstav, muzej, kulturne in naravne dediščine. Nase lastno duhovno in kulturno bogastvo se kaže v odnosih do ljudi in okolja - in tudi obratno, v odnosih drugih do nas samih. DanaSnji hiter način življenja jc pravzaprav usoden za posameznika, ki ni kos temu načinu življenja. Življenjski tempo zahteva od nas sposobnosti, da se v določenem trenutku zaustavimo in zaužijemo z vsemi pljuči tisto, kar nam omogoča kvalitetno življenje. Tako kot se rekreativci moramo po hitrem teku zaustaviti in zadihati s polnimo pljuči (profesionalci znajo namreč pravilno dihati tudi med tekom), tako si moramo tudi v tempu vsakdana vzeti toliko časa, da s polnimi pljuči vdihnemo duhovna in kulturna bogastva, ki nas bodo ohranila v življenjski kondiciji. Na nas samih pa je odločitev, koliko in kaj bomo zaužili. Ponudbe je dovolj. Pojavljajo se nove kulturne vsebine in mnogo več je tudi ponudbe lahkotnejših umetniških oblik. Nekatere zlorabljajo priložnost in zaradi lastnega preživetja nudijo »kva-zi« kulturne vsebine z. mešanico poceni zabave in sprostitve ter zadovoljitvijo množic. Upam, da so to le poskusi, ki nc bodo imeli trajnih posledic. Kulture ne moremo deliti na visoko in nizko kulturo. Kultura je ena - to je bogastvo. Veliki in majhni pa smo ljudje. Kulturni praznik nam kot dela prosti dan omogoča razmislek tudi o tem Čestitke ob kulturnem prazniku pomenijo tudi željo, da obogatimo svoj način življenja s kulturnimi vsebinami. Milan Marink stran 22 Košarka -finalni turnir Scenarij za sladokusce Domžale. Težko bi si v domžalskem hramu košarke zamislili boljši scenarij iztekajočega se leta, kot se je zgodil 17.-19. 12., ko so njihovi pionirji (letnik 1985) zmagoslavno zaključili sezono. 19 nastopov so opravili varovanci trenerja Braneta Kuzme in njegovega pomočnika Predraga Radovića in zabeležili 19 zmag. žalčani so zasluženo prvi, imajo zelo Širok izbor igralcev in redko je srečati ekipo, ki ima tudi 14.. 15. igralca tako pomembnega, da lahko odloči tekmo. Ob tem so za tako starostno dobo prikazali tudi izredno učinkovito igro. saj so v omenjenih nastopih v povprečju dosegli več kot 94 točk na srečanje, jih hkrati dobili 53, ob tem pa več kol na polovici srečanj presegli mejo l()0-ih ločk. Zalcgadcl tudi razumljivo zadovoljstvo v taboru Domžal - Radia HIT, kjer imajo nekaj zelo perspektivnih igralcev, od katerih sin bila v petorko final-nega t umi j rja zbrana Matej Košu in Jure Močnik, prvi jc odnesel tudi lovoriko najboljšega igralca, čeprav so sc vsaj novinarji bolj nagibali k manjšemu; toda zelo prodornemu Močniku, tudi Rado Lurbek: »Opazili je, da je letošnja generacija nižja, kot jc bila lanska, jc pa tudi v tej generaciji kar nekaj zanimivih fantov. Ge jih ni na centrskih mestih, pa so na zunanjih pozicijah, saj imamo v mlajših kategorijah kar nekaj problemov z organizatorji igre; posebno zbujata pozornost Doni/.il-čan Jure Močnik in Mariborčan Marko Ferme«. Moč gostiteljev pa rti bila le v omenjenih dveh igralcih, saj gre za Zelo široko selekcijo, kjer so bile na finalnem turnirju točke porazdeljene med vse igralec, hkrati pa Kuzma razpolaga s 15-imi več ali manj enakovrednimi igralci. »Ogledal sem si vsa srečanja in po sest i h odigranih tekmah lahko rečem, da so igralci pokazali veliko tehničnega in taktičnega znanja in gledalci, ki so v zares velikem številu napolnili dvorano, so bili s prikazanim lahko zadovoljni. Dom- 7. februar 2000 ob 20. uri KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE OSREDNJA OBČINSKA PRIREDITEV OB KULTURNEM PRAZNIKU Dobrodošli! STRAN OBČINSKI SVET Na zadnji seji Občinskega sveta Občine Domžale SO prvič obravnavali proračun za leto 2(MX). na tej strani pa lahko preberete tudi razgovor z dr. Bredo Kokalj Limbek, svetnico SKD in kar-diologinjo. STRAN V pogovoru jc Županju predstavila prvi osnutek proračuna za leto 2000, za bralce pa bo zanimiva tudi informacija v zvezi z lokacijo Ljubljanskega sejma v naši občini. STRAN AS Najhitrejše rastoča podjetja v naši državi. SREDNJA ŠOLA El DOMŽALE Predstavljamo Srednjo šolo Domžale in zlasti učenec zadnjih letnikov osnovnih šol opozarja mo, da sta I1. in 12. februarja 2tXX) mformutiv na dneva nu tej šoli, ki vam podrobneje pred stavlja tudi poklice, za kolere izobražuje. NAGRADE ZA BRALCE SLAMNIKA Tokrat nagrajuje Poslovno prireditveni center Gorenjskega sejma Kranj, nu straneh SIAMNI KA pa poiščite tudi 50 nagrajencev NOVOIJTT-NE KRl/ANKh. Čestitamo' STRAN Na kratko pišemo o letošnjih novoletnih obiskih, /upanja je obiskala tudi gospo Marijo JuVOtl, najstarejšo občanko, ki je II. januarja 2WX) praznovala stoprvi rojstni dan. Čestitamo! STRAN ODLOK 0 RAVNANJU S KOMUNALNIMI !ODPADKI Občinski svet občine Domžale je na svoji 10 se ji, H. decembra 1999, sprejel Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki, katerega povzetek ob javljamo, preberete pa lahko tudi pojasnilu o odvozu komunalnih odpadkov, ki nuni gu je po sredovalo JKP Brodnik, posebej pozorni pa bo dite lastniki dotrajanih zapuščenih vozil. Prvi v državi Občina Domžale, Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti ter Zveza kulturnih društev Domžale vabijo na osrednjo občinsko prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku v ponedeljek, 7. februarja 2000 ob 20. uri Kulturni dom Franca Bernib Domžale Slavnostni govornik: Milan MARINIČ Izvajalci kulturnega programa: Domžalski trobilni oktet Komorni ansambel PRO MUSICA gledališki igralec Jurij SOUČEK baritonist Matjaž ROBAVS vezno besedilo Silvo TERŠEK spremna beseda Nataša DOLENC Vabljeni! Vstopnine ni! OBČINSKI SVET Bralci in bralke, dober dan, ste se že navadili pisati letnico 2000 ali pa vam roka kar sama od sebe začne pisati l in 9, potem pa obstane in treba je popraviti in napisati 2000. Napovedovanje različnih hroščev, tudi konca sveta se k sreči ni uresničilo. Minili pa so prazniki in življenje se je vrnilo v ustaljene tirnice. Vanje pa se vrača tudi naš in upam, da lahko rečem, tudi vaš Slamnik, ki vas ho po napovedi v zadnji številki lanskega leta v letu 2000 obiskal vsake tri tedne. Upam, da bomo na tak način postali bolj aktualni. To pa ne ho odvisno le od nas, temveč tudi od naših dopisnikov, pa tudi od vas, spoštovani bralci in drage bralke, saj še vedno pričakujemo tudi vaše sodelovanje. Se vedno nas lahko pokličete po telefonu, veseli pa bomo tudi vaših predlogov, o katerih temah bi radi brali v Slamniku, in katere občane in občanke bi radi podrobneje spoznali. Nekatere rubrike že dobro poznate, nekaj novih pa bomo uvedli tudi v letošnjem letu. Tako bi vas radi opozorili na predstavitve svetnic in svetnikov Občinskega sveta, z rubriko smo pričeli v zadnji lanski številki. Pri predstavljanju le-teh pričakujem sodelovanje vseh članov uredništva. S skupnim sodelovanjem pa bomo tudi v prihodnjih številkah skušali predstavljati mnenja naših bralcev o najaktualnejših temah. Danes pa najavljam tudi novo stalno rubriko, ki naj bi prispevala, da se bo projekt ločenega zbiranja odpadkov uveljavil v naši občini. V posameznih številkah vas bomo opozarjali na posamezne vidike ločenega zbiranja odpadkov, v novi rubriki pa hi radi predstavili tudi vaša mnenja o novem načinu zbiranja odpadkov. Hkrati lahko v današnji številki najdete povzetek Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki. Prepričana sem, da ga boste podrobno prebrali in se po njem tudi ravnali. To so le nekatere od tem, druge boste poiskali sami in se morda razveselili, če boste svoje ime in priimek prebrali med 50 nagrajenci novoletne nagradne križanke. Če se ne boste našli, vam ponujamo še eno priložnost: v današnji številki namreč z malo sreče za pravilni odgovor v okviru rubrike NAGRADE ZA BRALCE SlAMNIKA dobite šest vstopnic za brezplačno drsanje. Ob koncu se v imenu Uredništva iskreno zahvaljujem za številne prijazne čestitke, dobre želje, pa tudi druga sporočila, ki smo jih v prazničnih dneh prejeli. Tudi mi vam želimo vse dobro v letu 2000. In ne pozabite, naslednji SLAMNIK bo 10. februarja 2000. Imejte se lepo in ne pozabite: Če ste sklenili, da nekaj zmorete, potem imate zagotovo prav. Odgovorna urednica 11. seja Občinskega sveta Občine Domžale Začetek razprave o proračunu 22. decembra 1999 ob 16.00 uri so se člani Občinskega sveta Občine Domžale zadnjič v letu 1999 zbrali na seji Občinskega sveta, ki jo je po pooblastilu županje vodil podžupan mag. Milan Pirman. 29 prisotnim svetnikom je bilo najprej predstavljeno gradivo za dodatni dve točki: Obravnava in sprejem Sklepa o izdaji mnenja h kandidaturi za direktorico Centra za socialno delo DomZale ter Obravnava in sprejem predloga odloka o spremembi odloka o organizaciji pomoči na domu in merilih za določanje plačil storitev - druga obravnava, prejeli pa so tudi dodatno gradivo k točki Obravnava in sprejem Sklepa o načinu delitve premoženja bivše Občine Domžale na osnovi Pogodbe o razdružitvi premoŽenja« ter Zapisnik 10. seje Občinskega sveta Občine Domžale, z dne 8.12.1999. Z 20 glasovi ZA to člani Občinskega sveta sprejeli zapisnik 10. seje Občinskega svela Občine Domžale z dne 22. decembra 1999 skupaj s sprejetimi dopolnitvami, ki sta jih v razpravi podala Roman lenassi, SKD, (da Odbor za finance ob obravnavi in sprejemanju pogodbe n sofinanciranju gradnje Doma Zja varstvo starejših občanov na Viru pri Domžalah ni soglašal s predlaganim sklepom predlagatelja in predlagal, da se pogodbe ne sprejme) ter Janez Stib-rič {glasuje se za vsak sklep posebej). V razpravi o dnevnem redu je Franc Poznič. DcSUS. predlagal umik točke Obravnava in sprejem predloga Odloka o spremembi Odloka o organizaciji pomoči na domu in merilih za določanje plačil storitev - druga obravnava« in jo utemeljit svetniki pa njegov predlog z 18 glasovi podprli ter nato z 22 glasovi ZA sprejeli dnevni red 11. seje: 1. Volitve in imenovanja: • Obravnava in sprejem Sklepa o izdaji mnenja h kandidaturi za direktori- co Centra za socialno delo Domžale 2. Sprejem informacije o začasnem financiranju javne porabe v občini za leto 2000 3. Obravnava in sprejem Sklepa o določitvi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča zajeto 2000 4. Obravnava in sprejem Sklepa n načinu delitve premoženja bivše Občine Domžale na osnovi Pogodbe o razdružitvi premoženja 5. Obravnava in sprejem proračuna Občine Domžale za leto 2000 s finančnim načrtom Stanovanjskega sklada Občine Domžale in Odloka o izvrševanju proračuna Občine Domžale za leto 2001) - prva obravnava 6. Vprašanja, pobude, predlogi in zahteve članov sveta Pozitivno mnenje za go. Nušo Šink Po razpravi Fmilijane Srcbotnjak, SLS. so svetniki s 17 glasovi ZA izdali pozitivno mnenje h kandidatki Nuši Sink, stan. Domžale, Matije Tomca I, za direktorico Centra za socialno delo Domžale. Nato so svetniki brez razprave z 19 glasovi ZA sprejeli sklep: Občinski svet Občine Domžale se seznanja z odločitvijo županje o začasnem financiranju Občine Domžale v prvem tromesečju leta 2000 ter s Sklepom o začasnem financiranju proračuna Občine Domžale za leto 2000, ki bo objavljen v Uradnem vest-niku Občine Domžale. Enako hitro, saj sta v razpravi sodelovala le Roman lenassi. kot predse- dnik Odbora za finance, ki je povedal, da se kar nekaj članov odbora ni strinjalo s tako visokim predlogom povišanja točke glede na leto 1999 /15%, ter dr. Miha Brejc, SDS, sta bila sprejeta tudi sklepa o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, katerega vrednost točke za izračun znaša 0,2242 SIT, sklep pa se uporablja od 01.01. 21100 dalje. (14 glasov ZA, 8 PROTI). Sprejeta pogodba o razdružitvi premoženja z občino Trzin Pred začetkom obravnave osrednje točke tokratne seje - predloga proračuna, so svetniki po uvodni obrazložitvi županje Cvete Zalokar-Oražcm ter upoštevanju mnenj Odbora za finance in Odbora za gospodarske javne službe brez razprave z 21 glasovi ZA sprejeli naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale soglaša z določili Pogodbe o razdružitvi skupnega premoženja med Občino Domžale in Občino Trzin in pooblašča županjo za njen podpis in realizacijo. Prva obravnava Sroracuna za leto 000 Gradivo k točki so člani Občinskega sveta prejeli hkrati z. vabilom na sejo, na predlog Odbora za gospodarske javne službe pa so na seji prejeli bilanco prihodkov proračuna Občine Domžale, finančni načrt proračunskih prihodkov in odhodkov v lelu 2000 in 2001 za Krajevno skupnost Krtina in Krajevno skupnost Ihan. Predhodno so o gradivu razpravljali skoraj vsi odbori Občinskega sveta. ZakUuCke odborov so člani Občinskega sveta prejeli na seji. V razpravi so sodelovali Roman Kur-manšek, SDS, dr. Marko Slarbck, SKD, Bogdan Osolin. SKD, Roman l.cnassi, SKD. dr. Miha Brejc, SDS, Marko Vresk. LDS, Pavle Čcrar. LDS, Jurij Bcrlol, SLS, Janez Grmck SDS, Martina Urbanija, SDS, Anton Prcskar, pred sednik Odbora za gospodarske javne službe, in Milena Srcbotnjak, SLS. V razpravi sta bila podana tudi dva predloga, in sicer je Franci Gcrhcc, ZLSD, predlagal, da bi občinska oprava pridobila od Družbe za avtoceste v RS in Družbe za državne ceste, d.o.o. poročilo o realizaciji ukrepov v zvezi s preprečevanjem poplavne ogroženosti, ki jih predivdeva Uredba o lokacijskem načrtu za avtocesto Blagovica-Šcntjakob, Roman Kurmanšck, SDS, pa je v imenu svetniške skupine SDS predlagal v sprejem nov - 5. sklep: »Pri pripravi gradiva za drugo obravnavo naj županja upošteva pripombe, ki so bile podane na seji sveta /177. člen poslovnika/«. Na vprašanja in pripombe iz razprave je odgovorila županja Cveta Zalokar-Oražcm, nato pa je predsedujoči mag Milan Pirman odredil odmor. Po odmoru je predsedujoči preveril sklepčnost in ugotovil, da je na seji navzočih 25 svetnikov. Med odmorom so se sestali županja in načelniki oddelkov Občine ter proučili pripombe iz razprave Na vprašanja in pripombe ra/pravljalccv so odgovorili (veta Zalokar-Oražcm, županja, Metka Ccrar, načelnica Oddelka za finance in gospodarstvo, Fdvard Jcšclnik, direktor Občinske upravc-tajnik občine, Urška Ilič-Vidergar, načelnica Oddelka za splošne zadeve. Zoran Vito-rovič, načelik Oddelka za prostor in varstvo okolja, Irena Oričar. načelnica Oddelka za družbene dejavnosti in Franc Golorej, načelnik Oddelka za gospodarske javne službe. Po daljši razpravi so člani Občinskega sveta z ločenim glasovanjem sprejeli naslednje SKLEPE: 1. Občinski svet Občine Domžale ugotavlja, da je predlog proračuna Občine Domžale za leto 2000 primerna osnova za nadaljnjo obravnavo. 24 glasov ZA. 2. Občinski svet Občine Domžale potrjuje, da je predlog Odloka o izvrševanju proračuna Občine Domžale za leto 2000 primeren za nadaljnjo obravnavo. 3. Javna razprava o predlogu proračuna Občine Domžale za leto 2000 traja do 22. januarja 2000. Med pripravo pro- računa za drugo obravnavo županja organizira javno razpravo o predlogu proračuna za uporabnike proračunskih sredstev v skladu s Poslovnikom Občinskega sveta Občine Domžale. 25 glasov ZA. 4. Občinski svet Občine Domžale soglaša s finančnim načrtom Stanovanjskega sklada Občine Domžale za leto 2000. 25 glasov ZA. 5. Pri pripravi gradiva za drugo obravnavo naj županja upošteva pripombe, ki so bile podane na seji sveta (177. člen poslovnika). Sklep ni bil sprejet, ker je ZA glasovalo 9 članov Občinskega sveta, 10 članov pa je bilo PROTI. Svetniki so postavili vrsto svetniških pobud, predlogov in vprašanj: Bogdan Osolin, SKD (2), mag. Milan Pirman, LDS (I), Roman lenasi, SKD (2), Janez Stibrič, SDS (2), Jurij Berlot, SIS (I), Milena Srcbotnjak, SLS (I), naslednjo pobudo psi je dala skupina 16 svetnikov iz vseh strank. »Podpisani svetniki in svetnice dajemo pobudo (in zahtevo), da se v najkrajšem možnem ČCISU uredi prometna problematika pri priključku Kolodvorske ceste na ljubljansko cesto (pri liani »Bledi). Ugotavljamo, da je zadeva zaradi postavitve dveh semaforjev (prehod za pešce) nevzdri na, saj se na Kolodvorski cesti vsakodnevno nabirajo kolone vozil, ki č{ikaj semafortko kriUšče.t Sija se je končala, / novolci.....ia vosčiloma Milene Srcbotnjak. SIS tet županje Cvete Zalokar-Oražcm, ki se je zahvalila za sodelovanje v iztekajočem se lelu in člane Občinskega svita po vabila na proslavo ob »Dnevu samostoj nosi i«. ODGOVORNA URF.DNICA Pogovor z dr. Bredo Kokalj Limbek, svetnico SKD in kardiologinjo V Domžalah hitreje kot v Ljubljani Do kardiologa, seveda. In to v veliki meri prav po zaslugi dr. Brede Kokalj Limbek, ki jo je želja po spremljanju pacienta potem, ko zapusti bolnišnico, iz Kliničnega centra privedla v domžalski zdravstveni dom. Povrh vsega pa je še mati štirih otrok, svetnica v občinskem svetu in namiznoteniška sodnica. Ravnokar sem poslušal Vašo zanimivo družinsko pripoved. Povejva jo še bralcem Slamnika... Moj oče je bil sodnik in pred drugo svetovno vojno aktiven v tedanji Slovenski ljudski stranki. Zato kasneje ni imel možnosti, da bi se udejst-voval v politiki, nekaj let je bil tudi zaprt in šele pred leti je moj brat, advokat, dosegel oprostilno sodbo. V družini smo gojili močan narodni ponos, cenili slovenske korenine, doma smo prirejali prave literarne večere z recitacijami Prešerna. Gregorčiča. Kosovela in se šli. kdo zna največ pesmi na pamet. Vesela sem, da mi je družina dala toliko pozitivnega in ljubezen do slovenskega naroda. lj;ta 1970 sem končala študij medicine, sledil je staž pri dr. Mazovčcvi. materi slovenskih kardiologov, specializacija in delo na oddelku za kardiologijo Kliničnega centra vse do leta 1982, ko sem v Domžalah prevzela kardiologijo in oddelek za diabetes. Čeprav sem zapustila Klinični center pa strokovno še vedno sodelujem z bolnico dr. Petra IX-ržaja. V zasebni praksi sem od leta 1994. Je bila vzgoja v Vaši družini vzrok, da ste se ob poklicni karieri odločili še za delo v politiki? Prišlo je pravzaprav bolj samo od sebe. Vesela sem bila osamosvojitve, politika me je pritegnila. Ker sem vedno želela biti povsod zraven in me je marsikaj zanimalo, sem brez velikega razmišljanja sprejela ponudbo. Kako Vaše politično udejslvovanje spremlja Vaša družina? Moram reči. da me družina v glavnem podpira. No, včasih bi otroci raje videli, da bi doma kaj dobrega skuhala, kot da hodim na sestanke, a na splošno me podpirajo, predvsem mi stoji ob strani mož, ki mora prevzeti kar lep del gospodinjstva, če me ni. Svetnica ste že drugi mandat... Biti v opoziciji je popolnoma drugače. Hkrali pa je v prejšnjem mandatu bilo zame še vse novo. V občinskem svetu pogrešam več sodelovanja, pa tudi več žensk med svetnicami. Mislim, da bi se drugače pogovarjale kot moški. Res je, da je tako bolj ali manj po vsem svetu, sem pa v skandinavskih deželah videla, da jc lam več žensk v politiki. Ste kardiologinjo in specialistka za diabetes, za-sebnica, s koncesijo v domžalskem zdravstvenem domu. Imamo v domžalski občini dobro zdravstveno varstvo? Dandanes se o zdravstvu veliko govori, mislim da pogosto v preveč črnih barvah. Problemi, zlasti finančni, seveda so. Povsod po svetu zdravstvo stane več, kol je denarja. Toda s stališča zdravnice lahko rečem, da še nikoli nismo imeli tako dobre medicinske fakultete, prakse, seminarjev. Zdravniki študirajo devet let, preden lahko napišejo prvi recept. Menim, da se premalo poudarja, da kar se tiče strokovnosti napredujemo. Napreduje tudi odnos do bolnika. Tisto, kar me bolj skrbi je odnos bolnika do zdravja in zdravstva, ljudje se premalo trudijo za zdravje, ne hodijo na preglede ne jemljejo zdravil, zato v ordinaciji veliko časa porabim zato, da ljudi motiviram za zdravljenje in zdrav način življenja. Dolžnost bolnika je skrb za zdravje, sc posebej v času. ko bolnik, npr. diabetik vse bolj sam vodi svoje zdravljenje. Seveda jc potrebna vzgoja, za to pa zdravnik nima vedno dovolj časa. Toda vpašanje ni dober ali slab zdravnik, ampak ali ljubi medicino ali ne Sicer pa imajo Domžale zelo dobro zdravniško ekipo, navdušena sem zlasti nad mladimi zdravniki. Kako zdravi smo Domžalčani, vsaj s stališča kardiovaskularnih bolezni? Kot drugod je tudi pri nas mnogo preveč bolezni na ožilju - zgodnje arterioskleroze zaradi povišanega pritiska, holesterola ali sladkorja. To je bolezen sodobnega časa. Kar pa kardiološka služba v Domžalah obstoja sem prepričana, da Domžalčani hitreje in lažje pridejo do ustreznega zdravljenja. Nimamo tako dolgih čakalnih dob kol v Ljubljani Vsak mesec napotimo dva od desetih na slikanje ožilja oz. kasnejše operacije. Po operaciji p;i lahko bolnika spremljamo naprej, saj sc z operaciji) zdravljenje ne konča. Zato sem ludi zapustila kliniko, da lahko naprej spremljam bolnika. Ko sc odločam za terapijo, vedno pomislim, kako bi ravnala, če bi bil pacient pred menoj moj mož ali moj otrok. V ambulanti ljudem želim vliti upanja v zdravje, jih motivirali za zdravljenje. Kako kol zasebna zdravnica ocenjujete slovenske izkušnje z zasebnim zdravstvom? Sama sebe ali kolege težko ocenjujem, ocenjuje pa nas Zavod za zdravstveno zavarovanje, za katerega mislim, da nas ceni. To je bil nujen preobrat. Ce jc zdravnik sam pred bolnikom, če sam pošilja na preiskave, potem jc logično, da jc lahko samostojen tudi v organizacijskih zadevah, lako je lahko bolj zadovoljen in če zna dobro obračali sredstva, ki so mu na razpolago, jc lahko ludi finančno uspešen. Dosedaj Sc nihče ni vrnil koncesije, kar pomeni, da so zasebni zdravniki zadovoljni, zadovoljni pa so tudi bolniki, saj ne zapuščajo koncesionarjev, ampak prav obratno. Konec koncev tudi v koncesijo ne moreš iti, če nimaš pacientov, če nisi dovolj znan. V zadnjem času sc vnemajo polemike v zvezi z že odobrenim občinskim financiranjem velikega zasebnega doma upokojencev na Viru. Poleg Dr. Breda Kokalj Limbek: »Ko se odločam za terapijo vedno pomislim, kako bi ravnala, če bi bil pacient pred menoj moj mož ali moj otrok! v ambulanti ljudem želim vliti upanja v zdrav|e, jih motivirati za zdravljenje.« (Foto: Dušan Povh) dejstva, da zasebni investitor ponuja razmeroma malo lastnih sredstev, pa sc zastavlja resno vprašanje, ali ni koncept lega doma v nasprotju s sodobnimi dognanji, ki dajejo prednost različnim oblikam decentralizirane oblike varstva starostnikov. Po mojem mnenju bi morali biti cilj, da človek preživlja starost v krogu svoje družine, tudi zaradi vnukov. Zaradi zaposlenosti obeh. moža in žene pa 10 na žalosl ni vedno mogoče. Ponekod po svetu mlajši upokojenci skrbijo za starejše, spel drugje jc rešitev pomoč na domu. včasih pa preostane le dom. ki jc lahko tudi dobra rešitev, če jc dobro organiziran, tako kot npr. Dom Marije in Marte v Logatcu, kjer jc majhna skupina starostnikov in vlada prijetno, domače vzdušje. Velik dom je težko organizacijsko obvladati, šc težje pa ustvarili vzdušje sprejetosli. Zapovrh investitor načrtuje dvoje vrst, sob, standardne in nad-slandarnc, torej spet socialno ločevanje Potrebe v Domžalah so res velike, menim pa, da sc jc občina s tem korakom prenaglila. Investitorja bi bilo potrebno natančneje preučiti, razčistiti nekatere pravne zadeve, dobili garancije za občinski vložek, da dom na Viru na koncu nc bo zgrešena investicija. Ne predstavljam si tudi. kje ho investitor dobil tako veliko ekipo, ki bo varovance oskrbovala, saj medicinskih sester primanjkuje, Zaradi vsega naštetega smo svetniki SKD in SDS pri tej točki zapustili sejo občinskega sveta. Presenečen sem bil, ko sem od Vaših prijateljev izvedel, da ste tudi sodnica za namizni tenis ter da ste biti leta 1964 celo 64. na svetovni lestvici namiznega tenisa... Res jc. Vsi kardiologi sc ukvarjamo s športom, ker jc to naš življenjski slog in ker tako učimo tudi naše paciente. S športom sc v družini ukvarjamo v okviru namiznoteniškega društva Fdigs iz Mengša, ki je zelo uspešno. Starši sodelujemo kot soorganizatorji in sodniki, otroci pa so tako zaposleni z ziires koristno dejavnostjo. Hvala za pogovor. Pogovarjal se je LEON MARC RAZPIS PRIZNANJ OBČINE DOMŽALE Odbor za občinska priznanja, proslave in prireditve ter obeležja občinskega pomenil jc v skladu s 7. členom Odloka o priznanjih občine Domžale v prejšnji številki SLAMNIKA objavil razpis za posredovanje predlogov za podelitev priznanj Občine Domžale v letu 2000. Na podlagi citiranega odloka v občini Domžale razpisujemo naslednja priznanja: - naziv častnega občana - plakete občine Domžale - nagrade občine Domžale. Predloge posredujejo politične stranke, posamezniki, pravne osebe, druge organizacije, skupnosti in društva ter drugi najkasneje do vključno 31. januarja 2000 na naslov: Občinski svet občine Domžale Domžale, Ljubljanska 69 1230 Domžale Ustrezne obrazce lahko dobite v I Ira du županje, vendar njihova uporabil ni obvezna. Predlogi morajo vsebovati naslednje podatke: - točen naslov predlagatelja, - ime, priimek, rojstni podatki, naslov predlaganega kandidata oz. naziv in točen naslov organizacije, skupnosti, podjetja, društva, ki ga predlagate za priznanje - vrsto priznanja, - podrobnejšo obrazložitev predloga. Predlogov, ki bodo prispeli po roku, se pri pripravi predlogov za podelitev nc bo upoštevalo. Odbor za občinska priznanja, proslave in prireditve ter obeležja občinskega pomena Slamnik je glasilo Občine Domžale in je nadaljevalec tradicije časopisa Domžalec, ki jc izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 številki), 1934 (I številka), 1935 (I številka). Domžalcc jc izšel Se v letu 1958 (I številka), nato pa je 5. II. 1962 pričel izhajati Občinski poročevalec in jc redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko se jc preimenoval v Slamnik. Odgovorna urednica VERA VOJSKA Tel: 714-599, 720-100 (0609) 634505 Pomočnica odgovorne urednice KRISTINA BRODNIK Člani uredništva SAŠA KOS. TONI DRAGAR, PAVEL PEVEC. JANEZ STIBRIC, LEON MARC, URBAN ŽNIDARŠIC, ROK RAVNIKAR, Uredništvo glasila SLAMNIK je na Ljubljanski cesti 69 v Domžalah. Uredništvo ERNA ZABJEK-KO-CAR, 714-599. 720-100 URADNE URE: vsak petek od 13.-14. ure Lektor prof. AVGUŠTIN PIRNAT Glasilo izhaja v nakladi 12.000 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Na podlagi Zakona o DDV (Ur. list RS. štev. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 19%. TISK: DELO - Tisk časopisov in revij, d.d. Ljubljana. stran 3 KAJ JE NOVEGA Z županjo Cveto Zalokar Oražem ob predlogu proračuna za leto 2000 Za dvig kvalitete življenja, bivanja in urejenosti naših krajev V eni izmed prcdnovolclnih izjav novinarjem je županja Občine Domžale ( vela Zalokar Oražem povedala, da želi, da hi nadaljevali z večjimi investicijami v posameznih krajih občine, ki bodo bistveno prispevale k dvigu kvalitete življenja in bivanja ler urejenosti naših krajev. Ali je bilo lakih investicij in dogodkov, ki hi jo razveselili v letu 1999 veliko, je bilo prvo vprašanje, ki sem ga zastavila županji. V preteklem letu me je najbolj razveselilo dokončanje trzinske obvoznice ter intenzivna dela pri pripravi in gradnji avtoceste, saj bo s tem rešen največji problem - tranzitni promet, ki poteka preko naše občine. Ob tem so bila opravljena tudi pomembna dela na področju protipoplavnih ukrepov - v Doba pa tudi na Homcu, na Podrcčjah in na Rovah. V letu 2000 pa naj bi dela potekala v Krtini in Ihanu. Skozi vse leto pa sem se veselila napredovanj del pri gradnji vodovodnega omrežja (od Rov proti Radomljam), kanalizacij (v Krtini, na Rovah, v Depali vasi in v Dragomlju), številnih obnovljenih cest in še vrste manjših investicij, ki morda za občino kot celoto niso tako pomembne, občanom pa pomenijo veliko. Ob koncu leta pa sem se razveselila odprtja novega vrtca Mlinček v Radomljah. So bila tudi razočaranja? Razočaranja so povezana zlasti z odnosom države do občin, z nedorečeno zakonodajo in kršenjem evropske listine o lokalni samoupravi ter finačnimi sredstvi, ki nam jih namenjajo za naše delo, saj Ic-ta ne zadoščajo za zadovoljitev vseh problemov, s katerimi se srečujemo in so neposredno povezana z našimi občani. Kaj je še značilno za leto 1999? Občina je v tem letu sprejela spremembe nekaterih temeljnih aktov (statut in poslovnik), sprejeli smo delitveno bilanco z novo občino Trzin, postavili smo nove temelje za področje zbiranja komunalnih odpadkov in nekaterih drugih zadev, hkrati pa je Občinska uprava v tem letu dovolj zgodaj razpolagala s kvalitetnimi izhodiščnimi podatki za pripravo proračuna za leto 2000, čeprav je tudi na tem področju še kar veliko nejasnosti. Gospodarstvo, obrt, podjetništvo? Občina Domžale sc uspešno razvija, kar potrjujejo nove investicije na področju gospodarstva ter obrti in podjetništva, pa tudi uspešno poslovanje večine podjetij, čeprav se tudi težavam nismo mogli izognili. Nezadovoljni smo zaradi selitve podjetja Toko, ki je nc podpiramo, zaskrbljujoče jc stanje v Univerzalu, trendi v podjetju biduplati pa se že izboljšujejo, število nezaposlenih se ne povečuje, ugodno ocenjujem porast zaposlenih v javnih delih. Tudi v letu 2000 bomo podjetništvo in obrt spodbujali s sredstvi za subvencioniranje obrestne mere, prednostno pa spodbujali tudi dual-ni sistem izobraževanja pri obrtnikih kot enega ključnih problemov na tem področju V lanskem letu smo pomagali pri sklenitvi več kot 50-ih tovrstnih pogodb, ki spominjajo na bivši vajeniški sistem. Omenim naj še nadaljevanje aktivnosti za razvoj novih obrtnih con v Jaršah in Zclod-niku. Načrtujemo, da bo nova cona v Jaršah zaživela že ob koncu letošnjega leta, iščemo pa tudi partnerje za gradnjo 01C na Želodniku Prav pomanjkanje primernih, komunalno urejenih površin je ena največjih Ovir pti razvoju Obfti in podjetništva, pričakujemo pa tudi tuje vlagatelje in partnerje, Kaj pa pogovori z ljubljanskim sejmom in njegovo preselitvijo v Domžale? Več kot polletni pogovori in analize primernosti umestitve 1 julijanskega sejma kot največjega tovrstnega Organizatorja v Sloveniji so sc tik pred novim letom uspešno zaključile. Izdelane so bile Studije, pri teh so sodelovali tudi tuji strokovnjaki, preučene so bile logistične, prostorske, infrastrukturne in oslale možnosti in bilo je potrjeno, da je naša občina tako rekoč idealen prostor za tovrstno dejavnost. Občinskemu svetu bom v prihodnjem mesecu predlagala podpis dokumenta, v katerim bomo določili medsebojne obveznosti in prepričana sem. da se bodo do projekta pozitivno opredelili, saj pomeni izredno razvojno možnost za naše okolje Področju javnih gospodarskih služb je v proračunu namenjenih največ finančnih sredslev. Za katere namene? Sredstev jc precej več. pri tem za vzdrževanje ostajajo na skoraj enaki ravni, bistveno več pa jih je namenjenih vodooskrbi in kanalizaciji. Omenim naj tudi začetek postopkov sanacije in zmanjšanja porabe volumenskega prostora ter začetek ločenega zbiranja odpadkov, načrtujemo pa tudi izbor najugodnejšega koncesionarja za gradnjo plinifikacije v občini Domžale. Prometna problematika Ocenjujem, da sc bo v letu 2(KX) pospešeno nadaljevala gradnja AC Sentjakob-Blagovica, ob kateri bo posebna projektna skupina spremljala in jih jc določila Uredba o lokacijskem načrtu. V letošnjem letu naj bi pripravili in sprejemali tudi potrebno dokumentacijo za sprejem LN za obvoznico Žclodnik Vodice, pri čemer bo občina skušala uveljaviti zahteve, s katerimi sc nc bi bistveno poslabšali bivalni pogoji prizadetih občank in občanov. Ob tem načrtujemo tudi posodabljanje lokalnih cest. Dodatna sredstva za nadstandar-dne storitve na področju družbenih dejavnosti Na področju družbenih dejavnosti bomo nadaljevali z skrbjo za čim višjo raven in kvaliteto življenja. Nadaljevali bomo s spodbujanjem in zagotavljanjem sredstev za kulturno, športno in društveno življenje Z dodatnimi sredstvi za številne nadstan-dardne dejavnosti tako v osnovnih šolah kot na področj predšolske vzgoje, športa, zdravstva in kullture. Posebej naj omenim začetek gradnje OŠ Dragomelj in prizidka k OŠ Prc-serje pri Radomljah, za področje športa pa jc pomembno, da bi sprejeli ureditveni načrt športno-rekrc-acijskega centra v Športnem parku Domžale z izhodišči za novo šport- no-prireditveno dvorano, obnovo atletskega stadiona z. nogometnim igriščem in sanacijo kopališča. *Na pođrOCju socialc hotno nadaljevali s pomočjo na domu in spremljanjem gradnje doma za starejše občane na Viru. Sredstva za pomoč na domu za starejše in bolne sc bodo v letu 2(XK) močno povečala, razpisana pa bo tudi koncesija Na kratko o prioritetah proračuna V proračunu bodo naslednje prioritetne naloge: zagotavljanje sredstev za delitveno bilanco gradnja OŠ Dragomelj in prizidka k OŠ Prcscrjc pri Radomljah gradnja Sportno-prireditvcnc dvorane ter drugih objektov v Športnem parku Domžale gradnja otroškega igrišča v KS Radomlje nadaljevanje gradnje kanalizacij Krtina, Rova, Dragomelj-Pšata in Ihan gradnja vodovodnega omrežja Ra-domlje-Preserje in menjava dotrajanih vodovodnih omrežij (južna zanka) gradnja parkirišč in dovozne ceste pri Železniški postaji Domžale nadaljevanje del na pokopališču Domžale ukrepi za odpravo vzrokov poplav Županja Cveta Zalokar Oražem se iskreno zahvaljuje za številna voščila in dobre želje za leto 2000 ter vsem želi veliko uspešnih in prijaznih dni v letošnjem letu. gradnja in nakup socialnih in neprofitnih stanovanj nakup lestve za protipožarno reševanje. Na seji občinskega sveta ste opozorili, da je proračun zaradi številnih neznank, med katerimi je glavna odstotek dohodek, ki ga ho država namenila občinam, »pod vprašajem«. Lahko o lem danes rečete kaj več? Zaradi odločbe ustavnega sodišča 0 tem, da mora za financiranje javnih zavodov s področja kulture ponovno poskrbeti država, je prišlo do odpiranja vprašanja o ponovnem znižanju deleža dohodnine, ki pripada občinam na 30%. Temu smo se občine močno uprle, saj bi se s tem močno zmanjšala naša finančna moč, pravzaprav bi to pomenilo zgolj financiranje zakonskih obveznosti, zmanjkalo pa bi sredstev za razvojne projekte in investicije. Za našo občino bi tO pomenilo več kot 200 milijonov tolarjev manj. Priprave proračuna brez teh sredstev si sploh ne znam zamislili, saj bi bilo potrebno črtali toliko, da pri tem nc bi želela sodelovati Prepričana sem, da poslanci tega nc bodo podprli, čeprav je bil ob tem že pripravljen amandma, ki bi vsa tako pobrana sredstva prerazdelil le izbranim občinam za nekatere investicije. Med njimi prevladujejo investicije v občinah, kjer so poslanci tudi župani in je zato ta predlog po moji oceni pravzaprav tatvina, močno predvolilno obarvana in škodljiva za našo državo. Hvala. Pogovarjala seje VERA VOJSKA Gospod Boris Sovič, župan Mestne občine Maribor, in predsednik Stalne konference lokalnih skupnosti, županja Cveta Zalokar Oražem in Anton Colarič, podžupan Mestne občine Ljubljana, med zasedanjem predsedstva stalne konference. V Domžalah zasedalo razširjeno predsedstvo Stalne konference lokalne skupnosti Slovenije Za večjo finančno samostojnost občin uvedba ločenega zbiranja odpadkov in gradnja ekoloških otokov gradnja ohrtno-industrijskih con Jarše in Žclodnik ureditev rekreacijskih con Jarše in Žclodnik ureditev rekreacijske osi Kamniške Bistrice NOVA TELEFONSKA ŠTEVILKA URADA ŽUPANJE Obveščamo vas, da z 21.1.2000 začne veljati nova telefonska številka Urada županje: 7241-321 Gostiteljica seje Predsedstva Stalne konference lokalnih skupnosti Slovenije je bila v prvi polovici januarja županja Občine Domžale ga. Cveta Zalokar Oražem. Predsedstvo je obravnavalo problematiko financiranja občin, hkrati pa posebej opozorilo tudi na problem financiranja javnih zavodov na področju kulture. Razširjene seje predsedstva se je udeležilo več kot 30 županov iz vse Slovenije, na seji pa so poleg njih sodelovali tudi predstavniki ministrstva za finance in ministrstva za kulturo, katerega je predstavljal kar minister g. Jožef Školč. Nove štipendije za nadarjene Pred štirimi leti sc jc na pobudo županje Cvete Zalokar Oražem Občina Domžale med prvimi v Sloveniji odločila za razpis štipendij za nadarjene študente in dijake. Več deset odličnih in prav dobrih dijakov in študentov, ki so dejavni tudi na drugih področjih, ob finančni podpori občine uspešno študira, nekateri izmed prvih štipendistov pa so že v službah ali pa so sc odločili za nadaljevanje Studija. V 1.1 Simona Jeretina Andreja Kmetic Na lanskoletni razpis za podelitev štipendij se je prijavilo blizu 50 dijakov in Studentov, izmed katerih je posebna komisija izbrala štiri odlične študente in dijakinjo, ki so poslali novi Stipendisti občine Domžale. Na slovesnem podpisu pogodb o stipendiranju, ki se ga je udeležila ludi načelnica Oddelka za družbene dejavnosti ga. Irena Gričar, je županja poudarila, da je občina ponosna na uspešne študente in dijake, ki dosegajo uspehe tako pri študiju kol pri drugih dejavnostih. Predstavljamo letošnje nove štipendiste: Simona Jeretina iz Radomelj je dijakinja 4. letnika Škofijske klasične gimnazije - družboslovna usme-rilcv. študij pa bo najverjetneje nadaljevala na Filozofski fakulteti, saj jo najbolj zanimala slovenski jezik in filozofiji Je aktivna skavtinja, kjer dela z mladimi. Rada ima naravo in delo z najmlajšimi. Z delom stipendije bo plačevala šolnino. Vesna Žibert iz Radomelj je študentka 4. letnika Visoke šole za socialno delo v Ljubljani. Tudi ona je skavtinja, veliko dela z mladimi in invalidi, uči pa se ludi znakovnega jezika. Dela tudi kot prostovoljka na Centru za mlade v Kamniku, kjer se jc ukvarjala tudi z rejenci, del prakse pa je opravljala tudi na OS Roje. V prihodnosti želi delati kot socialna delavka, štipendija pa ji pomeni finančni vir za vse stvari v zvezi s študijem. Andreja Kmetic iz Domžal je študentka 4. letnika Filozofske fakultete - smer kulturna antropologija in zgodovina. Rada dela v etnoloških delavnicah - tako v okviru obvezne prakse kot v prostem času. Njen konjiček je modcratorslvo na radiu HIT, sodeluje pa tudi v otroškem programu in programu za Slovence DO svetu na Radiu Slovenija. Razmišlja o etnolOSki obdelavi posameznih značilnosti občine, v kateri živi, in o podiplomskem študiju, kjer bi se rada posvetila temi slovenska etnologija in mediji. Mihallrovat s Področja je študent fakultete za družbene vede - smer obramboslovje In je o problemu Dopolnjevanja slovenske vojske žc pisal v Študentskem čitsopisu. Mladi imajo po njegovem mnenju pravico do ugovora vesli, saj je to prvi odsev demokratične družbe. Jc zagovornik civilne službe in želi opozorili na probleme s lega področja. Je tudi instruktor smučanja, vodi krožek obramboslovca in je žc bil član delegacije, ki jc obiskala NA'IX). Njegova želja je, da bi študij nadaljeval. Andreja Kerč Andreja Kere iz Domžal je študentka 4. letnika Fakultete za družbene vede - smer politologija in se žc pripravlja na diplomsko nalogo, kalere naslov je Samoocena slovenskega naroda, načrtuje pa tudi, da bo Sludij nadaljevala. Ob študiju jc tudi aktivna v okviru Mladega foruma, štipendije pa jc zelo vesela, saj ji bo omogočila obogatitev študija. Vsem štipendistom srečno in uspešno, lako pri Studiju kot v življenju! ODGOVORNA UREDNICA »Kaj ti je, deklica« V prejšnji številki smo pisali o projektu »Kaj ti je, deklica«, ki ga je obravnaval tudi naš občinski svet in v zvezi z njim sprejel sklep, da se za potrebe začasne uporabe ženskam, ki trpijo nasilje inje nujno, da se iz okolja, v katerem živijo, umaknejo, zagotovi manjše stanovanje. Županja je v zvezi z realizacijo sklepa že sklicala sestanek, katerega so se udeležile predstavnice Centra za socialno delo Domžale ter Zatočišča društva SOS v Ljubljani Vse prisotne so bile vesele hitre odločitve Stanovanjskega sklada, ki je že »našel« primerno stanovanje, hkrati pa so predlagale, da bi sc v okviru možnosti poiskalo večje stanovanje. S strokovnega vidika je namreč potrebno zagotoviti za te namene večje stanovanje, saj morata zaradi varnosti in medsebojne pomoči v stanovanju bivati dve ženski, žrtvi nasilja. Sprejet je bil dogovor, da se pripravi predlog tripartitne pogodbe med občino. Centrom za socialno delo Domžale in Društvom SOS, s katero bo urejen način najema in medsebojno sodelovanje. V. Kot smo pisali v prejšnji številki, so se dela pri gradnji novega mostu čez Pšato začela že v decembru lanskega leta in če vreme ne bo preveč »nagajalo«, bo kmalu odpravljen eden največjih problemov, ki trenutno pestijo vse, ki most uporabljajo. V Zakonu o financiranju občin jc bilo za Iclo 2000 (prej so občine dobivale 30 odstotkov dohodnine) določeno, da občine dobijo 35 odstotkov dohodnine, hkrati pa jc bilo ob tem zapisano, da morajo občine (gre za 25 pretežno velikih občin) s tem denarjem pokrili tudi plače in druge stroške kulturnih ustanov, ki jih je tlo tedaj plačevalo ministrstvo za kulturo. Ker je Ustavno sodišče presodilo, da prenos finančnih obveznosti za delovanje kulturnih ustanov z ministrstva na občine ni ustaven, je ministrstvo dolžno zanje ludi poskrbeti tudi po finančni plati. Poslanec Vili Trofcnik (SLS) predsednik komisije za lokalno samoupravo rta proračun za leto 2000 vložil amandma, da se delež dohodnine z zdajšnjih 35 odstotkov zmanjša na 30 odstotkov in nameni za investicije v posameznih občinah. Zbrani župani so ostro nasprotovali predlagani rešitvi, saj so menili, da bi manjša dohodnina škodovala kvaliteti življenja in bivanja v vseh občinah. Njihovemu mnenju sc jc pridružila tu tif županja Cveta Zalokai Oražem, ki je obsodila vsakršno zmanjševanje dohodnine; z njenim znižanjem ne izgubijo le bogate občine, temveč bodo oškodovane vse občine, ki same sebe preživljajo in jim država prav zaradi tega dejstva sofinancira le 10 do 20 odstotkov vrednosti posamezne investicije (gradnje vrtcev in šol, športnih objektov). V razpravi so župani večkrat poudarili, da niti državni zbor niti vlada nimata volje za sodelovanje z občinami. Po Iritirni vroči razpravi, v kateri je svoje stališče pojasnil tudi avtor spornega amandmana g, Trofcnik, je predsedstvo stalne konference lokalnih skupnosti, ki jo vodi župan Maribora Boris Sovič, sprejelo stališča, v katerih zahteva, da vsem občinam ostane 35 odstotkov dohodnine, saj bi njeno zmanjšanje okrnilo samostojnost občin in povečalo njihovo odvisnost od države. Hkrati zahtevajo ustrezne rešitve za sofinanciranje kulturnih ustanov ter večje sodelovanje med občinami, državnim zborom in vlado, občine pa zahtevajo ludi ustrezne popravke zakonodaje s področja financiranja občin. V. VOJSKA Nova knjiga Matjaža Brojana Začetki radia na Slovenskem »Prizadevanja Slovencev za svojo lastno radijsko postajo v Ljubljani, s katero so želeli ohraniti in krepiti stike v Evropo segajo v leto 1926,« začenja uvodno besedo k svoji novi knjigi Začetki radia na Slovenskem g. Matjaž Brojan, nekdanji urednik našega časopisa, danes pa uspešen novinar Radia Slovenije. V njej zelo prijetno predstavlja začetke slovenskega radia. Kratki seznanitvi s prvimi začetki radia v svetu sledi obširna informacija o postavitvi oddajnika v Domžalah, katerega uradna otvoritev je bila 28. oktobra 1928. medtem ko se je oddajanje rednega programa /ačelo že !. septembra istega leta. Avtor podrobno opisuje poskusno oddajanje in rojstvo radia, nato pa nas v poglavju Radio - medij brez meja seznanja s programskimi zasnovami radia na začetku oddajanja, jezikovnimi in drugimi tečaji ter posebno skrbjo za jezik na radiu, v tem poglavju /vemo veliko 0 glasbenem in drugih programih, prvih prenosih, začetku reklamiranja. Zanimiv je statistični pregled radijskega sporeda, prav tako tudi predstavitev mnenj tedanjih poslušalcev o radijskem programu. Avtor je posebej predstavil zapletene predvojne razmere, zasedbo radijske postaje ter Radio Kričač, poglavje pa zaključuje s podrobnejšo predstavitvijo prvega dne svobode. Zanimivo je poglavje o ljudeh, ki so radijska zgodovina. Med njimi je g. Brojan posebej predstavil prof. inž. Marija Osano. pobudnika in začetnika radia, Slavoja Jenka, Franca K rama r ja-Rada, žlah t nega humorista Franeta Milčinskega-Ježka ter legendo slovenskega radia Bojana Adamiča, seznanimo pa se ludi s prvimi radijskimi napovedovalci. Knjigo poleg lepe opreme in likovno grafične ureditve (g. Gorazd Rogelj) odlikujejo številne fotografije te skrbno izbrani spomini vrste ljudi, katerih delo in življenje je bilo povezano z radiom. Avtor je pri pripravi knjige uporabil številne vire in literaturo, posebej pa je ob koncu knjige pripravil kazalo osebnih imen, ki bralcu omogoča, da se sproti seznanja z vlogo in pomenom posameznikov za radio. Knjiga g. Matjaža Brojana Začetki radia na Slovenskem je zelo velik prispevek k predstavitvi zgodovine tega medija na Slovenskem in za ohranitev njegove zgodovine za prihodnost. Domžalčani smo ob tem lahko še posebej veseli in ponosni, saj v tej zgodovini naše mesto zaradi postavitve prvega oddajnika na njegovem obrobju igra pomembno vlogo. G. Matjažu Brojana za novo knjigo, v katero je vložil ogromno dela, iskrene čestitke! VERA VOJSKA Mavrica številnih dejavnosti in uspelih prireditev Pred mnogimi leti, v času, ko seje rojeval naš klub, je novinar hotel obrazložiti pomen imena našega kluba in posrečeno zapisal, da ime pomeni MAVRICO ŠTEVILNIH AKTIVNOSTI, glede na to, da smo se že takrat ljubiteljsko ukvarjali s fotografijo, filmom, umetniško besedo, gledališko dejavnostjo, itd. Po številnih uspelih prireditvah in razstavah v preteklem letu pa bi novinar upravičeno lahko zapisal, da ime našega kluba pomeni MAVRICA ŠTEVILNIH DEJAVNOSTI IN USPELIH PRIREDITEV. V jubilejnem letu Foto kino in video kluba MAVRICA smo si člani zastavili bogat in pester program prireditev ter ga tudi uspešno izpeljali. O uspeli medklubski razstavi LEPOTA GIBANJA, ki smo jo odprli 30. novembra v Likovnem razstavišču v Domžalah, smo že poročali. Komaj nekaj dni po otvoritvi te razstave pa smo v kamniški VERONIKI že 3. decembra odprli samostojno razstavo Janeza Kosmača z naslovom ZIMSKA POKRAJINA. Slovesnost ob odprtju smo izkoristili za predstavitev naše filmske dejavnosti in smo na Filmskem večeru ob tej priliki prikazali pet naših uspelih kratkih filmov. V petek, 15. decembra, pa smo v sodelovanju s tridesetčlanskim Mešanim pevskim zborom iz Srednje vasi v Tuhinju, ki ga zelo uspešno vodi pevo-vodja LOJZE KOLAR, že petič i/vedli izjemno uspelo scensko prireditev-koncert z naslovom MAVRIČNO SO ZVOČJE. Odprli smo naše zaklade in jih zlili v čudovito sozvočje pesmi, glasbe in slike. Peto ponovitev smo namenili počastitvi naše uspešne himalajske odprave s Tomažem Humarjcm na čelu. V nabito polni avli Srednješolskega centra v Kamniku so v programu s pripovedovanjem in z diapozitivi sodelovali tudi člani odprave. Celotno prireditev je na video kaseto posnela ekipa Video sekcije kluba Mavrica. Z veseljem pa poročam še o eni fotografski razstavi, ki smo jo 9. decembra 1999 odprli v viteški dvorani Biotehniške fakultete v Grobljah. Fotografsko razstavo na državni ravni že nekaj let zapovrstjo prirejajo Biotehniška fakulteta - Oddelek za zooteh- niko. Združenje govedorejcev Slovenije in Foto klub ANTON AŽBE iz Škofje Loke Razstava je razdeljena na štiri področja, in sicer: GOVEDO, DROBNICA, MLADI NA PODEŽELJU in NAŠE DOMAČIJE. Letos je na razstavo prispelo ogromno število del v več tehnikah (črnobcla in barvna fotografija ter diapozitivi). Žirija, v kateri smo bili prof. dr. Jože Osterc, Janko Kermelj (KMF) in Janez Kosmač (Fl), je imela izjemno veliko kar naporenga dela. Člani Mavrice smo se na razstavi dobro odrezali. Ml-MI POLLAK je za barvno fotografijo TRI FIRBČNE v zvrsti GOVEDO prejela prvo nagrado. Diplomi pa sta prejela RAJKO PAVLIC in IZTOK KONClNA. Uspešno pa smo sodelovali še na eni veliki razstavi, in sicer na I. VSESLOVENSKI FOTOGRAFSKI RAZSTAVI, katere prireditelj je bil SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES. Razstavo so 27. decembra odprli v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa v Ljubljani. V naše veselje je prvo nagrado za barvno fotografijo z naslovom PRIČAKOVANJA prejeta naša članica KLAVDIJA KREN. Kar tri naše članice so bile torej ob koncu leta 1999 dobitnice najvišjih nagrad na pomembnih razstavah, ŠPELA KRAGEIJ na razstavi LEPOTA GIBANJA v Domžalah, MIMI POLLAK na razstavi NA PODEZEIJU, v Grobljah in KLAVDIJA KREN na I. VSESLOVENSKI RAZSTAVI v Ljubljani. Iskreno jim čestitamo in z njimi delimo naše veselje. J. KOSMAČ Mimi Pollak prejema nagrado iz rok ministra za kmetijstvo in prehrano, gospoda Cirila Smrkolja. Uredništvo čestita in se zahvaljuje Pred kratkim je pisateljica ga. Breda Smolnikar Uredništvu Slamnika podarila bibliofilski izvod svoje nove knjige /JA TE DEPUŠKE PRIPOVEDKE, ki jo je izdala v samozaložbi. Ge. Smotnikarjevi iskreno čestitamo, bralcem in bralkam pa bomo knjigo podrobneje predstavili v naslednji številki SLAMNIKA. Predstavitev knjige JANKE JERMAN Sledi v času EN KOVAČ lin si človek srečo kuje, koliko drugih potrebuje? fin, dva, tri, kje si ti? Zgornja pesem je bila prijetna uvodna recitacija učencev OS Preserje pri Radomljah, kamor nas je 26. novembra IWJ na predstavitev svojih pesmi SLEDI V ČASU povabila Janka J crman. Janka se je rodila na prvi poletni dan leta 1943, v Doraialah, Po končani osnovni šoli in nižji gimnaziji jc nadaljevala šolanje na Učiteljišču v Ljubljani, ob delu pa je končala študij na Pedagoški akademiji. Sledila so leta, ko jc življenje potekalo med službo in družino. V tem času jc pisala pesmi za svojo dušo. Ostale so v predalu. Po upokojitvi se jc vpisala v literarno delavnico Drušlva za izobraževanje v tretjem življenjskem obdobju Lipa v Domžalah. Šlcvilnc podbude so pripomogle, da je svoje pesmi predstavila v knjižni izdiji. Jankinc modre pesmi bogati likovna oprema akademskega slikarja in grafika Črtomira Frcliha, v spremni besedi pa lepe misli Zlatkc Lcvstck. Zelo težko jc opisati, kako enkratno so organizirali in predstavili Jankinc pesmi njeni nekdanji sodelavci z OS Preserje pri Radomljah. Njihove recitacije pesmi in predstavitev njenega življenja na poseben način so gostom izvabljale solze navdušenja, razumevanja in spoznanja. Pokazali smo, kaj čutimo. Z besedami... Le zakaj nc smeš pokazati srca? (odlomek iz pesmi Zamišljena sem) jc ravnateljica omenjene šole, gospa Ana Nuša Kein. opisala razvojno pol pesnice Janke Jerman, njihove upokojene učiteljice. »Našla si pol. Janka, in odprla srce. Tako, kol znaš vedno najti pot. A mnogi med nami, ki jim nisi sopotnik ali prijateljica, so presenečeni. Kot da ne bi vedeli, da je za trdimi skorjami mehka sredica. Kot bi pozabili, da ljudje, za katere sc zdi, kakor da z lahkoto premagujejo ovire ni svoji življenjski poli nc uporabljajo čarovniške palice, temveč vse-vsak, »nc« in vsak »ja.« plačajo s krvavečim srcem. A njihova dejanja SO prepričljiva in dokončna prav zaradi lega. ker za njimi sloji cel človek z visoko moralno vsebino. Janka, tvoje pesmi so zbirka modrosti. Zbir- ka, ki bi jo postavili ob bok marsikateremu priznanemu pesniku, tvoje pesmi so odsev življenja in bojev, ki jih bije prav vsak izmed nas. Razlika je le v zavedanju in seveda v orodju izražanja. Nekdo joče, drugi kriči, tretji vzame čopič, četrti obnemi. Tvoje pesmi, Janka, govore, skoraj vse po vrsti o samoti. Nc o osamljenosti - samoti. Ciovorijo, kako smo v ključnih trenutkih sami. Sami. Nihče nam ne more, nc noče, nc more pomagati, da preplezamo globočine v sebi in najdemo vrh, nihče nam nc more ponudili roke, ko iz, samih sebe iščemo pol. Nihče, razen nas samih nc more videli naših napak lakih, kot so. A za to je potrebno gore poguma. Poguma, da jih pogledaš, ljubezni, da jih premagaš. Svojo energijo, ki jo potrebuješ, za to, pa nc črpaš od ljudi, temveč ti jo daje narava. V njej premaguješ samo sebe, v njej najdeš zaveznico, skrilo zaupnico, šepclalko pradavnih modrosti. Nc pričakuješ od ljudi, da bodo znali odgovoriti na tvoj zakaj, ne pričakuješ, da bodo jokali s teboj. In prav zato presenečaš.« Ravnateljica Ana Nuša Kcrn sc jc zahvalila Janki za številne izkušnje, ki jih je v pesniški obliki podelila z nami. Vsem, ki so pripravi) ili in izpeljali večer ter poslušalcem, je Janka ponudila priložnost, da smo se družili v lepem in plemcnilcm. Ob odlični kulinarični ponudbi smo večer nadaljevali v prijetnem klepelu. ANICA KVAS V Zlati jubilej Kulturnega društva Miran Jarc Skocjan Najlepše priznanje - aplavz zadovoljnih obiskovalcev Dramska skupina Gasilskega društva Studenec, ki so jo ustanovili 1949. leta in njena prva predstava V Ljubljano jo dajmo, sta temelj, na katerem je zgrajena 50-letna zgodovina Kulturega društva Miran Jarc Skocjan. Tako kot so bile vedno prijetne, čeprav včasih malce posebne, a vselej dobro sprejete, številne prireditve v petih desetletjih zgodovine društva, je bila malce nenavadna, vendar prijetna, predvsem pa prisrčna, slovesnost, ki sojo pripravili ob zaključku jubilejnega leta. Srečanje v Jamarskem domu na Gorjusj je bilo srečanje vseh rodov Kulturnega društva Miran Jarc Skocjan, srečanje prijateljev, pa tudi vseh, ki so dali svoj delež v bogato zgodovino tega društva. O tem je spregovoril g. Alojz Stražar, predsednik, ki jc zgodovino razdelil v tri obdobja. Za prvo, to je obdobje dramske skupine v okviru gasilskega društva, je najpomembnejši delež bratov Toneta in Staneta Stražarja, ki sta okoli sebe zbrala ljubitelje gledališča in postavljala temelje dramski dejavnosti. Za drugo obdobje je značilen prihod g. Franceta Stražarja, ki je režiral 13 predstav, prihod nekaterih pomembnih domačih igralcev, med katerimi je posebej omenil g. Staneta Maslja, predvsem pa prehod v tretje obdobje, ki se začenja z gledališčem na prostem in z dramo Staneta Stražarja Bratova kri. Vmes je bilo veliko svetlih trenutkov, od katerih najbolj žari postavitev letnega gledališča in njegovo kasnejše prekritje, s čimer je postalo eno izmed redkih slovenskih pokritih gledališč na prostem. Kot zvezde na nebu žarijo številne premiere in njihove ponovitve, med katerimi je doslej tudi najbolj obiskana gledališka predstava Ke-kec. Prijeten je spomin na prihod vsakega novega igralca, na vsako gostovanje, kjer se lahko pohvalijo, da so na Studencu gostovala prav vsa poklicna in številna nepoklicna gledališča in obe operi. Manjkalo pa ni tudi žalostnih trenutkov, med katerimi jc smrt g Staneta Stražarja, namenili so mu prijazno misel in sc ob tem spomnili, da je v društvu delal skoraj vseh pet desetletij in večji del njegove zgodovine ohranil v knjižici Gledališče pod kozolcem. Gledalcev in gledalk jc bilo na desettisoče, večina jc vedno zadovoljnih odhajala iz. letnega gledališča, ki se mu je pred leti pridružil tudi manjši dom, v katerem je dovolj prostora za manjše razstave in druge kulturne dogodke. KD Miran Jarc pa je znano tudi po Miklavžcvanju. Na opravljeno delo smo ponosni, zlasti zato, ker nam jc uspelo doma vzgojiti igralcc-amaterje in številne statiste, ki nc bodo nikoli pozabili še tako drobne vloge, ki jim je polepšala življenje, je med drugim dejal g. Stražar in poudaril, da brez podpore institucij (občine Domžale, Sklada RS za ljubiteljske dejavnosti, Zveze kulturnih društev Domžale ter številnih sponzorjev nc bi šlo. »Tako pa živimo, delamo in si želimo, da bi tudi v novem tisočletju ustvarjali za desettisoče ljudi. Zlasti pa sem vesel, ker je v našem društvu z mladimi in vedno novimi igralci in prijatelji gledališča, zavela nova pomlad, ki obeta še pestrejši in kvalitetnejši program,« jc ob koncu sprehoda po zgodovini poudaril g. Stražar. Njihovo delo jc pohvalila tudi ga. Cveta Zalokar Oražem. županja Občine Domžale, ki je poudarila, da z lastno produkcijo in številnimi gostovanji pomembno prispevajo k oblikovanju kulturega življenja v občini ter jim zaželela še veliko ustvarjalnih trenutkov. O uspešnosti društva sla govorila tudi g. Slavko Pišek, podpredsednik ZKD Domžale, ter g. Pavel Pevec, ki jc v imenu Sklada RS za ljubiteljske dejavnosti, podelil bronaste, srebrne in zlate Linhartove značke. Prejeli so jih: Dohitiki Linhartovega priznanja Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti: Nad 10 let - bron: I. Avsec Andreja, 2. Avscc Janez, 3. Baloh Janja, 4. Capuder Irena, S.Capuder Janez, 6. Capuder Renata, 7. Capuder Tadeja, 8. Ce-rar Stane, 9. Hribovšck Slavko. 10. Hrovat Brigita, II. Jančar Marjan, 12. Jerctina Monika, 13. Kcpcc Gregor, 14. Kepec Stanka, 15. Kotnik Matej, 16. Krt Primož, 17. Lin-dič Ivan, 18. I^ončar Jože, 19. I.uk-man Janez, 20. Lukman Scbastjan, 21. Majdič Eva, 22. Močnik Sandi, 23. Nahtigal Mari, 24. Prašnikar Anita, 25. Prašnikar Zdravka, 26. Ravnikar Klemen, 27. Smrkolj Karolina, 28. Viiar Mari, 29. Zavir-šek Robert, 30. Zemljarič Stane. Eden izmed dobitikov zlate Linhartove značke je bil tudi igralec Stane Maselj. Nad 20 let - srebro: 31. Anžin Jcretina Draga, 32, Grošelj Mavricij, 33. Majdič Marta, 34. Majdič Rajko, 35. Stražar Marjana. Nad 30 let - zlato: 36. Capuder Milan, 37. Grošelj Duša, .38. Jančar Dani, 39. Kepec Vinko, 40. Maselj Stane, 41. Mlakar Ivanka, 42. Prašnikar Jože, 43. Stražar Alojz, 44. Stražar France. Ob koncu jc Kulturno društvo Miran Jarc najbolj zvestim sodelav- cem podelilo priznanja, veliko le-teh pa so jim jih prinesli tudi njihovi številni prijatelji in sc jim obdolžili za njihovo uspešno delo. »Kulturno društvo Miran Jarc -dobro ime med kulturniki,« je dejal eden od govornikov in s tem povedal vse O društvu, ki mu tudi v imenu Uredništva Slamnika iskreno čestitam in želim tudi v prihodnje veliko uspešnih prireditev. VERA VOJSKA Prof. Tomaž Habe To je naša zgodovina... Leto 1999 je prineslo novo knjigo enemu najbolj znanih glasbenih pedagogov prof. Tomažu Hahetu, saj je pripravil zbirko pesmi za otroški zbor s spremljavo kla- LI LIivi m Tomaž Habe ■stueejA/ mžale dr. MARIJA BIZJAK SCHVVARZBARTL »Antončkovo znamenje« Tudi ihanska župnija ima kar lepo število kapelic in znamenj, ki jih uspešno obnavljajo. Eden izmed slednjih je »Antončkovo znamenje« na Brdu pri Ihanu, ki ga je pretekli mesce ob navzočnosti številnih vernikov in pevcev, ki so skupaj zapeli: »Kraljevo znam'enje križ stoji... O, sveti križ, življenja, luč, o, sveti križ. nebeški ključ ...« blagoslovil domači župnik Franc Zaplata. Zgodovina križa, ki ga je postavil Lovrenc Gregorin, sega okoli leta 1890. Po pol resu, leta 1895 so ga obnovili (Križanega je izrezal domači rezbar Miha Mcrčiin). Da pa ne bi počivala nesreča, so leta 1970 Križanega odnesli tatovi. Kasneje so ga nadomestili v plastični izvedbi, ki pa se je letos, žal, razbil. Lovrcnccv vnuk, Peter Gregorin, ga je v letošnjem letu dal popolnoma obnoviti in zdaj . NaJ ,a P'sni prispevek zaklju-resnično krasi kraj in vsi seveda Clm y naslednjimi besedami »Ka-srčno upamo, da bo še dolgo slu- dar Pot le mimo kr'ža v<>di - ne žil svojemu namenu. Po obredu so mPTi Pred "J"71 * ponizno vsaj vse prisotne Antončkovi tudi po- se mu Prikloni - za zmote vseh gostili Uudi trpi!« A g IZ ŽIVLJENJA IN DELA POLITIČNIH STRANK stran Proračun Občine Domžale za leto 2000 Občinski svet Občine Domžale je na 11. seji, dne 22. decembra 1W9 obravnaval Proračun Občine Domžale za leto 2000 v prvi obravnavi (predvidena višina proračuna 2.730.884.000,00 Sit). Svetniška skupina I ,DS se je že v pripravljalnem obdobju vključila v njegovo pripravo. Pri tem smo izhajali iz programa, ki smo ga oblikovali pred lokalnimi volitvami. Po posameznih področjih smo posebno pozornost namenili: Gospodarstvo • Subvencioniranje obrestne mere pri podjetniških kreditih • Razvoj novih podjetniških con v Jaršah in na Zelodni-ku Gospodarske javne službe • Gradnja avtoceste Šentjakob - Krtina • Priprave na gradnjo obvoznice Želodnik - Brnik • Sanacija Savske ceste od rondoja do Krakovske • Rekonstrukcija Zoisove na Viru • Izgradnja pločnikov Selo -Ihan • Preplastitev GubCeve ulice v Dobu • Gradnja vodovodnega omrežja Radomlje - Preserje • Obnova dotrajanega vodovodnega omrežja (Dragomelj, Rova) • Izgradnja javnega parkirišča ob Železniški postaji Domžale • Odprava posledic poplav (Podrcčjc, Krtina) • Nadaljevanje gradnje kanalizacije (Krtina, Rova, Dragomelj, Ihan) Družbene dejavnosti • Začetek gradnje OŠ Dragomelj • Začetek gradnje prizidka k OŠ Preserje pri Radomljah • Priprave na gradnjo nove športno-pri redit vene dvorane • Podpora gradnji doma upokojencev rta Viru • Gradnja novega otroškega igrišCa v Radomljah • Nadaljevanje štipendiranja nadarjenih dijakov in študentov • Investicijsko vzdrževanje v Športnem parku Dob Prostor in varstvo okolja • Spremembe dolgoročnega prostorskega plana • Priprava podlag za ureditev rekreacijskega področja ob Kamniški Bistrici • Izdelava prostorske dokumentacije za plinifikacijo Zaščita in reševanje, požarna dejavnost • Premična lestev za reševanje iz višin Glede na že opredeljene prednosti pri vsebini proračunskih odhodkov je naslednji ključni cilj, ki ga želimo doseči, ta, da se za razliko >m/ale Romana Brdajs, SumberSka 28, Domžale Samo Rode, Pot pod hribom II, Domžale Klemen Mir, Ul. b. Učakar 88. Ljubljana Irena Trop, Ul. 7. avg. II, Dob 5 kolekcij izdelkov TOSAME NAGRADE PRISPEVA: TOSAMA Domžale Katarina Grajzer, Brezje 28, Dob Ivana Štrajhar, Vegova 33, Moravče Davorin Zore, Študljanska 88, Dom žale Veronika Jernejčič, Kolodvorska 2 b, Mengeš David Jahdadič, C. Rad. čete 6. Radomlje 2 denarnici, 1 kravato, 3 kolekcije pisem, album, svečnik NAGRADE PRISPEVA: MLADINSKA KNJIGA, TRGOVINA DOMŽALE Lavra Vukadinovič, Krakovska 10 b, Domžale Marko Popovič, Igriška 21, Prescrje, Radomlje Roman Viličnik. Železniška 3, Dom žale Andreja Mavser, Vegova 2 a, Domžale Ana Cerar, Krtina 56, Dob Anton Miklavčič, A. Skoka 8, Domžale Alja Kralj, Dermastijeva 15. Radomlje Martina Sodja, Zupančičeva 6, Dom Žale dva barska stolčka PRISPEVA: Eiiz Karantania Domžale Vesna Zakrajšek. Ljubljanska 84 a, Domžale Ana Breceljnik. Krtina 56, Dob 5 knjig Oj ta Slamnik NAGRADE PRISPEVA: Uredništvo Slamnika Janez Subelj, Miševa 19, Domžale P;i Majda Mrak. Preserje, VI. ul domlje Boža Požar. Krašnja 56, Luki Miha Brnot, Krakovska 5a, T Boris Rejc. T. Tomca 2, Dorr 10 letnih naročnin na SLAMf1 A polonija ZajC, Vegova 13, !\ Vida Bižilj, Češnjice 35, Mor Janež Podboršek. Murnova 1 Milka liana Mirki Marija Sadar, l^evčeva 5. MengeS Draga Grabnar, Kristanova 2. Ljubljana Janež. Prvinšek, Krašnja 76, Lukovica Vsem izžrebanim reševalcem novoletne križanke čestitamo in sporočamo, da lahko potrdila o nagradah oziroma nagrade dvignejo v sobi uredništva v sredo 26. I. 2000. III I* Vi'it' *HP-U !'JE7fiTM PREDSTAVLJAMO VAM stran 10 Najboljši maturanti iz naše občine Katarina Pezdirc Med najboljše slovenske maturante se je ob lanskoletni maturi uvrstila tudi Katarina Pezdirc z Rov, ki je obiskovala Osnovno šolo Pre-serje pri Radomljah. Po njenem mnenju osnovnošolsko znanje zelo vpliva na uspeh v srednji šoli. »Tako kot je srednješolsko znanje podlaga za študij, tako je tudi osnovna šola dobra priprava na srednjo šolo. Vsaka nadaljnja stopnja je le širitev in poglabljanje tega, kar že znaš. Mnogi zelo obžalujejo, da se niso dovolj potrudili že v osnovni šoli in morajo v srednji šoli začeti vse od začetka,« pravi študentka Filozofske fakultete, ki je uspešno zaključila Škofijsko klasično gimnazijo v Šentvidu nad Ljubljano. Pri maturi je dosegla 31 točk. Poleg obveznih predmetov je izbrala geografijo in zgodovino. Težka se ji je, kot večini, zdela matematika. Tudi pri geografiji ni bila najbolj zadovoljna, a je kljub temu maturo kot celoto dobro opravila. »Ko se dijak končno reši te »grozne« mature, o njej ne razmišlja več veliko,« odgovarja na vprašanje, kaj bi, če bi, na maturi spremenila in nadaljuje: »Za vsakogar je to precej težka izkušnja, ki pa jo je potrebno prestati, če si želiš zagotoviti prostor na eni izmed fakultet. Kot dijak nimaš časa razmišljati, kaj bi spremenil, kot študenta te pa to več ne zanima.« Recept za uvrstitev med najboljše maturante je po njenem mnenju preprost: učenje. Kako pa la recept upoštevati, je odvisno od vsakega posameznika. Vsak zase najbolje ve, koliko in kako se mora učiti, da snov obvlada. Matura ni rezultat enomesečnega učenja, temveč štiriletnega dela. Kdor vse letnike srednje Sole sledi snovi in dosega solidne rezultate, ima uspeh na maturi že zagotovljen. Srednješolcem pa svetuje: Naj čim bolj izkoristijo ta čas za pridobivanje splošnega znanja, saj je kasnejši študij usmerjen bolj ali manj le v eno smer. Naj si najdejo tudi čas za prijatelje in veselje. In naj že zgodaj začnejo razmišljati o izbiri študija in poklica, ker so odločitve v zadnjem trenutku lahko nepremišljene in napačne. Za Katarino, ki prosti čas namenja branju knjig in ukvarjanju z glasbo, je v življenju pomembno: z odprtim srcem in z odprtimi očmi živeti življenje in mu poskušati vsak dan dati cilj in smisel. Danes je Katarina Pezdirc študentka Filozofske fakultete, in sicer si je izbrala smer slovenski jezik in književnost O svojih prvih korakih na fakulteti je povedala: »Čeprav sem že mesec dni na fakulteti, sem še vedno v prilagajanju na drugačno učenje, na »razbit« urnik iti na veliko mero samostojnosti, ki v srednji šoli ni bila tako nujno potrebna. Študentki Katarini Pezdirc za odgovore iskrena hvala in veliko uspeha pri uresničevanju njenega Življenjskega vodila: »Izpolnili nalogo, za katero sem bila poklicana v življenje.« Odgovorna urednica Vse življenje z atletiko Trener Anton Založnik Atletiki seje moj današnji sogovornik zapisal že v zgodnji mladosti. Najprej kot tekmovalec, nato pa kot trener metalcev krogle, kopja in diska, kar zelo uspešno opravlja še danes v Atletskem klubu Domžale. Svojo atletsko kariero jc g. Anton Založnik (roj. 1945) začel v rani mladosti v Železniškem atletskem klubu Ljubljana. Kot mladinec je bil zelo uspešen, saj je kot starejši mladinec v tedanji Jugoslaviji zasedel drugo mesto v pete-roboju, kamor so tedaj šteli rezultati, doseženi v metu kopja, diska, tekih na 1500 in 200 m ter skoku v daljino. Iz. tega obdobja je tudj prvo mesto v metu kopja na vse-arniijskcm prvenstvu, rad pa se spominja tudi članskega finala v metu kopja, ko je v letu 1965 kopje zalučal čez 65 metrov. V letu 1965 je naredil tečaj za atletskega trenerja in še danes se spominja, da je moral različne teoretične in praktične tečaje obiskovati več kot pol leta, nato pa je dobil spričevalo od tedanje Fakultete za šport v Beogradu. V Domžale je prišel leta 1986 na pobudo Marjana Gorzein Jožeta Potrbina, do tedaj je kot trener delal v ŽAK Ljubljana, kjer ima lepe spomine na prvi organiziran pristop k treniranju atletov. Njegov najuspešnejši atlet je bil Marjan Černe, sodeloval pa je tudi z znano atletinjo Natašo Erjavec. Kot trener je vzgojil številne mlade atlete, med njimi tudi dva državna prvaka in več nosilcev drugih medalj na prvenstvih in mitingih. G. Založnik prebiva v Ljubljani in se dvakrat, kakšen teden pa tudi trikrat, pripelje v Domžale, kjer ga čakajo njegovi varovanci. Z njihovim delom jc zadovoljen, čeprav imajo za trening izredno slabe možnosti. »Pogoji so preslabi, da bi sicer iz prizadevnih in pridnih metalcev in metalk »delali« vrhunske atlete, ki bi morali trenirati vsak dan. Dvorane, v katerih treniramo, so premajhne za trening omogočajo sicer pridobivanje splošne kondicije, kakšnih specialnosti pa si v njih ni mogoče pridobivati.« pravi g. Založnik in nadaljuje, da danes za uspeh nista dovolj prizadevnost in nadarjenost posameznega metalca. Vrhunskih rezultatov brez »štaba« ni, amaterizem ne zagotavlja več odličnih dosežkov, zato dokler ne bo vsaj osnovnih možnosti, v AK ne moremo pričakovati bistveno boljših rezultatov. Zato se g. Založnik, ki dela z mlajšimi metalci, izmed članov pa je njegov najuspešnejši varovanec Jože Pirnat, ki je v lanskem letu v metu kopja presegel šestdesetmetrsko mejo, veseli novega stadiona, ki bo zagotovil boljše možnosti. Trener Anton Založnik pa je še vedno aktiven tudi kot športnik veteran, saj redno sodeluje na različnih veteranskih prvenstvih v metu kopja, diska in krogle in se že lahko pohvali z dvema naslovoma veteranskega državnega prvaka v metu kopja, v lanskem letu pa je bil viceprvak v metu diska. »Čez nekaj let se bom upokojil,« pravi g. Založnik in tedaj bo imel še več časa za trening mladih metalcev, ki bodo pod njegovim strokovnim vodstvom zanesljivo tudi v prihodnje dosegali lepe športne uspehe, pri tem pa nikoli ne bo pozabil tudi na oblikovanje atletov kot celovite osebnosti. Zaradi njegovega dolgoletnega prizadevnega dela in uspešnega treniranja metalcev v Atletskem klubu Domžale je bil g. Založnik predlagan tudi za letošnje priznanje Športne zveze Domžale. B. VOJSKA Center za mlade Domžale se promovira tudi v tujini Zoran in njegove delovne študijske počitnice Animatorji centra za mlade Domžale pomagajo pri organizaciji in izvajanju programa Centra, vendar poleg tega počnejo še veliko drugih zanimivih reči. Večina od njih izkoristi vsak svoj prosti čas, da lahko obišče katero od drugih držav in si s tem pridobi različne izkušnje. Tudi lansko poletje in jesen je bil čas, ko so mladi, ki sodelujejo v Centru za mlade, potovali po svetu. Nekateri so bili na študijskih seminarjih, nekateri na turističnih potovanjih, nekateri na delovnih taborih ... Tadej jc potoval in spoznaval nam oddaljenosti tanko in Jordanijo, Boris je obiskal London, Zoran je bil na srečanju mladih v Franciji, Katja v Nemčiji, skupina mladih, ki so bili izbrani preko razpisa Centra za mlade, pa je raziskala Rim. Nekaj o delovnih in študijskih počitnicah sem povprašala Zorana Ar-sova in Katjo Korošec, saj jc svoj dopust oz. počitnice izkoristila za izkušnjo, ki gotovo nc doleti vsakogar in jo bomo predstavili v naslednji številki Slamnika. Zoran, kje si izvedel za možnost obiska Francije? Vem, da si bil v blitvu na jezikovnem tečaju. Kako to, da si se odločil za take počitnice? Kako si bil izbran za udeleženca? V začetku februarja smo bili na sestanku animalorjev Centra za mlade Domžale obveščeni o možnosti, da se lahko prijavimo na razpis za udeležbo na jezikovnem tečaju Mla- dinskega direktorata Sveta Evrope (razpis jc pripravil SIMO Zavod za razvoj mobilnosti mladih). Ker na takem tečaju poleg jezika spoznaš še raznolikost mladinskega dela v Evropi ter navežeš stike z mnogimi mladimi iz različnih držav, sem sc na razpis prijavil (za tečaj francoščine v Strasbourgu). Osnovna pogoja za sodelovanje na tečaju sta poleg starosti šc aktivna vloga v eni od mladinskih skupin ter pripravljenost za sodelovanje v vseh dejavnostih, ki potekajo v okviru tečaja. Pri izboru jc zelo pomembno motivacijsko pismo, v katerem naj bi kandidat opisal razloge, zaradi katerih potrebuje bolj- še jezikovno znanje za potrebe mladinskega dela. To niso bile ravno počitnice. Ali nam lahko opišeš svoj delovni dan ? Dopoldne smo imeli tečaj jezika. Po kosilu smo najprej delali na različnih projektili (najbolj zanimiva slabila navezava stika z eno od mladinskih organizacij v Strasbourgu in razvijanje mednarodnega projekta). Šc kasneje smo imeli samostojni pouk, kjer so nam študenti iz Francije pomagali pri reševanju iz. slovničnih zagat. Poleg opisanih stalnih dejavnosti se jc dogajalo Sc veliko drugih stvari. Ogledali smo si na primer novi Evropski parlament, skupaj smo odšli na ogled mestnih znamenitosti, v okviru izletov smo si ogledali opuščeni rudnik srebra, degustirali francoska vina in Se bi lahko našteval. Verjetno so bili udeleženci mladi iz vse Evrope in si tako lahko spoznal veliko novih prijateljev. So ti povedali, kako v njihovih državah poteka mladinsko delo? Iz posamezne države sta lahko na tečaju največ dve osebi. V našem primeru jc na tečaju sodelovalo 25 ljudi iz. 19 evropskih držav, tako da jc bila zasedba res raznolika. Sam sem prvič imel priložnost spoznali ljudi iz Azcrbajdžana, Gruzije ali Bcloru-sijc. Zanimivo jc tudi to, da sem edini od udeležencev prihajal iz. lokalne mladinske organizacije. Zato sem težko primerjal države med seboj, kar se tiče lokalne organiziranosti. Lahko pa bi rekel, da moramo v Sloveniji še veliko postoriti pri povezovanju in sodelovanju različnih ustanov za mlade med seboj. Tako sc izboljša učinkovitost dela. Spoznal si tudi delo z mladimi v Strasbourgu. Ali lahko to na kratko primerjaš z delom našega Centra za mlade? Po velikosti lahko Slrasbourg primerjamo z Ljubljano. Za občutek lahko povem, da v njem deluje Okrog 15 ustanov (t. i. Ccntrcs Socio-Cullu-rcls), ki izvajajo podoben in primerljiv program kot Center,za mlade. Poudariti pa moram, da Se v Strasbourgu lotevajo dela z mladimi različno, prav tako pa obstaja tudi veliko organizacij, ki se ukvarjajo z mladinskim delom. Upam pa, da bom te svoje izkušnje, ki sem jih pridobil v Strasbourgu, s pridom in z veseljem uporabil, da bo naš mladinski center deloval šc z. večjim uspehom. NATAŠA LIMONI Moderator Pečo Ste,eden bolj znanih voditeljev na radiu Hit. Kako ste se znašli na radiu? Po naključju so to pred mano delali žc prijatelji in mi predlagali, da se jim pridružim, ker rad govorim. Potem sem šel na tradicionalno avdicijo, imamo jo vsako leto 8. februarja, lahko tudi rečeva, da se nisem preveč znašel zaradi treme. Vseeno se je direktor Stane Cencelj odločil, da poskusi z mano. Ko je trema odšla, sva se z radiom zelo vzljubila. V bistvu je bilo delo na radiu hobi, sedaj pa je to preraslo v redno zaposlitev. Ali lahko izdate prijatelje, ki so vas tako dobro poznali, da niso dvomili o vaši sposobnosti? To je bil takrat Tadej Vasle, bil je urednik, sedaj ga ni več, ker dela kot samostojni podjetnik, ustvarja radijske reklame in oglase, ki jih lahko slišite na Radiu Hit. Drugi prijatelj je bil Gašper Bolhar - Gapi, ki ga poslušalci poznajo kot dj-ja na našem radiu in športnega novinarja na POP TV. In kako sodelujete s sodelavkami? V dopoldanskem času res prevladujejo ženski glasovi, lahko pa povem, da prav zaradi tega moška manjšina uživa, saj se odlično razumemo, lahko rečemo, da nam »jejo z roke«. Menim, da je prav to dobro sodelovanje čutiti tudi v radijskem etru in prav gotovo eden od vzrokov uspešnosti Ra- dia Hit. Verjetno je zelo pomembno za dobro delo tudi kaj drugega? Prav gotovo, jutranji in dopoldanski program ustvarjata tako moderator kot tehnik. Tehnik skrbi za glasbeno kuliso, torej izbira glasbo in skrbi za tehnično izvedbo. Moderator pa doda svoj govorni del, skrbi za različne informacije in priloži še malce humorja. Kako se to delo sliši, pa lahko preverite vsak dan med 5. in 14. uro na frekvenci 95,6. Znani ste po Hitovi odprti liniji. Je to vaša najljubša oddaja? Je, poleg Marjane Prvinšek sem avtor te oddaje in me veseli, da so jo poslušalci vzeli za svojo. Sam jo imam za nekakšen ventil, ki pomaga premagati trenutno jezo, ali deliti veselje s širSim občestvom. Njena vsebina je odsev časa, saj so težave ali veselje, ki jih ljudje opisujejo, del naSega vsakdana. Tako lahko slišimo od osebnih zadev do tistih, ki zadevajo celotno slovensko javnost. Zato tudi na tem mestu vabim vse, da se nam pridružite vsako soboto ob II. uri na tel. St. 715-757 ali e-mail: program@r-hit.si. Prav tako je bilo v novoletnem času slišati dojenčkov jok. Kaj to pomeni? Res je, v juliju sem pogumno zakorakal v zakonski stan in lahko vašim bralcem z velikim veseljem povem, da se bom v aprilu preizkusil v novi vlogi, postal bom profesionalen menjalec pleničk. In kako so vašo poroko sprejele oboževalke? Mislim, da kar dobro, prejel sem kup čestitk in upam, da me kljub rumenemu kartonu rade poslušajo. Zahvaljujem se vam za pogovor in vam želim čimveč prijetnih delovnih ur z naSimi poslušalkami in poslušalci. SAŠA KOS I Popust v mesecu januarju Obrtniška 8 1230 DOMŽALE PRODAJA TEL: (061)716 221 SERVIS TEL./TAX: (061)715 666 /t A Ji n '/7 ""m Iz zakladnice pregovorov »Počasi obljubljaj in hitro izpolni« Na tem mestu smo pred časom že ugotavljali, da človek toliko velja kot njegova beseda. Tokrat pa poglejmo, kaj pregovori učijo o obljubljanju. Beseda nas spominja na glagol »ljubiti« in jezikoslovci nas poučijo, da gre res za sorodnost. Nekaj nekomu »obljubiti« namreč izhodiščno pomeni »narediti tako, da mu prija, ugaja« (M. Snoj, Slovenski etimološki slovar). Včasih je »obljubiti se« pomenilo isto kot »priljubiti se,« npr. v takšni zvezi: »on se zna povsod obljubiti«. Naj takoj povem, da o obljublja- Kdor živi od obljub, ne ho nikoli dc-nju ali Obe tanju nc bo zapisano kaj bel. dosti spodbudnega. Pregovori nam Z obljubami si ne napolniš želodca postrežejo skoraj s samimi svarili, opozorili in žalostnimi dejstvi. Najprej ugotavljajo, da ljudje vse preveč in nepremišljeno obljubljamo: Nič ne stane (tehta) manj kakor obljuba. Obljube nič ne stanejo. Obljube in gobe hitro rastejo. Ljudje so sposobni v enem dnevu več obljubiti, kot v enem letu spolni-ti. Druga večno veljavna resnica nam lahko služi za izpraševanje vesli: Tisti, ki veliko obljubljajo, malo izpolnijo. Ljudje obetajo cele gore, dajejo pa krtine. Od velikih obetov in dolgih svetov je malo upati. Kdor hitro (rad) obljubi, kmalu (rad) pozabi. Eno je obljubiti, drugo izpolniti. Kdor ima dolg jezik, ima navadno kratko roko. Dan izbriše sled za nočno obljubo. Med obljubljenim in izpolnjenim se veliko obleke in obutve potrga. Nekateri so v tem pogledu še posebej na slabem glasu: Zimska (ali: božična) odjuga in fantovska obljuba nič ne veljata. Na to, kar obljubljajo veliki gospodje, zaljubljenci in vinograd, se ne gre zanašati. Držati žensko za besedo pomeni držati jeguljo za rep. V tej zvezi je nastalo kar nekaj ljudskih rekel ali prispodob, npr. Tvoja obljuba pa zimska odjuga! Ali pa: obetati (oliljiihljali) hruške na vrhi, hribe in doline, morja in gore. Iz povedanega lahko potegnemo življenjsko načelo: Nc verjemi lepim onljuham, sicer gradiš na pesku. Obljubljen krajcar ni vreden niti pol krajcarja. Obljube so pasti, v katere se ujamejo bedaki. (ali: vreče). Od obljub se ne da živeti. Iz obljub ne moreš sešiti kožuha. Težko je ogreti sobo z obljubljenimi drvmi. Na začetku leta 2000 ste morda komu kaj obljubili. Nc pozabite na naslednje resnice: Obljuba dela dolg. Obljuba je najsvetejši dolg. Ne obljubljaj svetniku sveče in otroku kolačev. V neštetih različicah srečujemo naslednje svarilo: Malo obljubljaj, a izpolni, kar si obljubil. Počasi (ali: malo) obljubljaj in hitro izpolni. Ne obljubljaj več, kakor moreš izpolniti. Kdor obljubi in odlaša, ne zasluži zahvale. Bridka izkušnja narekuje naslednje načelo: Po obljubljeno je treba na hitrem konju jahati. Vsaj v enem primeru nc smemo odlašati z izpolnitvijo: Kar otroku obljubiš, mu takoj tudi daj. Preveč obljubljanja se vedno maščuje: Kdor seje veliko obljub, žanje veliko kesanja. Kdor hitro obljublja, se počasi (dolgo) kesa. Slovenci smo si izmislili bolj klavrn rek, s katerim sc skušamo »izmazal i«: Obetati in dati je preveč. Obenem pa dobro vemo, da to ni res in da ima prelomljena obljuba zelo neprijetne posledice: Ce nimaš sovražnika, si ga ne delaj z neizpolnjenimi obljubami. Stokratni »nc« manj boli kakor en prelomljen »da«. Z mnogimi obljubami izgubljaš zaupanje. BOGDAN DOLENC NAJ BO SREČNO! Novoletni obiski 2000 Vsak ima svojo zgodbo Vsakoletni praznični županjim obiski vedno /nova razgrinjajo pred nas usode posameznikov in družin. Vsak od njih ima svojo zgodbo, ki včasih prinaša svetlejše, drugič temnejše plati življenja, ki ga živi vsak od nas. Ob obiskih velikokrat človek ugotavlja, da življenje ni lahko, da nekaterim ne prizanaša in jih dan za dnem postavlja pred preizkušnje, ki navadno niso lahke. So pa lažje, če se o njih z nekom pogovoriš, če dobiš dober nasvet ali le prijazno misel, ki polepša dan. Tak je tudi namen obiskov v lanskoletnih prazničnih dneh pri družinah in posameznikih, ki so jih predlagali Območna organizacija Rdečega križa Domžale, Center za socialno delo Domžale ter Osnovna šola Roje, županja pa je obiskala tudi oba častna občana ter najstarejši občanki v naši občini. Vsak ima svojo zgodbo, v kateri se zrcali njegovo življenje. Obstaja želja, da bi jo posredoval svojim otrokom, ki pa žal navadno nimajo zanimanja, da bi spoznali življenje svojih staršev. Živijo svoje življenje, v katerem jim zmanjkuje Časa Za poslušanje zgodb drugih, je bila ena od misli g. Milana Ecrlina, upokojenega profesorja, ki je v pogovoru z županjo povedal tudi nekaj svojih prvih vtisov o novi knjigi g. Staneta Stražarja Domžale, mesto pod Goricico, s katero je avtor zapolnil eno izmed vrzeli v zgodovini našega mesta. Povedal pa tudi nekaj svojih izkušenj z gradnjo osnovnih Sol v Času, ko je bil ravnatelj. Z drugim Častnim obCanom, prof. Stanctom Habctom in njegovo ženo Minko, se je županja pogovarjala o glasbi, za katero g Habc Se vedno živi in se pripravlja, da bo s pevci MPZ Janez Ccrar Društva upokojencev Domžale v letu 2000 praznoval 30. obletnico, pa tudi o tegobah, ki jih prinaša starost Gospa Marija Ju-van je se vedno Čila in zdrava in taka bo najbrž, sredi januarja praznovala tudi svoj stoprvi rojstni dan. Se vedno je mnenja, da zdravilne rože pomagajo Človeku do zdravja. »Ne nabiram jih vcC,« pravi, »le mešam jih za Cajc, ki jih pijem za boljše počutje.« Težko Caka pomladi in poletja, ko bo lahko spomine obujala na balkonu in gledala, kako se spreminja nekdanje mesto slamnatih kit. Nikoli ne zamudi poročil, ob katerih se kar glasno jezi, češ, da se kaj lepega tudi zgodi, pa o tem nikoli ne poročajo. Se vedno jo nečakinja, gospa Majda, vsak mesce odpelje k maši v Dom upokojencev Domžale, kjer je poleti srečala drugo 11. januarja 2000 je najstarejša občanka nase občine gospa Marija Ju van praznovala svoj 101 rojstni dan. Vse najboljše! stoletnico gospo Marijo Drčar, ki je v pni/nicnih dneh prebolela gripo in tudi komaj čaka sonca. Žal Sabine in Tomaža, gojencev Zavoda za gluhe in naglušne v Ljubljani, ki skupaj s staršema prebivata v lepo urejeni hiši v Šentpavlu, ob obisku ni bilo doma. Z mamico sta odšla v Zdravstveni dom zato ju bom obiskala ob drugi priliki, že danes pti lahko zapišem, da sta njuna starša, ki ju vsak dan vozita v šolo, zelo ponosna nanju. Sabina bo šivilja, sama riše modele in pridno šiva, Tomaž pa se lahko pohvali žc kar z nekaj medaljami, ki jih je dobil za kolesarske uspehe. Priden dijak je tudi, čeprav ima precejšnje težave, ker nima urejenega statusa Želim mu, da bi se razmere Cimprejc uredile. Usoda ni mila tudi do gospoda Nika, ki mu je pred kratkim v tragični nesreči preminula žena in je ostal sam s tremi nepreskrbljenimi otroki, ludi on bo v letu 2000 potreboval vsaj kanček sreče, ki mu jo od srca privoščimo. Malce več prijaznosti in razumevanja bi želela tudi gospa Irena; opozorila nas je na invalidnost, ki prizadene ljudi v odrasli dobi. Na te velikokrat pozabljamo, odrinjeni so na rob življenja, čeprav bi želeli in bi lahko družbi se marsikaj prispevali. Gospe Ireni želim da bi se v prihodnje tako kot veČina ljudi veselila praznikov. Prijetno je bilo obiskati družino, ki je svoj mali domek postavila ob robu našega mesta. OCc in mati z veliko ljubeznijo skrbita za svoje štiri otroke, med katerimi je tudi Negra, ki zaradi posledic prometne nesreće potrebuje še posebno nego. Mamica jc zato ostala doma in danes pravi, da ji ni žal, saj jo jc hči potrebovala. Sedaj pa ji ta že vrača njeno skrb in ljubezen, saj dosega izredne uspehe in se lepo vključuje v šolo. V prijaznem pogovoru o njihovem življenju sem se prepričala, da so odnosi v družini prav takšni, kol je zapisala šola: starši zelo lepo skrbijo za otroke, odnosi so čustveno topli, njihove želje za leto 2(XX) pa skromne: zdravje, služba in Se naprej prijeten dom. Naj bo torej 2000 srečno, posebej za vas! V. VOJSKA Gremo v leto 2000 Številne prireditve, ob katerih smo vstopili v leto 2000, so se zaključile z velikim silvestrovanjem na prostem, ki je bilo letos prvič v samem centru mesta. Domžalčani in Domžaičanke, ter vsi, ki so se pod pokroviteljstvom Občine Domžale in napredka Domžale veselili z Radiom HIT, smo se jezili edino na meglo. Foto: Rado Gostič Predbožični sejem pred Vele je privabil številne obiskovalce, ki so lahko prisluhnili bogatemu kulturno-za-bavnemu programu. Ena izmea nastopajočih je bila tudi domačinka Karmen Stavec. Tudi letos je skupaj z zbrano množico na silvestrovanju sredi našega mesta štela zadn|e sekunde leta 1999 županja Cveta Zalokar Oražem in jim po pozdravu zaželela veliko sreče, zdravja in prijetnih dni v novem tisočletju. Vsem obiskovalcem je pripravila tudi darilo, saj jih je čakalo 2000 kozarčkov žlahtne pijače. Dan samostojnosti V dvorani KC je bila 23. decembra osrednja občinska slovesnost ob dnevu samostojnosti združena s prazničnim koncertom Godbe Domžale. Slavnostna govornica je bila županja Cveta Zalokar Oražem. Zadnja leta se jc prazničnim dnem pred novim letom pridružil še praznik naše samostojnosti. Minilo je devet let od tiste nedelje, 23. junija 1990, ko smo odgovarjali na vprašanje: Ali naj republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država? Tedaj smo sc brezkompromisno odločili za našo neodvisnost, ki je bila formalno razglašena 25. junija 1991 in na samem začetku smrtno ogrožena. Tedaj se je zgodilo nekaj, kar je vnaprej verjelo zelo malo ljudi zunaj Slovenije - odpor. In ne le, da je ta prišel od majhnega naroda in dežele, ki je vedno veljala za miroljubno, v očeh nekaterih celo za vojaško nemočno in neškodljivo. Ta odpor je bil tudi uspešen in marsikdo se je ob tem spomnil na podoben od-por nekaj desetletij prej, ki jc bil sprva enako neverjeten, zato pa uspešen in zmagovit in nas uvrstil med zmagovite evropske države. Kot samostojna, neodvisna država smo naredili velik korak naprej. Vedno ni bilo lahko, pa vendar smo bili uspešni na različnih področjih, tako v državi kot v občini. »Sreče, iskrenosti, odprtosti in razumevanja, ki jih terjamo in pričakujemo zase,« jc poudarila v svojem govoru županja, »moramo znali ponuditi ludi drugim. Le tako bomo skupaj ob medsebojnem spoštovanju ustvarjali nov prostor, v katerem bo posameznikovo in skupno življenje dobilo nove kvalitete. Med njimi bo izostren občutek za pravice posameznikov in skupno življenje, ki ga velikokrat pogrešamo, pomenil osnovo za prijaznejše skupno življenje. In kdaj bomo Slovenci spel enotni znali poiskati pot, ki nas bo združila, ne pa vedno znova razdruževala in od nas terjala. rJa se bomo razločevali. Sc bo to zgodilo v tem tisočletju? Vsekakor si tega želimo, pripravljeni smo marsikaj narediti -za vse nas, posebej za našo samostojno in neodvisno Slovenijo.« Prehod v novo tisočletje nam jc polepšala Godba Domžale s tradicionalnim novoletnim koncertom, pod vodstvom kapelnika Franca Puhariča in solistke Vide Lnparić in solista Matjaža Mraka. Naj Sc dodam, da jc glasba del naše slovenske tradicije in da Godba Domžale zaključuje jubilejno 115 leto uspešnega igranja. Domžalčani smo ponosni na vse generacije godbenikov, ki so pomembno oblikovale kulturno življenje v naši občini. SAŠA KOS 29. novoletni koncert Z veselimi melodijami v jubilejno leto Simfonični orkester Domžale-Kamnik, ki ga vodi Aleksandar Spasie, jc letos pod pokroviteljstvom občine Domžale in Radia HIT pripravil že 29. novoletni koncert in vsem ljubiteljem njihovega igranja pripravil vesel in prijeten stop v novo tisočletje. Številne obiskovalec in obiskovalke je v hali Komunalnega centra v Domžalah pozdravil g Roman Kurmanšck. podžupan Občine Domžale. Opozoril jih je na našo kullurno tradicijo, iz katere tudi v sedanjosti iščemo vrednote za jutrišnje dni, ter jim voščil veliko zdravja, sreče, veselja pa tudi luči v letu 2000. Hkrati pa je vse skupaj spomnil, da je Simfonični orkester Domžale-Kamnik edina tovrstna neprofesionalna glasbena skupina v naši državi, ki nas že od prvega leta svojega nastanka razvaja in razveseljuje z novoletnimi koncerti. Letošnji, zadnji pred njihovo tridesetletnico, se je začel s Slraussovim valčkom iz. operete Netopir in nadaljeval z arijo madžarske grofice ko-salindc iz iste operete, ki jo je zapela odlična sopranislka Milena Peric. Po zboru iz opere Čarobne piščali W. A. Mozarta smo prisluhnili Sc eni opereti. Tokrat jc bila to Dežela smehljaja F. Lcharja. v koleri je arijo princa Sou-Changa odlično zapel tenorist Andrej Dcbcvcc. PoveZO valka Marta Starbck nas je pred poročno koračnico iz opere Lohengrin K. VVngiicrjn s poranila na naš odnos do porok, na odmor pa smo odšli ob zvokih operete Vesela vdova F. lcharja. v katerih sta se nam predstavila oba solista. Tudi nadaljevanje je bilo veselo, saj so simfoniki svoj program nadaljevali s polko J. Stra-ussa. Pred pravo revijo arij in zborov iz Verdijevih oper smo še enkrat zaploskali sopranistki Mileni Pcrič. ki nam jc predstavila arijo l-aurctlc iz Opere Gianni Schicci. Revijo oper italijanskega skladatelja G. Verdija jc z arijo vojvode iz Ki-golcta pričel tenorist Andrej Debevec in nas opozoril, da so ženske tičice... Koncert sc je nadaljeval z znamenitim zborom sužnjev iz opere Nabuco. Zapeli so ga pevci Domžalskega komornega zbora (zborovodja Tomaž Pirnat) in Komornega zbora Ijmhar Moravče, ki ga vodi zborovodkinja Elizabeta Kunavar. Očarljiv je bil zbor ciganov iz opere Trubadur, »uradni« del pa so glasbeniki skupaj z obema solistoma in zboroma zaključili z napitnico iz opere Traviala. Navdušeni poslušalci in poslušalke nastopajočih, ki se jim jc za uspešen nastop v imenu Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Območne Izpostave Domžale in Zveze kulturnih društev občine Domžale zahvabl g Pavel Pevec, kar niso hoteli spustiti z odra. Tako smo prisluhnili še kar nekaj glasbenim dodatkom in nato dobre volje odhajali domov - le za leto dni, saj se čez 366 dni ob istem času in na istem kraju spet dobimo. Tedaj bo namreč na vrsti 30. novoletni koncert Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik, ki mu v jubilejnem letu želimo veliko uspešnih nastopov. V. V. Ga. Marina Lenček in županja Cveta Zalokar Oražem v pogovoru pod domžalskim grbom in slamnikom. Vabljeni v novo Galerijo Lenček, Domžale, Karantanska 4 Unikatni oblikovalski izdelki iz testa in lecta Ljudska misel nam govori, da je okusen kruh lahko le iz dobrega testa. Tudi človek je lahko iz takšnega ali drugačnega testa. »Kakšno pa je moje testo?« se je na povabilu na otvoritev razstave unikatnih oblikovalskih izdelkov iz testa v Galeriji Lenček (Stara I -enčkova hiša na Karantanski 4 v Domžale) vprašala unikatna oblikovalka Marina Lenček in nam hkrati odgovorila: »Leetovo in kvašeno je - dobro pa mora biti tako zelo, da je ubogljivo. Potem - potem steče samo od sebe...« Da jc tako, srno se lahko prepričali številni obiskovakt ki smo v pred-novoletnih dneh LenCkOVO galerijo pospremili na pot med prijazne ljudi. Cia. Marina Ijenček je v galeriii razstavila vrsto izdelkov iz lecta in testa, med njimi domžalski grb in slamnik, simbola naše občine, pod katerima se je »zgodili* odprtje nove galerije. Županja (veta Zakikar Oražem je Lenčkovim čestitala in ob tem poudarila pomen odprtja mive galerije, ki povezuje naše izročilo s sedanjostjo in pomeni priložnost tako lenčkovih kol občine za ohranjanje naše dediščine, pa tudi za vključitev omenjene dejavnosti v cekivito turistično ponudbo. Etnolog dr Janez Bogataj je o I cnčkovi galeriji govoril kot o nadaljevanju zgodovinskega spomina in ljudskega izročila, pa >udi kol iskanju novih ustvarjalnih možnosti, da na temelju bogatih izkušenj gradimo novo pol dediščini in jo lako ohranjamo za prihodnost in zagotavljamo, da se naša dediščina ne bo utopila v prihodnji Evropi. Ob pogledu na preurejeno staro domžalsko hišo sredi ur haniziranega okolja bomo vedno pomislili na preteklost, ob pogledu na njene izdelke pa na ohranjanje naše dediščine, ki je bogatila mnoge rodove, leetarstvo, mcdičarslvo. svečarstvo in druge obrti namreč spremljajo človeka od rojstva do smrti in zaznamujejo mejnike njegovega življenja Posebej pa je dr. Janez Bogataj dejal: »Ne naredi kruha moka ampak roka Će bo za vse nas dejavnost ge. I enč-kove, v kateri odkrivamo osebno bogastvo, dobra in zanimiva ler bomo ob njej ugotavljali, da nas bogati, bo bogatila vse. Hkrati pa je treba povedati, da so njeni izdelki domače obrti vrhunski in pomenijo nadaljevanje medičarske in svečarske obrti na Slovenskem« Ijenčkova Galerija (odprta ob četrtkih in petkih od 16.-19. ure) pomeni pomembno obogititev našega mesta V njej se ob pomoči izdelkov ge Marine lxnček ne bomo le vračali k Marin koreninam temveč bomo z njimi ohranjali delček preteklosti za sedanjost. Galerija bo omogočala tudi cekivilo seznanjanje mladih z lectar-stvom in slovensko praznično peko. hkrati pa ponuja tudi Številne druge priložnosti. Ena izmed teh bi bila lahko protokolarna darila, po katerih bo do IXimžale bolj razpoznavne. Stopite torej do Cialerije Ijenček in se sami prepričajte, kaj vse vam ga Marina lahko ponudi. Danes bi vas opozorili le na različna srca iz lecta (ob poroki jih kot darilo Občine Domžale dobijo mladoporečenci). ki so kot darik) primerna za različne priložnosti Srca pa so le eden izmed Ste-vilnih izdelkov kalen- gospa Manila oblikuje po znanju in izkušnjah, ki jih jc dobila ud ljudi, ki ljudsko dediščino prenašajo iz roda v rod in tako kot lenčkovi s ponosom zagotavljajo: To jc naSc! V. VOJSKA KAKO SMO IZ LETA 1999 STOPILI V LETO 2000 stran 1 2 Pri peki piškotov in peciva Mlinčkov veseli december Na vprašanje, kaj si otroci želijo v mesecu decembru in kakšen naj bo naš \cseli mesec v vrtcu Mlinček, smo vzgojiteljice dobile veliko zanimivih predlogov. Njihove želje smo zabeležile in jih upoštevale v našem programu dejavnosti. Prvo željo smo izpolnile že prve dni v mesecu. Skupaj z otroki smo rezali, lepili in okraševali vrtec in s tem ustvarili pravo prazično razpoloženje. To je opazil tudi MIKLAVŽ in otroke presenetil s suhim sadjem in slanim pecivom Da bi tudi pri nas zadišalo po prazničnem pecivu, smo v vrtec povabili naše babice. Vabilu so se prijazno odzvale in otrokom predsta- vile pripravo različnih vrst peciva. S pecivom smo postregli tudi staršem, ki so prišli na MUNČKOVO NOVOLETO PRIREDITEV. Vzgojiteljice smo za otroke in starše pripravile likove delavnice, igrico BABICA ZIMA. otroke pa je presenetil in obdaroval tudi BOŽIČEK Vrtec Domžale je otrokom »podaril« predstavo ČAROVNIŠKA BETKA. katero so zaigrale dijakinje SVŠ. Obiskali smo tudi otroke in vzgojiteljice iz vrtca KEKEC. Za nas so pripravili koncert božičnih skladb in pesmi. Zadnji dan pred prazniki pa je bil namenjen praznovanju. Otroci so prišli v vrtec Se posebno slovesno oblečeni, z darilcem v roki, kajti njihova želja je bila medsebojna obdaritev oz. srečelov za simbolično vrednost. Na koncu pa smo s svečkami in odštevanjem pričarali še polnoč, si zaželeli sreče, zdravja in veselja ter nazdravili z otroškim šampanjcem. VILMA HROVAT Božič v vrtcu Dominik Savio Že ves advent smo se v vrtcu pripravljali na božič. Zadnji teden pred božičem pa je bilo naše praznovanje in veselje še večje. V ponedeljek, 20. decembra, so otroci predvsem iz starejših skupin, ki sodelujejo v glasbeni, dramski ali likovni delavnici, pripravili praznovanje - program z naslovom »V pričakovaju božiča« za starše in svoje bratce ter sestrice. ()t-roci iz dramske delavnice so pripravili dramatizacijo Zajčkova hišica in z njo navdušili vse navzoče; pokazali so, kako dobri igralci so. Z zgodbo so povedali, da dobrota ni sirota, ampak da dobrota zmaga nad zlom. Zbor Dominikov slavček je zapel nekaj božičih pesmi. Polona iz male šole pa je pesmico Božično drevesce zaigrala na blokflavto. Zapisali so tu- di »angelčki« in vsaki družini podarili jaslice, ki so jih izdelali otroci v likovni delavnici. Na božični večer smo lahko prisluhnili božičnici na radiu Ognjišče, ki jo je voditelj otroških oddaj Jure Sesek posnel v našem vrtcu. Simon. Blaž, Mojca, Polona in Meta so imeli svoj prvi intervju za radio. Z navdušenjem so prepričljivo pripovedovali, kako so se pripravljali na božič doma in v vrtcu. Vzgojiteljice in naš civilni vojak Tomaž smo v okviru te oddaje predstavili prijazno in privlačno zgodbo Švedske pisateljice Grunhild Schlin Marijin osliček. Pripoveduje o osličku, ki ga je doletela sreča, da je prenašal božjo mamico Marijo iz. Naza-reta v Betlehem. Bil je varuh svete družine na poti, ki jc polna nepričakovanih srečanj in doživetij. Zgodbo so otroci popestrili z. različnimi zvočnimi slikami in božičnimi pesmimi Trije pastirci. Tam stoji pa hlevček. So ptički prileteli in Se nekaterimi. Mnogi poslušalci so naše sodelovanje na radiu Ognjišče pohvalili in povedali, da jc bila ta oddaja lep uvod v njihov sveti večer. ANDREJA MARIN Božiček v vrtcu Urša Mesec december jc prav poseben mesce. Poln je zabav, daril, druženja, lepega. Konča se z lepimi željami in razmišljanji o ciljih za naslednje leto. Zakorakali smo v novo tisočletje in želimo si, da bi naše sanje postale resničnost. Še posebej pa so se v prazničnih dneh veselili naši najmlajši. V tem mesecu smo se z velikim veseljem in polni pričakovanja pripravljali na obisk Božička. Otroška domišljija je v tem času brezmejna. Otroci se trudijo, da bi bili v prednovoletnih dneh še posebej pridni, saj pričakujejo, da bodo za to nagrajeni. V vrtcu Urša so se vsi zaposleni potrudili, da je bilo za prihod Božička vse lepo pripravljeno. Tudi otroci so pridno vadili, saj so se pripravili za nastop v Kulturnem domu Franca Bernika, najmlajše pa je Božiček obiskal kar v vrtcu in bilo je zelo prijetno. V kulturnem domu smo si pri g. Marinčiču rezervirali dvorano 20. 12. 1999 za nastop otrok z vzgojiteljico, plesno šolo Miki, tečajniki angleščine Linkot. Nastop so si ogledali starši in upam. da so bili navdušeni. Božiček, hvala ti za lepe, srečne trenutke, ki si jih namenil našim otrokom. Hvala tudi g Modru, g Valiču, g Štiftarju. g Re-bolu in g. Kosmatinu. Veseli smo. da ste bili z nami. nam polepšali in popestrili program. Hvala tudi vsem drugim. Praznični dnevi nam zopet ponujajo priložnost, da se ustavimo za trenutek, se spomnimo lepega, pozabimo na neprijetno in pričnemo polni elana in pozitivne energije ustvarjati nov. Se lepSi jutri. ZVONKA DOBERŠEK Likovna delavnica Vere Trstenjak Poleg številnih prireditev smo v prazničnih dneh lahko obiskali tudi razstavo božičnih prizorov učencev Likovne delavnice Vere Trstenjak, ki jc bila odprta v Knjižnici Domžale. V kulturnem programu so sodelovali kar učenci Likov ne delavnice in vsem obiskovalcem pripravili prijetno praznično razpoloženje. Knjižnica Domžale in Prodajna galerija Ginko Bodite zdravi »Bodite zdravi - postanite soudeleženci radosti, sreče, razumevanja, ljubezni in vsega, kar si sami najbolj želite...« sta v decembru v prijazno povabilo zapisali Knjižnica Domžale in Prodajna galarija CilNKO iz Domžal, ko sta nas povabila šc na enega izmed etnoloških večerov, ki nam lepšajo vsakdan. Tokrat smo ob pomoči prof. Dušice Kunavcr, ki jc pred kratkim izdala tri nove knjige, oživili spomin na starodavna decembrska praznovanja, in si želeli, da bi nam gospa Maja skupaj s svojimi prijatelji tudi v letu 2000 pripravila veliko presenečenj, povezanih z našo etnološko in kulturno tradicijo. V. V. Sprejem luči miru iz Betlehema v Domžalah Že zgodaj zjutraj so skavti in taborniki prinesli luč miru iz Maribora v Ljubljano, kjer so jo na osrednji slovesnosti, tam okoli poldneva, razdelili vsem prisotnim. Domžalski skavti pa smo lučko začeli deliti na osrednji prireditvi pred veleblagovnico Napredek, kjer seje zbralo kar nekaj čez sto »lučkarjev«. Kratek kulturni program, nekaj pesmi in lučka je začela svojo pot po domžalski občini. Ponesli smo je na več javnih krajev, v različne ustanove in v večino župnij naše občine. Tako je lučka miru zasvetila na (iospodov praznik po kar nekaj desetisoč slovenskih domovih. Želimo si, da planu iiček miru, ki ga prinaša, ohranimo čez vse leto v naših srcih. Kar je bilo še včeraj nemogoče, so danes JASLICE V DOBU Jaslice v Dobu so v letu 2000 nekaj posebnega. Projekt, ki so si ga zastavili mladi, predvsem ministranti in skavti, je v celoti uspel. Pred župniščem je dva tedna pred božičem zrasla pravcata lesena brunarica, v kateri se razprostirajo jaslice na več kot 16 nr. Zamisel za postavitev bolj kompleksnih in razgibanih jaslic se je porajala že prejšnja leta. letos pa jc dozorela in sc združila. Pobudo so mladi našli tudi v tem, da jc prihajajoče leto sveto leto in jc nekoliko simbolično s prelomom tisočletja. Po prvih premlevanjih med najbolj zagretimi sc jc izkazalo, da za tako obširne načrte v cerkvi ni prostora. Treba ga jc bilo poiskati nekje zunaj. Ob premišljevanju, kje in kako jo uresničiti, smo sc ob. ROK PIRNAT Trikrat jevska akcija 2000 Kot že nekaj zadnjih let smo se v domžalski četi odločili, da s trikrat jevsko akcijo pomagamo otrokom po svetu, ki so prikrajšani za marsikaj, kar mi imamo. Z akcijo smo začeli že v ponedeljek, 3. januarja 2000, ko smo pri maši prejeli blagoslov, po domovih pa smo hodili v torek in sredo. Na pot po Domžalah se je odpravilo šest skupin kolednikov, ki so bile sestavljene iz treh kraljev in dveh pastirčkov. Zaključili smo s sveto mašo na praznik Svetih treh kraljev, ko smo zbrani denar tudi prinesli v cerkev. Letošnji izkupiček akcije (zbrali smo kar 310.000 SIT) bo šel za otroke v Braziliji, ki živijo na ulicah in jih je družba obsodila na životni -jenje. Z zbranim denarjem sc ho razširilo mesto Srečni otroci, kjer imajo mladi možnost odraščati v zdravem okolju, ki jim nudi tudi športna igrišča, šole, razne delavnice... Vsem, ki ste darovali in tako pomagali osrečili te otroke, se lepo zahvaljujemo, prav tako pa zahvala velja tudi vsem animator jem, ki ste bili pripravljeni sodelovati in pomagati pripraviti lo akcijo. Naj vam vsem Bog povrne! POLHINJA stran 1 3 KAKO SMO IZ LETA 1999 STOPILI V LETO 2000 Trikraljevska akcija v Jaršah Povabljena sem bila, da bi kot kralj Gašper sodelovala pri trikraljev-ski akciji. Nisem bila takoj prepričana, ali grem, ali ne. Spomnila sem se na vse uboge otroke v Braziliji, ki še vedno čakajo, da bi lahko hodili v šolo in postali prebivalci mesta Srečni otroci. Moja odločitev je postala takoj jasna. Naslednji dan smo si otroci nadeli krone in oblekli kraljevska oblačila, gospod župnik pa nas je fotografiral. Potem smo odšli po cesti in pri vsaki hiši ž lepo pesmijo Treh kraljev oznanili prihod Odrc-šenika ter poprosili za dar za revne Otroke v misijonih. Marsikje so nas povabili v hišo in nam ponudili piškote, čokolade in mandarine. Večina ljudi jc bilo takih, ki so nam prijazno odprli in bili veseli našega obiska. Ko smo postali utru- jeni, smo si vzeli čas za odmor in kosilo. Po kočanem počitku pa smo nadaljevali s koledovanjem. Ko smo se poslovili še pri zadnji hiši, smo se tudi mi razšli na svoje domove. Kasneje smo zvedeli, da smo bili najuspešnejša skupina, saj smo zbrali skoraj 50.000 sil. Tega dogodka se bom še spominjala, še posebej takrat, ko bom brskala po fotografijah iz svoje mladosti. MATEJA KASTE LIC Marijo nosijo Skoraj povsod, kjer je med obema vojnama zamrla stara božična ljudska pohožnost Marijo nosijo, jo ponovno oživljajo. Prenaša se iz roda v rod, vse do danes. O tem nam piše narodoslovee Niko Kuret v knjižici Marijo Nosijo. Ponekod nosijo tudi sv. Jožefa ali pa kar celo sv. Družino. Običaj se je v 18. stoletju kot ljudska ali kot cerkvena pobožnost razširil po vsej Kvropi. Adventna devetdnevnica se je iz Španije širila v nemške katoliške dežele in tudi v Avstrijo, od tam pa na Kranjsko in Štajersko. Tudi župnijski svet v Jaršah je že lansko leto predlagal, naj bi da-našanja mlada generacija nadaljevala to lepo božično pobožnost in ljudsko tradicijo. Torej smo letos Marijo nosili že drugič. Sprejele so jo iste družine kot lani in tudi druge. Nosilec Marijinega kipa s spremljevalci in prižganima svečama pride k hiši gostiteljici, kjer jo pričaka množica vernikov s prižganimi svečami. Potrebna besedila, pesmi in molitve se smiselno prepletajo v danem programu, ki ga dobi vsak sodelujoči. Po dolgem pregovarjanju za prenočišče se končno odpro vrata in sprejmejo Marijo. To jc ganljiv trenutek, ki po dolgem zavračanju prezeblim popotnikom dovolijo vstop Mariji z be sedami. »O Marija, pridi k nam, mi te hočemo noč in dan.« Domači, sosedje, sorodniki in kak radoved než lepo sodelujejo: pojejo, moli jo rožni venec, litanije, izrekajo prošnje. Marijin prihod je za družino, k jo sprejme, poseben dogodek. Mi Za, kamor postavijo Marijin kip, je lepo okrašena. To je večer zbra nosti, veselja, molitve v vasi. Pogled v oči in stisk roke pomeni odpuščanje, spravo, ljubezen. Prav to vsi potrebujemo. Marija nas bo čuvala vse leto, do naslednje devetdnev nice, ko jo želimo z. veseljem spre jeli. Ta večer odpade vsako delo. je prilika, da se postiš, kajti od veselja prekipevajo srca. »Moja duša poveličuje Gospoda..« jc pel; Marija ... in zdaj jc naša Gostja Naslednji večer gre Marijin kip v drugo hišo, k drugemu gostitelju, in povsod jo že nestrpno pri čakujejo. Ob slovesu molimo An-gelovo češčenje. Marija gre naprej, kip so odnesli. Miza jc tako praz na. Postavimo domači kip, ki stoji še sedaj na mizi, kajti božična doba traja do svečnice, ko Marija nese Dete v tempelj. Marija nas jc povezala. Priprav Ijeni smo postati boljši bratje in sestre, prijaznejši sosedje, ustrezlji vejši in solidarnejši ljudje. B.T., Jarše Darovi botre Zime Pravljice s svojo čarobo in pravljično močjo najlepše zaživijo v pred-nnvolctncm času, ko se v pričakovanju nečesa novega in lepega radi pustimo popeljati v pravljične svetove. Tatjana Kokalj, učiteljici na osnovni šoli Dob, jc napisala pravljico z naslovom Darovi botre Zime, ki je sredi decembra prvič oživela na odru kulturnega doma na Močilni-ku. Učenci petih in šestih razredov, člani dramske skupine šole Dob. so z mentorico Heleno Grcgorič Zgodbo dopolnili s plesom snežink in zvoki flavte, v oblikovaje posameznih likov vložili veliko časa, domiselnosti m iznajdljivosti in pravljico kol novoletno darilo podarili učen-eeni razredne stopnje, pclošolcem in malim šolarjem šole Dob. učencem podružnične šole Krtina. Učencem šole Roje in seveda staršem Icr drugim povabljenim gostom. V dvorani na MoCilniku je na vseh treh predstavah z lučjo prijazno pomagal gospod Miloš Slarbck. ki dvorano že četrto leto posoja za nastope tudi dramski skupini šole Dob. Za to smo mu iskreno hvale/ ni, saj je nastopiti na odru v dvorani popolnoma drugače kot pa v veliki, ncakuslični šolski telovadnici. S pravljico Darovi botre Zime smo obiskali ludi vrtec Urša v Domžalah, kjer so se snežinke, palčka, veter, pekarici, cvetličarki, dimnikar in Zima otrokom tega vrtca predstavili v treh predstavah. HELENA GREGORIČ Učeči dramske skupine šole Dob, ki so nastopili v pravljici Darovi botre Zime Plesalci na premieri Muce Copatarice v Kulturnem domu Franca Bernika Plesna Muca Copatarica Plesalci pionirske in mladinske jazz-shovv skupine Plesnega kluba MIKI so 14. decembra prem icr no uprizorili plesno pravljico Muca Copatarica. Le kdo ne pozna prisrčne pravljice slovenske pisateljice Kle Peroci o muci, ki odnese vse nepospravljene copatke!? Predstavo si je samo decembra ogledalo preko 1500 gledalcev, vsi - mladi in malo starejši sojo zelo lepo sprejeli. Lahko pa si jo bomo ogledali tudi še januarja in februarja. Plesalci skozi čudovito glasbo in koreografije, ki so delo Kjarc Sta-rič, Tjašc Šuštaršič in Saše Eminič, ustvarijo pravo razpoloženje otrok, ki neko mrzlo jutro ostanejo brez svojih copat k in toplino prijazne Muce Copatarice, ki copatke očisti in zašije. Predstavo, v kateri pleše 15 plesalcev, jc režirala in idejno postavila Saša Eminič. Na prvi avtorski projekt Plesnega kluba MIKI. pri katerem so sodelovali še: sccnarisl-ka Saša Kosten Zabret. pripovedo-valka Hr:\ta Hrovat, scenografa Inka Starič ni I ado Didovič, so lahko odkrito ponosni. Predstavi, ki je edina tovrstna v občini Domžale, so pomagali le Plesna šola Miki in vspodbujajoči starši plesalcev. Zveza prijateljev mladine Domžale jc predstavo poklonila, kot novoletno darilo, vsem šolam in vrtcem v domžalski občini. Povabilo na gostovanje k decembrskemu dogajanju »Mesta Ljubljana«, obisk Televizije Ljubljana in posnetek premiere v oddaji Parada plesa, pa sla dodatni potrditvi in pn znanji vsem nastopajočim plesalcem in avtorjem. S. K. Z. SANKUKAI KARATE KLUB DOMŽALE Novoletna zabava Tako kot vsako let« ob zaključku starega Icla in v pričakovanju, kaj b« prineslo n«v«, se vsi karalcisti zberejo in po naporni sezoni treningov poveselijo s svojimi znanci in prijatelji. Kol vsakič do sedaj jc biki zabava organizirana predvsem zaradi prijetnega druženja in zabave s prijatelji i/ vseh slovenskih Sankukai klubov. V diskoteki LIFE se jc pričelo že zelo zgodaj ob šesti popoldan, ko so zaceli prihajati naši najmlajši, ki so seveda s seboj pripeljali tudi prijatelje in pa starše. Zabavni program jc bil izredno zanimiv in razgiban, kajti vsaka skupina pri posameznem trenerju jc pripravila zabavno točko in s tem ustvarila delček pri kreiranju celotnega programa. Vrstile so se glasbene točke, plesni vložki, skeci bi celo pravcate male »dramske« igre, najbolj pa so nas razveselili listi najmlajši iz skupine Pedcnj-ped - predšolski otroci, ki so pripravili Iz- Od mnogih nastopajočih so nekatere skupine pripravile kar cele »dramske« igre! redno zanimivo predstavico. Tako jc trajal »uradni del« debeli dve uri, nato pa je po daljšem odmoru Z veliko plesa sledil izbor »mislra« karateja, kajti miss smo izbrali že predhodno leto. Seveda so sc morali kanili-dati izkazali v različnih okoliščinah in prestati mnoge »težke« preizkušnje. Zmagal pa jc tisti, ki se je v vsaki preizkušnji i/kazal za najbolj junaškega in v še tako zahtevnih okoliščinah ohranil »trezno glavo«. S tem smo z našo prireditvijo prešli že v pozne nočne ure. Nekaleri mlajši ponočnjaki so morali odpeljati svoje Starše domov, drugi pa so prcplcsali Se dolgo v noć. G. J. Miškin vrtiček v Knjižnici Domžale Knjižnica Domžale vabi k vpisu v Miškin vrtiček. Ta oblika ustvarjalnega druženja otrok bo potekala v osmih srečanjih, in sicer enkrat tedensko, otrokom pa ponujamo različne dejavnosti: - pripovedovanje pravljic - petje pesmic in igranje na različne inštrumente - igranje z lutkami - risanje, slikanje, tiskanje Vrtiček se 02. 03. 2000. bo pričel v četrtek. Vpisujemo v dve skupini, prva je namenjena otrokom od tretjega do četrtega leta, druga pa od četrtega leta dalje. Podrobnejše informacije po telefonu 721-204 Predstavitev nove knjige Staneta Stražarja Domžale - mesto pod Goričico Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan in Odbor za izdajo knjige sta konec decembra v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah ob prvi obletnici njegove smrti pripravila predstavitev štirinajste, poslednje knjige Staneta Stražarja Domžale-mesto pod (Joričico. Številne obiskovalce, med katerimi so bili tudi sorodniki Staneta Stražarja, med njimi žena, otroci in vnuki, je slikarka Mojca Vilar presenetila z velikim portretom Staneta Stražarja, katerega zadnjo knjigo je predstavila dr. Zmaga Kumer. V kulturnem programu, ki ga je povezovala ga. Draga Jeretina Anžin, so sodelovali: flavtistka Adela Ramovš, sopranistka Mateja Stražar ter pianist Vladimir Mlinaric. Domžale-mesto pod Goričico je štirinajsta knjiga Staneta Stražarja, ki jc pred njo napisal na slednje knjige: 80 let gasilstva v občini Domžale (1960), Kronika Doba (1970). Svel pod Taborom (1974). Moravska dolina (1979), Gledališče pod kozolcem (1980), Črni graben (1985), Ob bregovih Bistrice (1988), Mengeš in Trzin skozi čas (1993), Oj ta slamnik (1995), Ljudje ob Raci (1995). Poslednji let (1995) ter Župnija Dob skozi stoletja (1996). Svoje poslednje knjige za tisk ni mogel več pripraviti sam, toda rokopis je pred smrtjo vsebinsko dokončal tako, da je bilo mogoče uresničiti njegovo srčno željo. Za objavo sta zbrano gradivo pripravili mag Marjeta Stražar, avtorjeva hči, ter dr. Zmaga Kumer, ki je opravi- Ob prvi obletnici smrti Staneta Stražarja Prekratek kos življenja odlomil si od Časa večnosti. Pogled brez upanja povesil si v temo brezčasja; odšel v brezmejne si poljane in v dih nirvane nemir sna pidožil. Mrakobne dolge dni prežarja tvoj obraz, a tvoje ni dlani, ki bi kazalu pat v prihodnji Sat. FRANCE STRAŽAR la tudi lektorsko delo. Vse dejavnosti pa je vodil Odbor za objavo knjige, ki ga je vodil g ž\lojz Stražar. G. Stane Stražar je bil mnogo več kot le zapisovalec krajevne zgodovine. To je dokazal tudi v svoji najnovejši knjigi Domžale-mesto pod Goričico. Zanimalo ga je življenje ljudi, običaji, človeška širina, različnost, navade, predvsem pa si je prizadeval dobiti verodostojne podatke. S pridnostjo in veliko vztrajnostjo, ki je značilna prav za vse njegovo življenje, je tudi obravnavano območje prikazal najprej z vsemi naravnimi značilnostmi, nato pa življenje na njem od prazgodovine do danes. V vsebinsko zaokroženih poglavjih beremo o razvoju Domžal in okolice, o slamnikarstvu od hišne obrti do industrije, o razvoju Šolstva in društvenem življenju, o ljudskem izročilu in umetnostnih prizadevanjih, o javni upravi, nastanku župnije in verskem življenju, o dogajanju v prvi in drugi svetovni vojni ter vojni za Slovenijo, posebej pa piše tudi o osebnostih, ki so s svojim delom prispevale k napredku in slovesu domžalskega območja. Po mnenju dr. Zmage Kumer je knjiga Domžale-mesto pod Goričico praznik za vse ljubitelje knjig pokojnega Staneta Stražarja, izpolnitev njegove zadnje želje, ki je ni nikoli izrekel naglas, pa vendar srčno želel, da njegovo bogato gradivo najde pot med bralce, da bodo na nekaj sto straneh našli bogato zgodovino območja, na katerem živijo. O njegovi poslednji želji je govoril tudi g. Alojz Stražar, predsednik Kulturnega društva Miran Jare Skocjan, ki se je za razumevanje zahvalil Občini Domžale ter županji Cveti Za-lokar Oražem Se posebej pa za opravljeno delo dr. Zmagi Kumer, brez katere knjige najbrž sploh ne bi bilo. Za opravljeno delo se je vsem zahvalila tudi županja, ki je opozorila na problematiko spremljanja dogajanj -pisanja kronike na območju Občine Domžale, delo pa so pohvalili tudi drugi navzoči. Vsi so bili mnenja, da knjiga celovito predstavlja zgodovino, razvoj in življenje na območju tega dela naše občine, da je zanimiva za domačine, po njej pa bodo s pridom segali tudi strokovnjaki, ker je pisana strokovno neoporečno in hkrati vsakomur dostopno, (dr. Zmaga Kumer.) V njej bodo bralci našli svoje korenine, se jih Se bolj zavedeli in s prebiranjem knjige uresničili tudi avtorjevo srCno željo, da knjige, v katerih je ohranil zgodovino naših krajev, najdejo pol med ljudi. V. V. -»4 NAROČILNICA - DOMŽALE-MESTO POD GORIČICO Naročam.............izvodov knjigfe) DOMŽAI Ji-MESTO POD GORIČICO avtorja Staneta Stražarja. V prednaročilu do konca januarja bo cena 5.500,00 SIT, kasneje oa 7.000.00 SIT Ime in priimek naročnika:.......... Naslov....................Pošta Telefon........................ Davčna številka.......... (ustrezno obkrožite) DA NE Davčni zavezanci za DDV? Naročilnico pošljite na naslov: KULTURNO DRUŠTVO MIRAN JAKC SKOCJAN, p. p. 145, 1230 DOMŽALE Datum naročila.............Podpis....................... Vse cene so z DDV. Naročilnica je zavezujoča n naročnika in založnika KULTURA ran 14 Koledar prireditev za otroke sobota, 22. januar 2000 ob 10.00 za IZVEN Tomaž Ijopajne: GREMO NA VLAK musical za otroke od 4. leta dalje Gledališče Unikat Ljubljana Živahne melodije nas popeljejo v čas charlestona -naš junak potuje k svoji teti v Trst, a zamudi vlak. Medtem ko čaka naslednjega, mu na železniški postaji ukradejo denarnico. Takrat spozna prijaznega klošarja, nežno £ o prodajalko vijolic in strogega policaja. Policaj spelje uspešno akcijo in ulovi tatu, naš junak pa se veselo povzpne na vlak in odpotuje k svoji teti, ki ga že nestrpno pričakuje. - Musical za otroke - poln veselih melodij in živahne koreografije. cena vstopnic: 400,00 SIT četrtek, 27. januar 2000 ob lO.OOin 11.30-za abonma URŠA l in URŠA 2 MUCA COPATARICA plesna pravljica po pravljici Ele Peroci Plesni klub Miki Domžale Se še spomnite pravljice o otrocih, ki niso pospravljali svojih copatk preden so legli k spanju? Zato so jih vsako jutro znova iskali pod posteljo, pod mizo, pod omaro in jih končno našli za vrati, na vrtu ali pa med igračami. Toda nekega jutra jih je čakalo presenečenje. Svojih copatk niso nikjer našli, zato so se odpravili v gozd, kjer prebiva muca Copatarica. Ali so tam našli svoje copatke? Pravljica, ki ni navadna pravljica. To je plesna pravljica. Plesalci vas bodo skozi svet čarobnega plesa popeljali v svet Muce Copatarice, režija: Saša Eminič koreografija: Tina Banji. Saša Eminič, Kjara Starič, Tjaša Šuštaršič sobota, 5. februar 2000 ob 10.00 za IZVEN Pavel Poldk: BUTALCl lutkovna predstava za otroke od 5 leta dalje Lutkovno gledališče Ljubljana Butalci so se rodili - kje drugje kot ... v Bulalah! In so i teku let Butale poslale pretesne za vse Butalce in rod je šel pogledat po svetu in so se nekateri naselili ob Dravi, nekateri oh Muri, nekaj jih je prišlo celo do morja ... Naselili so se po vsej Evropi, vendar jim je ostalo nekaj skupnega - obnašajo se drugače kakor drugi ljudje. Pripovedi o prigodah čudaških prebi- valcev mest in vasi, katerih razmišljanje in ravnanje je drugačno od takšnega, ki mu pravimo normalno, nastajajo po vem svetu že stoletja. Nekateri slovenske motive si je avtor v tej uprizoritvi dovolil prevzeti po Franu Milčinskem. cena vstopnic: 400,00 SIT sobota, 19. februar 2000 ob 10.00 za IZVEN J. in W. Grimm - M. Starbek: SNEGUIJČICA igrana predstava Kulturno društvo Jožef Virk Dob glasba petek, 21. januar 2000 ob 19.30 - za abonma MODRI in IZVEN MLADI TALENTI -MLADI UMETNIKI Andrej Kopač - violina I Elena llribernik - flavta Tina Gašperšič - klavir /Aleš Klan čar - trobenta Andrej Kopač (1978) je z odličnim uspehom končal srednjo glasbeno šolo v Ljubljani pri prof. Vo-lodji Balžalorskem, v letošnjem šolskem letu pa zaključuje študij violine v razredu prof. Helfrieda liesira na konservatoriju v Celovcu. Elena Hriber-nik je po končanem študiju na ljubljanski srednji glasbeni šoli v razredu prof. Jožeta Pogačnika nadaljevala študij na salz-burškem Mozarteumu, kjer je lani diplomirala (prof. Michael Martin Kofler), sedaj pa obiskuje še Visoko šolo za glasbo v Miinchnu pri prof. Andrd.su Adorjanu. Pri klavirju jo ho spremljal Marko llribernik. Tina Gašperšič je lani diplomirala pri prof. Andreju Jar-(ii na Akademiji za glasbo v Ljubljani, sedaj pa je študentka podiplomskemu študija pri prof. Tatjani Ognjanovič. Letos je prejela študentsko Prešernovo nagrado. Aleš Klančar (I9HI) končuje v letošnjem šolskem letu Srednjo glasbeno in baletno šolo v Ljubljani v razredu prof. Igorja Maroševiča. Letot je že drugič osvojil I. nagrado na državnem tekmovanju. Pri klavirju ga ho spremljala Bojana Koruza. Na sporedu: E. Ysaye, J. Brahms, G. Tanini, A Casella, F. Borne cena vstopnic: 1.300,00 in 1.500,00 SIT gledališče sreda, 2. februar 2000 ob 19.30 za abonma RDEČI in IZVEN četrtek, 3. februar 2000 ob 19.30 za abonma RUMENI in IZVEN petek, 4. februar 2000 ob 19.30 za abonma ZELENI in IZVEN Eugene O'Neill: DOUiEGA DNE POTOVANJE V NOČ drama gostuje Slovensko narodno gledališče Drama Maribor Kol v mnogih klasičnih delih je tudi dogajanje v »Dolgega ilne potovanje v noč« umeščeno v preteklost - v poletje 1912. To dramsko besedilo je izpisano - najfinejšo pisavo, ki jc kdaj-knli prišla izpod peresu O'Ncilla; četrto dejanje pa sodi med najmočnejše prizore v vsej drumski literaturi. Za tO delo velja, da je najboljša drama, napisana v Združenih državah Amerike. O'Neill je iz. skrajno osebne izkušnje napisal dramo meščanske družine, ki živi v tesni simbiozi, kot enoten organizem štirih vej, pri katerih vsak posamičen vzgib vpliva na preostale. Igra je ena sama resnica. Avtoritativni alkoholizirani oče in za-drogirana, mladostnih iluzij oropana mati uspešno presajata lastne travme na otroke. S presunljivo podobo matere je igralka Minu Kjuder uspešno zaznamovala 35 poklicnih igralskih let. režija: Zvone Šedl-bauer igrajo: Vlado Novak, Minu Kjuder, Nenad To-kalic, Vojko llelšak, Mirjana Šajinovič cena vstopnic: 1.300,00 in 1.500,00 SIT 3a I e r i j a o m ž a I e 0GI) Galerija lh.nr.nli razstavlja DRAGICA CA DEŽ akademska kiparka spec. Dragica Cadež(ljapaj-ne) je redna profesorica za kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Na tej akademiji je diplomirala leta 1963, na specialni za kiparstvo pa leta 1965. Od leta 1963 je sodelovala na številnih skupinskih razstavah doma in v tujini. 1996je imela samostojno pregledno razstavo v Kostanjevici na Krki v Galeriji Božidar Ja-kac. Sodelovala je na mednarodnih kiparskih simpozijih Forma viva: leta 1996 (les) v Kostanjevici na Krki in leta 1986 (beton) v Mariboru. Prejela je več nagrad in priznanj, med njimi 1986 Nagrado Prešernovega sklada in Veliko nagrado na Majskem salonu v Ljubljani letu 1998. Razstava bo odprta do 27. januarja 2000 Galerija je odprta od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 ure in od 15.00 do 19.00 ure, ob sobotah od 10.00 do 12.00 ure. Vstopnine ni Z letom 2000 smo dosedanje likovno razstavišče preimenovali v Galerijo Domžale z namenom, da tudi na likovnem področju uveljavimo mesto Domžale kol mesto s kulturnimi ambicijami. Program razstav za leto 2000je pripravljen po strokovnem izboru mag. Črtomira Freliha, akademskega grafika specialista, izrednega profesorja na oddelku za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. Vstopnice so v prodaji štirinajst dni pred prireditvami ob delavnikih od 10.00 do 12.00 ure v upravi Kulturnega doma Franca Bernika, ob delavnikih od 16.00 do 19.00 ure v klubu Kulturnega doma Franca Bernika (Ljubljanska 61, Domžale, vhod z dvorišča, kletni prostori) ter eno uro pred pričetkom prireditev v blagajni doma. Informacije in rezervacije po telefonu: 725 050. Rezervirane vstopnice je potrebno prevzeti najkasneje do pol ure pred pričetkom prireditev, sicer jih posredujemo v redno prodajo! Spoštovani obiskovalci kulturnega doma! Prosimo vas, da ne zamujate prireditev ter da v dvorano ne nosite mobilnih telefonov, ur ali drugih naprav, ki oddajajo zvočne signale. Vabimo vas, da obiščete Klub Kulturnega doma Franca Bernika, kije odprt vsak delavnik od 16.00 do 19M ure v odmoru prireditev in po njih. V prijetnem in mirnem okolju boste ob osvežilnih pijačah, kavi ali čaju lahko s prijatelji poklepetali o kulturnih in drugih dogodkih. Prireditve v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah - nova kvaliteta življenja občank in občanov Kot je bilo mogoče pričakovati že iz napovednika kulturnih prireditev, ki ga v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale sicer redno izdajajo vsak mesečin z njim napovedujejo kulturne dogodke, je pestra in kvalitetna bera izvajalcev v mesecu decembru obetala nadvse zanimivo, predvsem pa za vsako oko in uho, pa tudi za dušo, vznemirljivo ter duhovno bogato doživetje. Kulturni dom dokazuje in opravičuje svojo vlogo, ki mu je bila zaupana z ustanovitvijo in odobrenimi sredstvi. Kar precej napora je moralo biti vloženega za tako pester in kvaliteten program. S tako čudovito podobo kulturnih dogodkov se ne more ponašati veliko slovenskih mest. GLEDALIŠČE - trije monodramski nastopi - trije različni gledališki dogodki Gledališko podobo meseca decembra so zaznamovali trije monodramski nastopi. Igralce Zijah Sokolović je na slovenski gledališki sceni izredno priljubljen. Čeprav izvaja svojo monokomedijo »CABArcs. CABArei« v bosanskem jeziku, mu ni težko slediti. Sokolović ni na slovenski sceni priljubljen zaradi kakršnekoli sentimentalnosti /a nekdanjo »jugo«, še manj zaradi morebitne lahkotnosti svojega programa, kot jc morda to na /abavnoglasbeni sceni. Zijah Sokolović je resnično izvrsten interpret, saj drži v napetosti obćinstvo dobri dve uri in je ves čas na istem mestu. Potrebno se mu je prepustiti, pravzaprav nas on kar sam pripravi, da mu lahko sledimo, saj jc v njegovo pestro izpoved vključenih toliko življenjskih resnic, da lahko vsakić znova odkrijemo še kakšno novo. Zato prav nič ne preseneča izjava enega izmed gledalcev, ki ga je gledal že sedmič, da mu jc vsakič znova novo doživetje. V svojo pripoved, ki jo prepleta s soćnimi kletvicami, in ki doživlja huronske smehe, je vpletel tudi toliko resnic, ki dopuščajo vsakomur, da ob smehu razmisli tudi o svojih pogledih na vsakodnevne težave in svoje nazore. Med slovenskimi igralkami pa je že vrsto let med najbolj popularnimi igralka ljubljanske Drame Polona Vetrih. Priljubljena jc zaradi svoje neposrednosti in komedijskih vlog, ki jih je oblikovala v zadnjih letih. V komediji »BLAGI POKOJNIKI - DRAGI MOŽJE«, ki jo je v zadnjem času po enoletnem premoru ponovno obudila, je oblikovala paleto različnih usod. Tako se v enem večeru pokaže kot igralka s širokim darom in tenkočutnim posluhom za drobne življenjske situacije, kjer so tudi tragične situacije le drobne spremljevalke sicer prijetnih in veselih trenutkov. Menjave ženskih likov so bile prijetno povezane z odlično klavirsko spremljavo Lenke Nabcr. kar je dajalo gledališki predstavi šc poseben car. Svojevrstno pa je bilo spremljati šc tretjo mono- komedijo z naslovom »MIMI JE POZITIVKA«. kjer se je kot izvajalka, igralka in pevka, predstavila Alenka Vidrih Zanimivost slednje minikomedije je bila krstna uprizoritev prav v domžalskem kulturnem domu. Kulturni dom Franca Bernika Domžale jc namreč prevzel producentstvo nad to uprizoritvijo avtoric Alenke Vidrih in Natijc Goršćak. Premiera je bila na zadnji dan preteklega leta - to je prav 31. decembra, premierna uprizoritev pa jc bila popestrena z živoharvno sceno. Alenka Vidrih jc na slovenski sceni prisotna tudi kot pevka in jc v uprizoritev o pripovedi ženske, ki po loćitVi želi gledati na življenje in drobne življenjske dogodke pozitivno, vključila nekaj svojih popularnih skladb, ki jih jc na premieri zapela ob spremljavi kitare, bas kitare in bobnov. GLASBA - izvajalci iz Maribora, glasba vsega sveta Gostovanje mladinskega pevskega zbora CARMI-NA SLOVENICA iz Maribora je predstavljalo enega vrhuncev glasbene podobe letošnje jeseni v Tom-čevi dvorani Kulturnega doma Franca Bernika. Kdor je zamudil ta koncert, bo težko razumel, kako lahko ob nastopu mladinskega zbora govorimo o visoki stopnji profesionalizma. Prisluhniti tem mladim pevcem oz. pevkam bi pomenilo tudi prisluhniti učni uri. primerno za vse skupine, ki se želijo ukvarjati z zborovskim peljem, ali pa sploh z Ijubiteljstvom. Visoka strokovnost pevovodkinjc Karmine Silec, ki s svojim znanjem in pravilnim vodenjem vliva v mlade izjemne energije, omogoča zboru nc le doseganje prvih nagrad na mednarodnih tekmovanjih, temveč izjemno sproščeno in profesionalno izvedbo -v vseh elementih. Pester in zanimiv koncertni program jc obsegal slovenske ljudske pesmi, pa skladbe Sodobnih slovenskih skladateljev do skladb evropskih in ameriških skladateljev. Izjemen večer. Svojevrstno doživetje pa je bilo srečanje z. drugo mariborsko skupino. Nino Murcskič sc jc zc pred več kol petnajstimi leti navdušil nad afriškimi bobni in sc dodobra spoznal z vzhodnjaškimi in afriškimi tehnikami igranja na originalne instrumente. Okrog sebe jc zbral mlade navdušence in oblikoval skupino NINO Dl KONGO & AFIR BAFIR Šesterica mladih navdušencev jc sledila mojstru s tako vnemo, da smo bili obiskovalci priče pravemu bobnar-skemu spektaklu. Ob blagem drsenju s prsti po napeti koži ali ob močnih ritmičnih udarcih z roko smo čutili primarnost stika z naravo, z zemlji). Spoznali smo, kako dotik roke in napete kože obogati različne priložnosti: rojstvo, smrt, poroko. Mladi sicer igrajo bobne klasično tudi v različnih ročk skupinah, a jim takšno primarno igranje pomeni svojevrsten izziv in novih energij - zato ne preseneča. da smo bili teh energij deležni tudi obiskovalci - pretežno mlada publika. MLADI USTVARJALCI - violoncelisti za božič Violončelo ni instrument, ki bi bil zelo popularen in ki se ga na glasbenih šolah uči sorazmerno malo mladih. Violončelistka in pedagoginja Zdenka Kristl Marinič pa jc v poučevanje lega instrumenta prinesla veliko spremembo. S svojim načinom dela z mladimi, oblikovanjem komornih skupin in številnimi nastopi ob različnih priložnostih jc dokazala, da mlade lahko druži tudi ta instrument. Tako je bil BOŽIČNI KONCERT z mladimi violoncelisti izjemen. Mladim, ki so se predstavili v različnih komornih sestavih in kot solisti, je dal šc poseben zanos pianist Aci Bertoncelj. Mladi, ki jih profesorica uči na različnih glasbenih šolah (Kranj, Radovljica, Škofja Loka, Nova Gorica in zasebna šola Parnas Domžale), so izvedli izredno ubran in zanimiv program, ki je bil v drugem delu prijetno obarvan z znanimi božičnimi slovenskimi in tujimi skladbami. ZA OTROKE IN MLADINO -lutkovno in dramsko gledališče Kulturni dom Franca Bernika sicer vsako drugo soboto dopoldne pripravi program za otroke. Zaradi praznikov jc bila izvedena le ena sobotna matineja, ki pa je bila zasedena do zadnjega kotička. Teater za vse z Jesenic je izvedel priredbo o znanem slovenskem otroškem junaku Kckcu KEKEC IN PLUTA. Lutkovna predstava Frever teatra iz Ljubljane OSEL NAZARENSKI. ki je bila kot nalašč primerna za decembrske praznike, pa jc bila predstava, ki bi si jo lahko ogledalo več obiskovalcev. Težko jc verjeti, da si eno redkih predstav s svetopisemsko vsebino ni ogledalo več obiskovalcev, tako mladih kot tudi odraslih. Izvrstna likovna zamisel, kvalitetna izvedba, prepletena z. lepo zapetimi koleduiškimi pesmimi je pomenila pravi užitek za vse, ki želijo sprejeti likovno lepoto, svetopisemsko zgodbo in ljudske koledniške pesmi. Predstava Prešernovega gledališče iz Kranja MATILDA, ki jo jc po znani povesti priredila I )esa Muck ni potrebovala večje propagande, Takorekoč izredno priljubljena med osnovnošolci v knjižni obliki jc našla izreden sprejem tudi kot gledališka predstava, saj v Prešernovem gledališču zmanjkuje možnih terminov za ponovitve. VSTOP V NOVO LETO - zakaj ne v kulturnem domu No, pa smo tudi v Domžalah dočakali kulturno prireditev prav na silvestrski večer. Z letošnjim prvim poskusom: gledališko - glasbenim dogodkom, predstavo »Mirni je pozilivka«. se je tudi mesto Domžale vpisalo med tiste kraje (in ni jih veliko), kjer del večera zadnjega dne leta zapolni kulturni dogodek. Po končani predstavi je sledila zdravica direktorja Kulturnega doma, obiskovalci obeh ponovitev pa so si v avli doma nazdravili s penino in nato nadaljevali silvestrovanje doma, pri prijateljih ali na prostem. Vsekakor izredno prijetno in veselo je bilo zaključiti 123. prireditev Kulturnega doma Franca Bernika Domžale v letu 1999. Po nesreči razbiti kozarec penine v avli doma po zadnji predstavi pa je kar sam po sebi zaželel srečo v letu 2(XX). ZAKUUČEK Je naslov trditev ali pričakovanje? Morda jc nekaterim res že poslal način življenja. In če jc. potem je Kulturni dom Franca Bernika Domžale na pravi poti. Kulturni dom jc javni zavod. Jc institucija, ki si (za zdaj šc ob minimalni kadrovski zasedbi) želi po vseh profesionalnih zakonitostih zagotovili programsko pester in raznolik program. Kulturni dom želi ob prireditvah zagotoviti profesionalno izvedbo v vseh elementov organizacije, ki so vezani na izvajalce (naročila in plačila, uskladitev pogojev, tehnične priprave, informiranje javnosti in kritiške publike) in na obiskovalec (informiranje, propaganda, sprejem, prodaja vstopnici ) ob tem pa na vsakem koraku vplivati na dobro počutje izvajalca in obiskovalca. Osnovno vodilo Kulturnega doma niso polne dvorane ampak zadovoljstvo vsakega posameznika, ki naj mu bo obisk kulturnega dogodka način življenja. - Torej obisk kulturne prireditve m nc Kulturnega doma I ranca Bernika! V Kulturnem domu je mogoče dobiti informacije tudi o nekaterih kulturnih prireditvah, ki jih organizirajo kje drugje. Kulturne prireditve si nc konkurirajo, nasprotno: dopolnjujejo. Zalo organizatorji različnih kulturnih prireditev lahko sporočate Kulturnemu domu informacijo o svojih prireditvah, z veseljem jo bomo posredovali zainteresiranim. Tako8C bomo morda izognili istočasiiosli pri reditev. Prijetno je vzeli v roke mesečni koledar prireditev v Kulturnem domu. Vsakdo ga lahko prejema brezplačno, če to sporoči upravi doma. Prijetno ga je vzeti v roke na nekaterih javnih mestih v Domžalah. Kulturni dom sc zahvaljuje vsem, ki sle pripravljeni posredovati mesečni koledar prireditev svojim sodelavcem, poslovnim partnerjem in strankam. To jc posredovanje informacije, to jc omogočanje kulturnega načina življenja. mm nuar 2000 V rojstnih Kapljiščih odkrili spominsko ploščo Stoletnica rojstva skladatelja Matije Tomca Na božič leta 1899 seje v belokranjskih Kapljiščih rodil Matija Tome, duhovnik, skladatelj in človek odprtega srea, kije v domžalski fari služboval od leta 1948 do svoje smrti 8. februarja 1986. Ob stoletnici rojstva je bila v naši občini vrsta prireditev v njegov spomin, jubilejno leto pa so sklenili Belokranjci z odkritjem spominske plošče na njegovem rojstnem domu v Kapljiščih. Ob otvoritvi spominskega znamenja na rojstni hiši skladatelja Matije Tomca pa je ga. Draga Je-retina An/in prebrala naslednic besedilo: »Ob stoletnici rojstva duhovnika in skladatelja Matije Tomca smo veseli, da lahko tudi dom- Ob stoletnici njegovega rojstva je spominsko ploščo odkril državni sekretar v Ministrstvu za kulturo RS, g. Silvester Gaberšček. blagoslovil pa ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr, liane Rode, ki je pred tem v farni cerkvi daroval spominsko mašo. Slovesnosti so sc udeležili tudi Domžal-čani: g. Alojz Stražar, predsednik Zveze kulturnih društev Domžale, g Tone Juvan glasbenik, ki je bil ob desetletnici Tomčcvc smrti pobudnik in organizator koncerta dekanijskih zborov, g. Karel Lcskovcc, predsednik glasbenega odbora pri ZKI) Domžale ter ga. Draga Jcrc-tina Anžin, predstavnica ZKD Domžale, ki je zbranim pri slovesni maši predstavila številne prireditve, ki smo jih v občini Domžale pripravili ob desetletnici Tomčcvc smrti v letu 1996 ter stoletnici njegovega rojstva v letu 1999, ko smo sc obletnice spomnili s slovesnostjo ob dnevu samostojnosti, pri polnočni maši v domžalski cerkvi pa so pevski zbori izvedli njegov znameniti Slovenski božič, na božič -njegov rojstni dan, pa je Tomčcvc-rrju spominu namenil koncert tudi Domžalski komorni zbor. Ga. Draga Jeretina Anžin je pri slovesni maši v njegovem rojstnem kraju predstavila življenje in delo skladatelja Matije Tomca v naši občini. Foto: Jožica Kralj žalski farani, predstavniki občine in Zveze kulturnih društev Domžale prisostvujemo odkritju spominskega obeležja. Skoraj nemogoče je, da bi obšli velik del Tomčcve ustvarjalne in duhovne življenjske poti. ki jo je preživel kot duhovnik in skladatelj v Domžalah. Kot duhovnik si je pridobil med domžalskimi farani veliko priljubljenost, ki je živa še danes, tudi po dvanajstih letih, odkar ga ni več med nami. Za skladatelja prof. Matija Tomca so bila leta službovanja pri nas v Domžalah najbolj ustvarjalna, saj je prav v tem obdobju ustvaril najod-ličnejša cerkvena in posvetna glasbena dela: instrumentalna in vokalna, zlasti zborovska. Za svoj velik in bogat glasbeni opus je skladatelj prejel številna priznanja od domžalske kulture, a vendar premalo od takratne republike. Zares počaščeni smo. da smo lahko tu med vami: toplimi Belokranjci, v njegovem rojstnem kra-.:* ju in da se mu tudi mi zahvalimo za njegov velik prispevek v slovenskem kulturnem prostoru, še pose-* bej za razvoj zborovske glasbe v Domžalah« V. V. Božični koncert domžalskega komornega zbora v znamenju Matije Tomca Domžalski komorni zbor je s tradicionalnim Božičnim koncertom tudi letos napolnil domžalsko župnijsko cerkev. Z izvedbo Slovenskega Božiča so se pevke in pevci poklonili domžalskemu župniku, profesorju glasbe in skladatelju Matiji Tomcu. Leto 1999 je zaznamovala stota obletnica rojstva Matije Tomca, tako da so mnogi zbori in orkestri v svoje repertoarje koncertov vključili tudi dela Matije Tomca. Tej lepi gesti sc je pridružil tudi Domžalski komorni zbor, saj je na letošnjem Božičnem koncertu izvedel Tomčcvo kantato Za zbor in soliste Slovenski Božič. Skladba je nastala, koje organist na Igu Franc Kramar v okolici Dobrepolja za- pisal stare božične pesmi in jih 1933 nekaj tudi objavil. Profesor Niko Kuret je iz teh pesmi sestavil ljudsko božično igro, Matija Tome pa je iz posameznih pesmic leta 1938 skomponiral celoto. Skladba je bila prvič izvedena za božič leta 1940, vojna in povojna leta pa v tej zvrsti ljudskega gledališča niso bila naklonjena, lako da so posamezne odlomke kasneje peli le po nekaterih cerkvah. V Domžalah je bila skladba do smrti Matije Tomca večkrat v celoti izvedena kot kantata za soliste in zbor. V tej obliki smo Slovenski Božič slišali tudi na koncertu domžalskih komornikov. Skladba, ki so jo pevke in pevci zapeli pod vodstvom zborovodje Tomaža Pirna-ta in ob spremljavi orglistke Veronike Sarec, za izvedbo »zahteva« kar trinajst solistov, ob tem pa Se sodelovanje oziroma podporo zbora. Domžalskemu komornemu zboru ta »zahtevek« ni delal posebnih preglavic, saj zbor zajema odlične soliste na posameznih glasovih, ki se kot zbor izvrstno zlijejo v samostojno celoto. Izvedba Slovenskega Božiča nam jc tako postregla na eni strani s predstavitvijo posameznih pevcev - solistov, po drugi strani pa združitev njihovih glasov v celovito homogenost. V nadaljevanju koncerta smo slišali nekaj slovenskih ljudskih in božičnih pesmi, za konec pa še dva angleška napeva A Little Town of Betlehem in .linglc Bclls. ki so jo pevke in pevci predstavili v manj znani, a zelo zanimivi priredbi. Domžalski komorni zbor z zborovodjem Tomaž.om Pirnaloni ohranja svojo visoko raven, z vključevanjem pevk in pevcev v solistične vloge pa dopolnjuje last- no dejavnost. Všečno je tudi, da zbor s sprejemanjem novih pevk in pevcev ne izgublja kvalitete, temveč gradi in oblikuje lastno prepoznavnost šc najprej kot glavni protagonist zborovske glasbe v domžalski občini in okolici. PATO Praznični decembrski večer -Radomlje »Pozdravljeni in hvala, ker ste se odzvali našemu vabilo. Želimo, da bi današnji večer prijetno preživeli ob občudovanju vezenin in ročnih del, ki so na ogled, morda tudi v spominih na mlada leta in praznovanja v prazničnem decembrskem času. V turističnem društvu Radomlje že nekaj decembrov pripravljamo razstave s podobno vsebino. Veliko nam je do tega, da pokažemo in poskušamo ohraniti stvari, ki so jih izdelale pridne roke naših prednikov. Želimo, da ne preide v pozabo vse tisto, čemur pravimo 'narodno blago' in naša 'kulturna dediščina'. Pomembno sc nam zdi, da to iščemo in odkrivamo tukaj, doma, kjer živimo. Prav zato smo sc letos 1 odločili, da se s to razstavo poklonimo spominu gospe Ivke Cerar -Spornovc mami, ki je v svojem življenju naredila toliko lepega, da človeku zastane dih. Umetnine, ki so mnogo let nastajale pod njenimi prsti, so tako izjemno lepe in dragocene, da ne potrebujejo dosti besed, saj same povedo vse. Hvaležni smo. da jih imamo možnost videti in občudovati tudi mi«. S temi pozdravnimi besedami so člani Turističnega društva Radomlje pozdravili vse, ki so si prišli ogledal razstavo umetnin gospe Ivke Cerar - Špornove mami ob devetdesetletnici njenega rojstva. Razstava jc bila decembra '99 v Kod rovi dvorani KD Radomlje. Umetnine, ki smo jih razstavili, so Naša narodna pesem je bogastvo Stoletnica rojstva skladatelja Pavla Kernjaka Najbrž med bralci Slamnika ni skoraj nikogar, ki ne bi poznal vsaj katere od številnih pesmi, pod katere seje podpisal znani koroški skladatelj Pavle Kernjak. Duobr večier. Tam čier teče bistra Žila, Tatjana, Ka-trca. Moja lulica m.je pošta posvava, Jes, pa moj hvaželj. Kož, Pod juna. Zilja in najbrž bi jih lahko našli še veliko v programih naših pevskih zborov, ki zelo radi prepevajo že skoraj ponarodele Kernjakove pesmi. le delček vsega, kar hranijo njeni otroci, prijatelji in znanci. Razstavo si je ogledalo veliko ljubiteljev lepega vezenja - posebno tistega na način »rešilje« (to je vezenje, kjer sc posamezni cvetni motivi izstrižejo - izredno zahtevno in natančno delo). Obiskovalci so bili navdušeni nad predstavitvijo. Posebno smo bili veseli obiska mladih in večkrat izraženo željo, da bi ponovili učne ure, ki jih je imela zdaj že pokojna gospa Ivka Cerar. Ker je svoje znanje prenesla tudi na svoji hčeri, bi želeli, da ponovno pripravimo ure učenja za izdelavo teh vezenin. Ob otvoritvi te razstave smo pripravili tudi kulturni program, ki k temu dogodku sodi. Gospa Silva, Andrej Raj in Marija Cerar so prepevali pesmi, ki jih je včasih prepevala gospa Ivka, kajti bila je tudi izvrstna pevka in amaterska igralka. VERONIKA POGAČAR Turistično društvo Radomlje Stoletnice rojstva priljubljenega skladatelja, organista, zborovodje in harmonizatorja narodnih pesmi Pavla Kernjaka smo sc na pobudo KUC Janko Kersnik Lukovica spomnili s koncertom v Kulturnem domu Franca Bernika. Pevci so v goste povabili Moški pevski zbor slovenskega prosvetnega društva »Trta« iz Žitare vasi na Koroškem, ki ima skoraj stoletno tradicijo, njihovo osnovno poslanstvo pa je ohranjanje slo- venske koroške pevske dediščine. Skupaj z njimi pa so zapeli tudi člani Okteta bratov Pirnat, ki bodo čez osem let praznovali petdesetletnico družnega pevskega udejstvovanja. Oktet je vzdrževal dobre in plodne stike s skladateljem Pavlom Kernjakom. Koncertu je pridodal dragoceno pripoved 0 skladateljevem življenju in delu prof. Jožko Kovačič, ki poučuje na Slovenski gimnaziji v Celovcu. V. V. Kulturno društvo »MLIN« pa kar dela V dramski skupini KD Mlin iz. Radomelj se ves čas nekaj dogaja, lahko bi rekli, da kar vre. Decembra lani so organizirali tradicionalno miklav-ževanje, s katerim so razveselili otroke. Nadarjeni osnovnošolci, ki se trudijo kot podmladek dramske sekcije, so se pod vodstvom Nine Mav Hro-vat naučili igrico ter z njo popestrili program. V letošnjem letu pa načrtujejo šc predstavitev daljše otroške igrice Volk in sedem kozličkov. Zadnje pol leta se pripravlja pravi dramski podvig prav spektakularna komedija Tripče De Utolče avtorja Marina Držiča, katere dogajanje poteka v 16. stoletju. Igra je izredno režisersko. kostumografsiki in se je leta 1908 s starši preselil na Homec, kjer je tudi odraščal. Petje je študiral na ljubljanskem Konzervatoriju pri Mateju Huba-du in Jenaette Foederansperg, privatno pa se je izpopolnjeval na Dunaju. Prvič je v ljubljanski operi nastopil leta 1929 kot Len-ski v operi Evgenij Onjegin. od tu pa je šla njegova umetniška pot samo Se navzgor. Vse do leta 1937 je v glavnih vlogah nastopal v ljubljanski operi, nato pa je postal član zagrebške opere in njen prvi tenorist ter prvak Opere Hrvaškega narodnega gledališča v Zagrebu, kasneje pa tudi redni član Dunajske državne Opere. Nikoli pa ni pozabil tudi svoje domovine, saj so ga redno srečevali na odru ljubljanske opere, predvsem pa se ga spominjajo kol tenorista, ki je rad nastopal tudi v manjših krajih. Ob praznikih je prinašal in posredoval žlahtno pesem v homSki župnijski cerkvi, starejši pa se spominjajo tudi njegovih nastopov v Kulturnem domu v Radomljah in na tedanjem radiu. Nikoli ni pozabil godu svoje matere Ane. tedaj je vedno nastopil v cerkvi sv. Ane v Tunjieah. Za Zagrebčane je vedno ostal njihov najljubši 111 najbolj priljubljen tenorist, o katerem Se danes govorijo z velikim spoštovanjem. Bil je umetnik svetovnega formata, ki je pel na festivalu v Salzburgu. gostoval v Italiji. Franciji. Angliji. Avstriji, Španiji, Cehoslovaški. Bolgari-11, pa tudi v tako odličnih opernih hišah, kot so milanska Scala. Grand Opera v Parizu, (oveni Ciardcii v Londonu in državni operi v Berlinu. Bil jc operni pevec izrednih kvalitet, z bogatim in kultiviranim glasom, ki ga je obvladovanje visokih leg uvrščalo med prvake v tenorskih vlogah, hkrati pa ostaja nepozaben tudi zaradi igralske prepričljivosti dramskih likov. V njegovih pevskih interpretacijah pa je po mnenju dr. Janeza Marolla poleg pevskega daru izstopala velika muzikalna kultura. Odlikovalo ga je tudi veliko število nastopov -več kot 1500 ter več kot 100 glavnih vlog Vsi ti podatki kažejo na veličino prvaka v tenorskih vlogah, čigar stoletnico rojstva se bodo v letu 2000 spominjali tako Kulturno društvo Jože Gostič kot tudi zagrebška in ljubljanska opera. V ta namen je Pripravljalni odbor za počastitev stote obletnice njegovega rojstva, ki ga vodi g. Borut Jenko, pripravil tiskovno konferenco. Vodil jo je dr. Janez Marolt. Na njej so bogat program slovesnosti predstavili Vladimir Kranjčevič. ravnatelj Zagrebške opere, gospe Marija Barbieri in Marjana Mrak, ki pripravljata monografijo o življenju in delu velikega tenorista, prisluhnili smo dr. Borutu Smrekarju, direktorju Opere SNG Ljubljana, ta je predstavil program Opere ter g Zeljku Mesarju, odgovornemu uredniku Glasbenega programa in produkcije Hrvaškega radia, saj bo radio izdal dvojno zgoščenko, na kateri bodo posnetki najpomembnejših vlog tenorista Jožeta Gostiča. Ob že naštetih aktivnostih bo pripravljalni odbor, ki je bil že na začetku dela deležen velikih pohval, saj ni navada, da se mladi kulturniki spominjajo svojih slavnih predhodnikov, pri pravil tudi odkritje dveh plošč (na Insi v Vitezovi 6 v Zagrebu, kjer jc čioslič živel, ler pred njegovo tuso na Homcu), postavitev stalne razstave o njem na Homcu, ki naj bi jo prenesli tudi v Dunajsko državno opero, več slavnostnih koncertov ler drugih slovesnosti. SPORT stran 16 Košarka - finalni turnir Scenarij za sladokusce (Vadaljevanje s prve strani) »Potencial je dober in pričakujem, da se bodo tako razvijali tudi v kadetski kategoriji.« je mislil po koncu turnirja strnil Janez Dr-varić, njegovemu mnenju pa se je pridružil tudi Iztok Rems: »Že sam rezultat pokaZe, da se na tej ravni v Sloveniji igra zelo kvalitetna košarka. Tehnično-taktično znanje vseh ekip jc na visokem nivoju in v bodoče se ni bati za popularnost košarke pri nas. kar se je konec Koncev pokazalo tudi na polnih tribunah* Hrane Kii/ma. trener domaČe ekipe, je po koncu zadnjega nastopa z ekipo PMD Branika, ki so ga njegovi varovanci dobili sele po težkem boju. zmagoslavno odprl Šampanjec: »S to ekipo smo dve leti zares dobro delali, za seboj imamo tudi veliko porazov v »ligi mest«, kjer so se fantje kalili in v njej pridobivali izkušnje in sa-mozaupanje. Letošnjo sezono smo odigrali zelo /relo. v moštvu je veliko perspektivnih igralcev m če se bo / njuni Se naprej dobro delalo, potem se za razvoj košarke ni bati. Čeprav so bili treningi naporni, pa je delo vselej teklo tekoče, prijetno in ob tem bi se zahvalil se vsem staršem, ki so nam stali ob strani.« 2. mesto so zasluženo in tudi nekoliko presenetljivo osvojili mladi Lilijam, ki so se na zaključni turnir uvrstili skozi kvalifikacije, v polfinalu po težkem boju odpravili Bežigrad, v Komunalnem centru pa navkljub dejstvu, da so bili med vsemi najmlajši, priznali premoč le gostiteljem. Njihov trener Džemo Ibiši je bil z razpletom zelo zadovoljen: »Z rezultatom sem zelo zadovoljen, saj smo na finalni turnir prišli iz kvalifikacij in naš cilj je bila uvrstitev med 5 in 7. mestom. Na koncu smo bili celo drugi, kar je dokaz, da jc bila tudi naša predtckmovalna skupina zelo težka. Domžale so zasluženo prve, imajo izjemno, skoraj neponovljivo generacijo in že dejstvo, da so celo sezono odigrali brez poraza, potrjuje to.« Tretje mesto jc osvojila ekipa PMD Branika iz Maribora, ki je imela v povprečju najvišjo selekcijo, poznavalci pa so jim celo pripisovali vlogo prvega favorita. Toda zanje je bil usoden sobotni večer, ko so priznali premoč Litijanom in izenačen dvoboj zadnjega dne z gostitelji je bila le kaplja pelina, da bi se lahko uvrstil se višje. Toda tudi omenjeni dosežek je trenerja Simona Dvoršaka zadovoljil: »Popolnoma smo zadovoljni z dosežkom in pokazali smo, da je naša ekipa zasluženo prišla na finalni turnir. Malo slabša je bila le tekma z Litijo, v dvoboju z Domžalami pa smo se zopet dobro kosali. Gostiteljem vse čestitke, odlično delajo z mladimi, imajo dobre pogoje, kar v Mariboru ni ravno običaj Omenil bi še odličen obisk, in to je verjetno v taki kategorij možno le v Domžalah.« Četrti so bili mladi igralci s Kodeljevega. ki so bili tako proti Braniku kot proti Litiji blizu zmage, a so v končnici ostali nedorečeni tako. da so v Domžalah ostali brez zmage, kar jih je pripeljalo k ponovitvi uspeha iz sezone 1996, ko so bili na Polzeli prav tako četrti. Franci Kovač, trener Skivana llatiptman. je po zaključku turnirja dejal: »Dosegli smo začrtano, kar pomeni, da smo s prikazanim lahko zadovoljni. Končni razpored je realen. Domžale so poka/ale. da so odlična ekipa, hkrati pa gre domačinom Se čestitali za odlično organizacijo.« Za konec še beseda o organizaciji. Turnir je lahko še tako dobro organiziran, toda brez obiska je vse skupaj zaman. V dvorani Ko- igralccv v mlajših selekc ganizaciji sami pa so že dali trenerji in Sašo Kisi delovanju z ostalimi pi rat razaramo, za Konec Se sposojena misel, ki velja predvsem za tiste mlade košarkarje, ki so se pretekli teden mudili na parketu, čeprav jo je mogoče uporabiti tudi v vsakdanjem življenju. »Prepričani bodite, da ste zmagovalci in uspcio vam bo!« Mladi člani slovenske državne reprezentance, županja in oba trenerja pionirske selekcije KK Domžale. v Zupanjin sprejem Najboljši v Sloveniji Ob velikem uspehu mladih košarkarjev KK Domžale, ki sn dosegli prvo mestu v državi, je za košarkarje, njihova trenerja in vodstvo kluba županja (veta Za-lokar Oražem pripravila sprejem. Na njem je za uspešno nastopanje iskreno čestitala vsem mladim igralcem in jim zaželela šc veliko športnih us- Ekipo košarkarskega kluba Domžale, ki jc osvojila naslov klubskih državnih prvakov, sestavljajo: Jaka Stiflar, Rok Juhanl, Gregor Avbclj. Matej Košir, Damir Gubc-rinič, Matej Jare. Jure Moćnik, Sanci Bajramič. Andrej Bud nar. Andrej Bas. line Skrjancc, Matic Str-mole, Aljoša Markovie, Matej Ka-lišnik. Marko Borko. Anžc Vovk, Mark Kavčič; trenerja Brane Ku/ma in Predrag Radovič pehov na njihovih življenjskih poteh, hkrati pa jc čestitala tudi trenerjema in vodstvu kluba, saj je dobro delo z mladimi porok za uspešno nadaljevanje košarkarske tradicije v naši občini. Ob tem jc za uspešne nastope v državni reprezentanci Slovenije, ki jc na neuradnem pionirskem evropskem prvenstvu zasedla tretje mesto, čestitala rcprezenlaiHom Mateju Koširju, ki se jc uvrstil tudi v naj-peterko evropskega prvenstva, ter Juretu Močniku, Sanclu Bajramiču in Sašu Kisclaku. trenerju slovenske reprezentance. Čestitkam se pridružuje tudi Uredništvo SLAMNIKA. Teja Gregorin je začela z novo sezono Moja želja: Olimpijske igre leta 2002 Dvajsetletna Teja (iregorin iz Ihana je na smučke prvič stopila pri treh letih. Od tedaj seje kot članica Smučarskega kluba Pižem Ihan z napornimi treningi pod vodstvom svojega očeta, v zadnjem času pa tudi ob pomoči Srd Jana Djordjeviča, izoblikovala v tekmovalko, ki je dosegla veliko vidnih uvrstitev. Omenimo naj le tri tretja mesta na državnem članskem prvenstvu v letu 1999 ter 14. in 17. mesto na mladinskem svetovnem prvenstvu leta 1998. »Te tekme se spominjam najraje, saj sta uspeha presenetila tudi mene!« Letošnja sezona sc je za Tcjo začela žc zgodaj spomladi, ko jc pričela z bazičnimi pripravami osnovne vzdržljivosti ter treningi moči v fitne-su. Osnovne treninge ji predstavlja kolesarjenje, tek v naravi in rolkanje, v poletnih mesecih pa jc kot vsako leto začela s treningi na »njenem terenu« - s snežnimi pripravami na ledenikih. Njeni najljubši razdalji sta 10 km in 15 km, saj pravi, da pri takih razdaljah žc pride do veljave njena vzdržljivost. Zaradi številnih potovanj in zahtevnih treningov Teja šolo opravlja po izpitih, poleg tega pa tudi zanjo kot za večino dobrih športnikov velja, da ni- ma nc sponzorja nc veliko prostega časa. »Sponzor bi mi prišel prav, saj profesionalen pristop k športu zahteva tudi dosti denarja. Zato močno upam, da se bo kmalu našel kdo, ki ho pripravljen prispevati nekaj denarja kol sponzor. Tudi prostega časa nimam veliko, če pa ga imam, s prijatelji rada odigram partijo košarke, ogledam pa si tudi tekmovanja evro lige na katerih igra Olimpiija.« Tekmovalka, ki si je za vzornico izbrala svetovno znano Štefanijo Bel-mondo, je letos žc odtekla nekaj tekem. Najuspešnejša jc bila na tekmovanju za evropski pokal v italijanskem Brussonu, kjer jc bila v članski konkurenci četrta. Hitro sc približujeta tudi njeni letos najpomembnejši tekmi, in sicer državno prvenstvo 15. in 16. januarja na Jezerskem ter mladinsko svetovno prvenstvo od 25. do 30. januarja na Slovaškem, kjer si Teja šc posebej želi dobrih rezultatov. »Uspešno si celim nastopiti na mladinskem svetovnem prvenstvu, kjer bom nastopila Zadnjič, ter na državnem prvenstvu, poleg tega pa si želim dobrih rezultatov in vidnih uvrstitev tudi na tekmovanjih za evropski in svetovni pokal.« Naj bo tvoja sezona 2000 kar sc da uspešna! B. V. KK Pirueta - praznično Lepo, sončno in toplo sobotno popoldne je privabilo pisano druščino kotalkarskega kluba Pirueta v šotor v športnem parku Domžale. Ker je bilo zanimanje izredno, seje ta dve-stočlanski kolektiv odločil organizirali kotalkarsko božično novoletno revijo, na kateri je nastopilo preko 60 tekmovalcev in začetnikov kotalkarskega kluba Pirueta. Med njimi je bilo kar nekaj udeležencev evropskih in svetovnih prvenstev ter naša člana evropskih in svetovnih prvakov. Šotor se jc pravzaprav spremenil v pravo malo gledališče, saj je bila scenografija odlično pripravljena, v stilu bližajočih se božično novoletnih praznikov. Pričelo sc jc z našo slandardno shovv skupino ki je žc trikrat nastopala na Pokalu Evrope, vselej zelo uspešno. Videli smo zopet nekaj novih prvin, ki jih doslej še ni izvajal nihče. Nadaljevali so se solistični nastopi umetnoslnikov, potem pa so se predstavili Se hilrostniki, tudi med njimi so bili udeleženci evropskega prvenstva v hitrostnem ro- nagradili z veličastnim aplavzom. Prav tako kot zahteva običaj sc jc nenadoma pojavil dedek Mraz z obilo daril, spremljevalca pa sla bila dva palčka, ki sta sicer pomočnika Božička. Najmlajši so kar tekmovali med seboj, kdo bo dedku Mrazu pokazal, kaj so se naučili v teh dveh mesecih, zato je bil šc sam dedek Mraz presenečen koliko znajo. Prav gotovo so ti najmlajši prava bodočnost kluba, ki je predstavil tudi novo sekcijo hokeja na rolerjih. V klubu jc žc sedaj kar nekaj tekmovalcev v hokeju za rolerje. Pridružili sc jim bodo tudi drugi in ekipa je tU. Pripravili sc bodo tudi na javno tekmovanje, saj želijo iti po stopinjah umetnikov ter hitroslnikov. lii, kar smo videli listo prijetno sobotno popoldne, prav gotovo daje upanje, da podmladek v klubu žene delo funkcionarjev k šc bolj uspešnemu delu v prihodnosti. Prav revijski nastopi popestrijo kotalkarje, saj jc šc vedno dokaj neznan Sport. V klubu Pirueta pa so prepričani, da je prav takšna predstavitev osnova za pravo, resnično popularizacijo tega športa. žtato naslednjič, dragi bralci, pridite in si oglejte revijske nastope kotalkarjev in rolerjev. lanju. Ker jc bilo prostora premalo, so pokazali le začetne oz. osnovne prvine. Nato jc nastopila množica začetnih rolarjev, ki marljivo vadijo in upamo, da bodo tudi mladi fantje in dekleta nekoč predstavljali klubske boeme na evropskih in svetovnih prvenstvih. Kot zadnjo točko pa so predstavili najmlajši, kar sedemnajst deklet je pokazalo, kaj so se naučili v borih dveh mesecih treninga. Res enkratna predstava, ki je navdušila množico gledalcev, zato pa so jih Povabilo k nakupu Vletu 1999je zaloiba ICO izdala knjigo HODIM Z ROKAMI, ki jo je napisal novinar in pisatelj Ivan Sivec in v njej predstavil življenjsko zgodbo športnika invalida Mirka Lebarja do današnjih dni. Vsi, ki bi knjigo kupili, lahko pokličete Marjana Štruklja, tel. 734-064 ali Mirka Ubarja 041 78H 631. ALEŠ ŠMID Jože Skok četrti na Slomškovem turnirju V Šentjurju je potekal že peti mednarodni turnir Anton M. Slomšek. Tokrat se ga je udeležilo 36 šahistk in šahistov iz Hrvaške, Romunije in Slovenije, organiziral pa gaje SI) Ponikva. Dokaj zanesljivo je zmagal mojster Marjan Crepan, član Kovinarja iz Maribora, saj je osvojil 7 in pol točke, drugi je bil domačin in član Lipe Šentjur Sebastijan Jazbinšek s 7 točkami, tretji pa z enakim izkupičkom točk Milan Lesjak iz Žalca. Član Napredka Domžale Jože Skok se je s 6 in pol točkami uvrstil na četrto mesto, sledijo pa mu trije mojstrski kandidati Novak, Drobne in Pešec s 6 točkami. Skok je v predzadnjem kolu po nesrečnem spregledu izgubil z Drobnetom, remi pa bi mu zadoščal za drugo mesto, saj je imel boljši Ruholc kot nasprotniki pred njim. Med člani Napredka so sodelovali še Luka Lenič, ki je s 4 in pol točkami osvojil 20. mesto, Janez Bizjak je bil s 3 in pol točkami na 28. mestu, turnirske boje pa je tokrat okusil tudi Lukov oče Iztok, ki si je kot neutrudni podpornik mladega in nadarjenega šahista priboril tri točke in se uvrstil na 32. mesto. Trije turnirji v Komendi Božično-novoletni turnir Ivaćicu Šahovsko društvo Komenda je v organizaciji neutrudnega Franca Poglajena pripravilo nekaj turnirjev ob koncu leta. Božično-novoletncga turnirja v pospešenem šahu (2x15 minut) sc je udeležilo 30 šahislov. med temi kar nekaj iz ŠK Napredek Domžale. Trije Domžalčani so tudi okrasili vrh tabele, zmagovalec pa je bil Vlado Ivačič, ki je zbral 7 točk, za njim jc bil drugi Vid Vavpetič z enakim številom točk, tretji pa je bil Bojan Osolin s 6 in pol točkami. Četrto mesto je pripadlo domačinu Antonu TrebuSaku. Med Domžalčani jc bil Janjič peti (6), Bogdan Osolin Sesti (5,5), Bori Skok pa osmi (5), ki pa si je po odličnem začetku uvrstitev pokvaril ob koncu turnirja. Med veterani najtrši oreh Vavpetič Na odprtem prvenstvu veteranov občine Komenda v aktivnem šahu je med 15 šahisti zmagal Vid Vavpetič 6, pred Antonom Božičem Komenda 6, Pavlo KoSir Napredek Domžale 5,5 in Anionom Trebuša-kom 4,5, Vlado Ivačič pa se je tokrat s Štirimi točkami moral zadovoljiti s petim mestom. Komendčani pa so pripravili tudi Miklavžev turnir za najmlajše v pospešenem šahu (2x15 minut). Zmagal je An/c Orel 6,5, pred Vesno Rožič 6 in Karmen Orel 6. Prvoka-tegornik Marko Srcbrnič pa jc bil presenetljivo šele peti. Na šestem mestu jc bil član Napredka Domžale drugokategornik Luka Pavlic 5,5, Vesna Brc/ovšek, prav tako iz Napredka, je pristala na II. mestu, priborila pa si je 5 točk. Zelo lepa je tudi uvrstitev Nike Pavlic, ki Se nima kategorije, osvojilaje 4 in pol točke in pristala na 21. mestu. Bogdan Osolin, skupni zmagovalec 'cugerjev' Vsak petek potekajo v prostorih Šl) Napredek v športnem parku Domžale hitropotezni turnirji, ki se jih udeležuje vse več zagretih šahistov, nič manj pa ni zagreta njihova igra. Vsak mesec se štejejo trije najbolj uspešni tedenski turnirji, ki gredo v mesečni in naposled v celoletni izkupiček. Veliki zmagovalec turnirjev za leto 1999 je mojstrski kandidat Bogdan Osolin, ki jc skozi vse leto zbral 296 točk. Drugi jc bil prvo-kategornik Artur Jack. ki jc iztržil le točko in pol manj to je 294,5 toč- ke, tretji pa prvokategornik Vitomir Janjič, ki pa si je 'prislužil' 288,5 točke. Vsi trije prvouvrščeni so sodelovali na turnirjih v vseh dvanajstih mesecih. Na četrtem mestu je bil Boris Skok 256,5 točke, ki pa mu je upoštevano le deset mesečnih uvrstitev. Sledijo Se na petem mestu Alojz Cerar 251,5, na šestem Peter Zupančič 225,5, na sedmem mestu pa Janez Grčar 191. Sicer pa je na vseh turnirjih sodelovalo vsega skupaj 42 udeležencev. V posamičnih mesecih je bilo najmanj udeležencev januarja, in sicer 15 šahistov, junija in julija pa kar 26 udeležencev. Glede zmagovalca v posameznih mesecih ni bilo prevladujočega igralca, saj so bili Osolin, Jack in Skok trikrat prvi. Med vsemi tekmovalci je bil skoraj zagotovo najpogostejši udeleženec vodja turnirja Peter Zupančič, ki še vedno s potrebno strogostjo in vestnostjo vodi turnirje, čeprav jc dopolnil sedemdeset let V Mengšu slavil Ivačič Tudi Mcngšani so ob koncu minulega leta pripravili turnir, in sicer odprto prvenstvo ŠD Mengeš v pospešenem šahu, na njem je sodelovalo 30 udeležencev. Tokrat Vlado Ivačič ni dopustil presenečenja in jc zmagal s šestimi točkami iz. sedmih partij. Drugi jc bil Bogdan Osolin (5,5), Napredek Domžale, tretji pa Mengšan Anton Božič (5,5), sicer član ŠD Komenda. Na šesto mesto se je uvrstil po starosti mlad, po igri pa že kar izkušen Luka I enič 5, deveto mesto jc pripadlo Vilomiru Ja-njiču 4 itd. Dopisni šahisti Napredka branijo naslov državnega prvaka Letos sc nadaljuje drugo državno ekipno prvenstvo v dopisnem šahu, na katerem sodeluje ludi ŠK Napredek Domžale, ki je v minulem Iclu postal državni prvak z 19,5, pred MOSS Celje 17,5 in ŠD Ptuj 16. V letih od 1997 do 1999 jc ekipa Napredka sodelovala v postavi Vid Vavpetič, Rihard lorbek, ki gaje po smrti zamenjal Marjan Karnar, Boštjan Rebcrnik in Janez Hribar. Na drugem državnem prvenstvu, začelo se jc sredi novembra lani, pa domžalske barve branijo Vavpetič. Rebcrnik. Bogdan Osolin in Brunšck. JOŽE SKOK ŠD Sokol Novoletni spektakel na kotalkah... Vse in otroke in odrasle je sredi decembra Športno drušvo Sokol povabilo na novoletni spektakel na kotalkah, ki je bil v Rekreacijskem centru Urbani ja v Lukovici. Številni gledalci so najprej prisluhnili pozdravu g. Boštjana Lekana, predsednika Šl) Sokol, ki je na kratko predstavil dejavnost društva, nato pa jih jc od točke do točke vodil znani HIT-ovec Pečo. Najprej smo si ogledali skupno točko KK Svoboda Ljubljana in Šl) Sokol, nato pa smo navdušeno zaploskali Tini, Ditki in Barbari v športni aerobiki. Pravljično vzdušje so pripravili Sneguljčica - Masi Mali, sedem palčkov in princ - Matej Drašček, nato pa so sc predstavili mladi kotalkarji iz KK Renče in Perla Nova Gorica. Predstavili so različne plese, nato pa smo se skupaj z njimi napotili od planeta do planeta. V raznobarvnih oblačilih in z različnimi ritmi so predstavili lastnosti posameznih planetov in se na koncu skupaj z nami srečno vrnili na Zemljo, kjer smo se z najmlajšimi kotalkaricami domačega društva zavrteli v prihodnost. S sanmi seje pripeljal Božiček i spremstvom, ki je z bomboni obdaril prav vse otroke v dvorani in jih ob koncu povabil tudi na prijetno praznično srečanje. Športno društvo Sokol je s svojim novoletnim spektaklom, v katerem jc sodelovalo več kot sto mladih kotalkarjev, navdušilo vse obiskovalce, navdušuje pa tudi s svojo redno šporlno dejavnostjo, kjer ko-talkanje predstavlja le eno izmed športnih disciplin. Tako so pred kratkim zaključili tečaj hitrostnega rolanja, katerega jc obiskovalo kar 27 mladih, zelo aktivna je kolesarska sekcija, kjer tudi dekleta vozi jo kros countrv, dobro obiskana jc športna aerobika, ki jo vodi Barbara TurSič, in Se kaj se bi našlo. Ob koncu prireditve so sc organizatorji zahvalili vsem, ki so jim pri njeni pripravi pomagali, Sc posebej Barbari TurSič, Maji Škrlcp, Mariji in Petru Bcrlccu, Pati Mali ter sodelujočim kotalkarskim klubom iz Ljubljane, Rcnč in Nove Gorice ter vsejn zaželeli veliko prijetnih srečanj v letu 2000. B. SANKUKAI KARATE KLUB DOMŽALE Tehnični mentor: VLADO PARADIŽNIK, 5. DAN VPIS ZA NOVE ČLANE, ČLANICE IN PIONIRJE V ZAČETNE TRENINGE KARA TEJA od 25. l.do 10. 2. 2000 na naslednjih lokacijah: DOMŽALE STARA OŠ VP.NCUA PIRKA Ljubi janka c. 58 TOREK IN Čl TKTIK OD IX. DO 20. URE RODICA OS RODICA - ODI). JARŠE (STARA ŠOLA) Kettejeva 13 TORF.K IN ČETRTEK OD 18.30 DO 19.30 DOL PRI LJUBLJANI OS DOL PRI UUBIJANI Videm 17 TOREK IN ČETRTEK OD 16.30 DO 17.30 KRAŠNJA OS KRAŠNJA KranSnja 14 a i oki k iN ČETRTEK OD 17.30 IX) 18.30 Atletski klub Domžale v letu 1999 Klubski rekordi so vsako leto boljši Atletski kluh Domžale je /. letom 1999 zaključil že 21. tekmovalno sezono, v kateri so člani in članice v niodro-vijoliča-stih dresih zabeležili veliko dobrih rezultatov, med njimi tudi številne klubske in osebne rekorde. Na 67 tekmovanjih v dvorani ali na prostem se je v klubskih barvah za medalje in čim boljše rezultate pomerilo več kot 40 atletov. Sprehod pO beri športnih uspehov v letu 1999, ki ga je vzorno sestavil trener Damjan Bcrdik, začenjam s tekmovanji v dvorani. Na 60 m je bil pri moških najhitrejši Matija Narobe s 7,83 s. pri dekletih je biki Meta Pungerčar s časom 8,40 s le za 7 stotink boljša od la-risc Capuder, ki je z 8,47 s postavila nov klubski rekord za mlajše mladinke. Omeniti velja .še pionirko Klaro Nahti-gal, ki je s 8,48 s postavila nov dvoranski pionirski rekord. Vse druge discipline so bile v dvorani manj zasedene, kljub temu pa je Matiji Narobctu uspel rekorden skok v daljino za starejše mladinec (555 eni), Jožetu PirnatU pa rekordni sunek 7,26 kg krogle (13,75 m). Poletna sezona je bila veliko bolj pestra in za tekmovalce tudi uspešnejša. Tako je bilo na največjih tekmovanjih (državni nivo) osvojenih 7 zlatih, 10 srebrnih in 14 bronastih medalj. Največ jih je osvojil Andraž Gregorič, in sicer 3 zlate in I srebrno. Pri članih je bil po številu klubskih rekordov najuspešnejši Jože Pirnat, ki ima dva nova rekorda »800 g kopje, 63,20 m in krogla 14,52 m, svoj prvi članski rekord pa je s skokom v daljino 623 cm dosegel tudi šc starejši mladinec Matija Narobe. Po točkah je bil najuspešnejši Vodstvo in člani Sodniškega zbora Atletskega kluba Domžale so tudi v letu 1999 uspešno izvedli vrsto atletskih tekmovanj. Gregor Breznik, ki je v teku na 100 m s časom 10,70 s dosegel 1006 točk po madžarskih tablicah. Po točkah je bila najuspešnejša Bojana Vojska, in sicer je Z rezultatom 1:01.85 min na 400 m z ovirami dosegla 994 točk. Pri članicah je bila med metalkami najuspešnejša Trika Pirnat ž. rekordnima metoma diska (34,51 m) in kopja (30.45 m), med Skakalkami pa še mlajša mladinka Nastija Capuder, ki je s 526 cm dosegla najdaljši skok v daljino. Na kratkih ovirah je bila dosedaj najhitrejša Bojana Vojska (15,07 s), najboljši v 21 letih pa je bil tudi tek štafete 4x100 m (Meta Pungerčar, Nastija in I t-risa Capuder, Klara Nahtigal), ki je progo pretekla v 52,3 s. Pri starejših mladincih je bil poleg rekordnega skoka Matije Narobeta v daljavo (623 cm) rekorden šc tek Dušana Zajca na 150 metrov. Cas: 18,58 s. Stanje rekordnih dosežkov se v kategoriji mlajših mladincev ni spremenilo, so pa zato tri mlajše mladinke postavile sedem novih rekordov. Larisa Capuder v teku na 100 m (dvakrat 13,11 s), 200 m (27,35 s) in sedmeroboju po novih tablicah, Klara Nahtigal v teku na 100 m (ročno merjenje - 12,8 s) in 150 m (20,20 s) in Nastija Capuder v skoku v daljino (526 cm). Pri pionirjih so Marko Narobe, Bernard Jarc, Andraž Gregorič in Jaka Kovač seslavili dosedaj najhitrejšo domžalsko štafeto do 16 let na 4x100 m in s časom 55.62 s postavili edini rekord v tej kategoriji. Veliko uspešnejše so bile pionirke, kjer je Klara Nahtigal postavila kar pel novih rekordov (80 m, 100 m - ročno merjenje, 150 m in 200 m), šestega pa si je na 1200 m (4:09,9 min) pritekla Suzana Miladinovič. Pohvalili velja še veterane, ki so se tekmovanj lotili bolj resno kot prejšnja leta. Tako ima Atletski klub dva nova rekorda v kategoriji 30-35-40 let - skok v daljino in tek na 100 m (12,6 s) Tomaža Jarca. Z rezultatoma je dosegel drugo in tretje mesto na državnem prvenstvu za veterane. V kategoriji 40-45 let ima Lado Hribar tri nove rekorde: 400 m, 1500 m in 5000 m (slednja dva rezultata sta zadoščala tudi za dve prvi mesti na državnem prvenstvu za veterane), Ivan Lcskovšck ima najboljša rezultata v kategoriji 45-50 let na 100 m in 100 m - ročno merjenje, v kategoriji nad 50 let pa je Tonetu Založniku uspel rekorden met 1,5 kg diska - 35,18 m. Letos je bilo postavljenih 37 novih klubskih rekordov. Naj jih bo v letu 2000 še več! BB Sankukai karate turnir v Domžalah V nedeljo, 19. decembra 1999, je potekal turnir na O. Š. Venelja Perka. Udeleženci iz vseh Sankukai klubov Slovenije so se pomerili v kategorijah članov in članic ter mladincev, in sicer člani v šestih, članice pa v dveh različnih kategorijah glede na stopnjo znanja in telesno težo. Turnir je bil organiziran v skladu s tekmovanji v okviru Sankukai karate klubov. Kategorije so razdeljene glede na stopnjo pasu na nižjo, srednjo in višjo kategorijo, te pa se delijo naprej Se glede na težo. Tako se med seboj »srečajo« tekmovalci, ki so si med seboj enakovredni, tako da lahko čim bolj optimalno in s stvarno ocenijo svoje znanje in preizkusijo tehniko, ki se je učijo na treningih. Tu je dana možnost, da se v neobičajnih okoliščinah pokažejo vse prednosti in napake tekmovalca ter s tem lahko sam pri sebi ugotovi, kaj mora še popraviti in čemu mora pri treningu posvetiti večjo pozornost, lako se kalijo pravi tekmovalci, ki so uspešni tudi na mednarodnih prvenstvih ter si pridobijo pomembne borbene točke, potrebne za napredovanje v sami tehniki karateja. Na tekmovanju je bil prisoten tehnični mentor gospod Vlado Paradižnik, mojster karateja, 5. dan. Tekmovalcem je dejal nasvete in pomagal, da so še uspešneje izvajali določene tehnike, vsi pa so sc lahko z njim posvetovali, kaj narediti, da izboljšajo borbeno tehniko in katere stvari so tiste, ki ločijo borca od drugih tekmovalcev. Borec se ne obremenjuje z zmago ali s porazom, kajti zmagovalec je zelo relativen izraz. S porazom se lahko naučimo veliko več kot z zmago in pravi borec se ukvarja s svojimi problemi in napakami ter jih tudi premaguje. To v njem zbuja zadovoljstvo in samozavest ter tako osebnostno raste, ker ve, da tudi pred življenjskimi zadevami ne more zbežati, pač pa jih rešuje sproti. Tako so vsi domov odšli kot zmagovalci - vsak na svojem področju! Domžalčani pa so dosegli naslednje uvrstitve: • 1. mesto: Dare Kotar, višja-težka kategorija • 2. mesto: Matjaž Jerkič, višja-težka kategorija • 2. mesto: Zlat ko Tkalec, višja-lahka kategorija • 3.-4. mesto: Primož Ferlič, višja-težka kategorija • 3.-4. mesto: Srečo Plevel, nižja kategorija - absolutno • 4. mesto: Nina Šoba, dekleta - absolutno • 5.-8. mesto: Boris Jerkič, višja-težka kategorija • 5.-8. mesto: Robert Šif rer, srednja-težka kategorija G. J. Lado Gorjan Letos teče že dvajseto leto uspešne trenerske kariere g. Lada Gorjana, ki je bil letos poleg trenerske funkciji' tudi direktor kluba. Je torej »alfa in ornega« domžalskega kluba in pravi naslov /,a vse informacije v KK Helios Domžale. Kako bi ocenili dosedanji potek prvenstva? Ali vas je število točk zadovoljilo oz ali gre vse v skladu s planom kluba za letošnjo sezono? Je letos po vašem spet bitka za življenje do zadnjih krogov? Prvenstvo poteka nekje v okviru tistega, kar je bilo pričakovano, glede točk bi pa lažjo oceno dal po naslednjih dveh tekmah (op. a. neodigrana tekma s Kraškim Zidarjem in z. Roglo Atras). Mi smo se v klubu pred se/ono zavestno odločili, da oblikujemo domačo ekipo, ki naj bi bila v naslednjih sezonah v zgornjem domu prvoligaške lestvice Jc pa res, da nas bilka za prvoligaški status čaka tudi letos. Vendar mislim, da bo točkovna be- ra z ekipami od 7.-12. mesta večja in bodo fantje odigrali najbolje, ko bo to najbolj potrebna Helios je klub z ogromno tradicijo dela z mlajšimi kategorijami. Številnim naslovom so letos dodali še enega varovanci trenerjev Kuzme in Radoviča. Toda vse do zadnjih dveh, treh sezon so dama vzgojeni igralci redko dobili priložnost. Z dobrimi igrami pa so mladi na čelu z Zalokarjem in Janžo nakazali svetlo prihodnost. Je to prihodnost Heliosa? Vsekakor, Domžale so kluh, ki je kontinuirano v vrhu pri mlajših kategorijah vseskozi in mogoče so v preteklih sezonah v članski kategoriji z redkimi izjemami dobili premalo priložnosti Na račun vključevanja mladih v dansko ekipo je prišel in tudi bo Se marsikateri pora/, loda li so v bistvu spodbudna zadeva, saj smo na daljši rok zmagovalci vendarle mi, ne pa ekipe, ki na račun trenutnega uspeha vsako leto praktično zamenjajo pol ekipe. I reba je biti potrpežljiv, nabil inje izkušenj v ligi Kolinska, ki jc zelo kva-lilelno tekmovanje, ni mačji kašelj za najstnike. Sem pa velik optimist in glede prihodnosti si veliko obetamo, kar dokazujejo mladi z odličnimi rezultati V letošnji sezoni je opazen večji obisk tekem, še posebej proti »evropski« Olimpijije bilo nabilo do zadnjega kotička. Je publika začutila »domačnost« ekipe, saj je razen hiškeviča in Plevnika ekipa povsem »domžalska«? Res je. Smo edini klub v ligi z večinoma domačimi fanti in to je velikega pomena, tudi za samo razpoloženje in obisk v dvorani. Poleg tega glcdaici vidijo, da fantje puščajo »srce« na igrišču. V primerjavi z lanskim obiskom sem letos zelo zadovoljen. Vendar upam, da bomo z. dobrimi predstavami in zmagami pridobili še kakšnega gledalca, saj je igranje pred polno dvorano imenitna spodbuda za vsakega akterja. Primer, da ekipa z igralci »iz vseh vetrov«, kot jc Pivovarna Laško v F.vroligi, nc napolni niti pol dvorane, nazorno kaže, da ni pravega slika med gledalci in ekipo. V takem dogajanju v našem klubu nc vidimo prihodnosti Je kaj novega glede gradnje nove večnamenske športne dvorane, kije Domžalam nujno potrebna? Ker KK Helios ni glavni v tem projektu, pač pa Občina Domžale in tudi Ministrstvo za šolstvo in šport, bi ležko povedal kaj novega. Dvorana jc nujno potrebna, saj imamo samo v KK Helios veliko igralcev in težko je uskladiti termine za treninge pri toliki množici igralcev. Vendar jc ključnega pomena, da ob izgradnji nove dvorane Hala KC ostane pod našim upravljanjem, saj v nasprotnem primeru nc pridobimo prav nič. Nasprotno, klub bi ostal brez svoje »strehe« in ob tem, da naj bi bila nova dvorana večnamenska, bi tO pomenilo začetek konca za vse mlajše kategorije Hala KC je v strogem centru mesta; to jc pomembno, saj imamo v načrtu trženje, ki je nujno za preživetje kluba. Upam, da sc bodo odgovorni odločili v prid domžalske košarke, njene bogate tradicije in predvsem zaradi mladih. Prav pogoji za mlade igralce so tisti, ki bo mlade usmerila na prava pota in odvrnili od slabih stvari, kot sta droga in alkohol. Mladino hi poslali nazaj na cesto in bi s tem naredili veliko slabega. Kakšno je sodelovanje z drugim domžalskim košarkarskim klubom lastovko? Dobro je, da ima mesto Domžale dva kluba in smo podpirali razvoj domžalske košarke nc glede na barvo kluba, saj smo konce koncev vsi Domžalčani. Upam. da bo klub stalno prisoten v košarkarskem prostoru in bo razplet glede gradnje nove dvorane tudi v njihovo dobro. Gospod Gorjan, iskrena hvala za prijeten pogovor, z upanjem, da gre domžalska košarka proti vrhu in da bomo kmalu spremljali »barvarje« v novi dvorani. In še prijazna spodbuda za odgovorne pri projektu dvorane: naj materialni razlogi nc bodo pomembnejši od skrbi za mlade, saj Je /.a celotno družbo pomembno, da ima zdravo in zadovoljno mladino. Treba jim je samo omogočiti, da spoznajo, kako je šport čudovita stvar. GREGOR BERLEC Razgovor z državnima prvakoma v baseballu: Boštjan in Rok V prejšnjem Slamniku smo vas nekoliko seznanili z. igralci baseballa v Domžalah, tokrat pa hi vam radi pobliže predstavili najbolj perspektivna med njimi, t« je pionirja še ne 12 let starega Roka Kuplenika in kadeta, dobrih 13 let starega Boštjana Ciperleta. soseda, oba iz Štude. Že nekaj let trenirata pri Zajčkih v Ljubljani in na bli/.nj. livadi doma, kjer pa jima sosedje zarad, ogroženosti in vse daljs.h odbitkov s trd« usnjen« žogico t« ne dovolijo več. Obema srn« postavili enaka vprašanja in seveda dobili zanimive odgovore. • Kdaj si pričel trenirali baseball in kdo le je zanj navdušil? BoStjan: Igrali sem začel pri osmih letih, tO je pred petimi leti, navdušil pa me je moj oćc. Rok: Začel sem igrati pri osmih letih, pred dobrimi tremi leti, navdušil pa me je moj bral Miha. • Kaj ti je pri tem športu najbolj všeč? Boštjan: Všeč mi je odbijanje in navdušenje igranja novega pri nas nc tako poznanega Sporta. Rok: Pri lem športu me veseli meta nje in natančnost gibov. • Kje trenutno treniraš in igraš? BoStjan: Igram ga v Ljubljani pri Zajčkih v Polju. Rok: trenutno igram pri ekipi Zajčki v Ljubljani, nekaj pa sc govori, da homo morda posojeni v nov kluh v Domžalah. • Koliko treningov imate tedensko? BoStjan: Pozimi imamo le en trening tedensko, poleti pa dva, poleg tega pa Se 2-? tekme tedensko, ker sem lani igral v dveh kategorijah, Rok: Pozimi le lx tedensko, poleti pa 2x, kar je premalo, lako da igramo še malo s sosedi doma ali pa gremo zadnje čase k Rcpovžu oh balinišču. • Kaj je tvoj največji osebni uspeh v tem športu? ' Boštiin Najveću uspeh mi je priznanje za najboljšega metalca in odbijata lani na turnirju v Italiji. Rok: Ko sem zelo dobro metal proti Jezici in mi niso dali nobene pike. • Kaj pa klubski uspeh? Boštjan: Osvojitev treh zaporednih naslovov prvaka Slovenije zapored pri pionirjih, prvo leto pa tudi s kadeti. Rok: Trikrat prvaki države 1x1 kar l leti brez poraza pri pionirjih. . Tvoj najljubši dogodek iz baseballa.' Boštjaiv Prvi home run udarec ee/ ograjo na tekmi proti Gotovcu in ukradena domača ha/a, ko sem podrl lovilca Tudi |az sem podrla lovilca Lisjakov v .Škof ji Loki, da mu je odletela maska „o /raku. dodaja Alenka. Boštjanova sestra in Rokova sošolka. Rok: Turnir v Sviei in prva zmaga pio- li Nemcem. • Mladi imate pogosto svoje vzornike, kdo je tvoj vzornik? Boštjan: Moj vzornik je metalec Indi-jinsOV Greg Meddux v Major I eariic v ZDA. Rok: Moj vzornik je Griffev mlajši. • Ali spremljaš ameriško profesionalno MUL ligo in kje? BoStjan: Spremljani jo v sezoni prek lelelexta CNN, najbolj me zanimajo home runerji, Sc posebej Griffin Yunior. Rokj CJlcdam ga včasih na satelitski IV. • Kakšni so tvoji plani za prihodnjo sezono 2000 in nasploh v baseballu in športu? Boštjan: Da bom bolje vadil in da bom vedno dobro telesno pripravljen, enkrat pa hi rad tudi igral v Ameriki s klubom, morda pa tudi za kak njihov kluh ali šolo. Rok: Rad bi vsaj enkrat v sezoni udaril home run in še boljše metal kol lansko leto. 'Od kod se oskrbujete z opremo? Boštjan: Ne vem ločno, ker jo dobivamo (Ki kluba, mislim pa, da v glavnem Rok pri treningu odbijanja v telovadnici na pitehing mašini v bating kletki. iz ZDA in Italije, nekaj malega pa sc dobi pri Hcrvisu na Viču. Rok: Nekaj opreme si kupimo ali si sposodimo v klubu. • V ameriških filmih videvamo v sobah otrok zastavice pennunts klubov, imaš tudi ti kaj takega v svoji sobi? Boštjan: V svoji sobi imam tri najboljših ameriških MBI. klubov, za katere navijam, moj oče pa jih ima v klubski sobi zelo veliko, mislim, da prek 20 do 32 klubov v MBL Rok: V sobi imam le nekaj žog z podpisi, ki mc spominjajo na vsako končano sezono. Imam pa tudi .1 zlalc medalje. • Bi še kaj rad sam dodal in povedal o Boštjan pri poskusu kratkega odbitka t. i. bunt udarca na zimskem treningu elementov igre. baseballu pri nas? Boštjan: Morali bi ga bolj razširiti po Sloveniji in več poročati na TV in bi ga mladi takoj vzeli za svojega, poglejte samo ameriške filme, vedno sc vidi kak del iz te igre. Rok: Večkrat bi morali pokazali profesionalce, predvsem play off, pa Čeprav posnetke. Njegov nekoliko starejši brat, 14-lctni kadet Miha, sicer lovilec pri Zajčkih, pa dodaja, da bi morali pridobiti Sc več trenerjev, potem pa bi sc ludi bolj posvetili mlajšim igralcem po šolah. JANEZ CIPERLE Foto: VIKTOR BENCAN Miha Rihtar, smučarski skakalec Ostati dober in postati še boljši Še ne devetnajslbtrii Rihtar, dijak četrtega letnika Srednje ekonomske šole v Kranju, je kljub mladosti že nekaj let eden zelo uspešnih slovenskih smučarskih skakalcev in se udeležuje vseh večjih tekmovanj v smučarskih skokih. Športu, za katerega so ga navdušili fantje iz njegove ulice, namenja največji del svojega prostega časa, ki ga preživi na kondicijskih treningih v telovadnicah ali na skakalnicah doma in v tujini, lahko pa se zgodi tudi, da ga srečate kot potapljača ali pa z ulovljenim 11 kg krapom, saj sta potapljanje in ribištvo stvari, ki ju ima rad. »Najraje tekmujem v Planici ali pa v Ramsau v Avstriji,« mi pove Miha, saj se že lahko pohvali z zavidljivo dolžino 194 m, ki jo je dosegel lansko leto na velikanki v Planici-šV vedno mi je najbolj pri snu prav ta tekma.« mi zaupa potem, ko med številnimi odličnimi nastopi izbere dva najboljša -I. mesto ekipno na mladinskem svetovnem prvenstvu v Cal-garyju v Kanadi leta 1997 in 15. mesto na lanskoletnem svetovnem prvenstvu v poletih v Planici. Ko ga vprašam o tremi na vrhu skakalnice, mi odgovori: "Malo treme vsekakor imuni pred vsakim skokom, vendar ta pojenja, ko te glas množice, ki buči pod skakalnico, tako spodbudi, da treme ne občutiš ver »Kaj pa poleti z velikank, priljubljena tekmovanja giedal-(xV!»$ele v lanskem letu sem se lahko zaradi dopolnjenih IH let udeležil skokov na velikanki v Planici. Občutki so bili odlični, pa tudi strahu ni manjkalo.« In kako je Miha pripravljen na sezono, ki se je že začela? »Z novim trenerjem, daljšimi smučmi, lanjšim kombinezonom in spremenjenim počepom bom potreboval malce več časa za prilagoditev forme, bom se pa vsekakor potrudil, da uspehi ne bodo izostali. Letos sem nastopil Že na tekmi v Reit im Vinklu, čaka pa me še veliko tekem doma ter tekme v svetovnem in inter kontinentalnem pokalu v tujini. Reprezentančni nastopi to odvisni od forme - upam na najbolj še. Za letošnjo sezono si Miha, član SK Triglav Kranj, želi predvsem »odlično formo, le pe skoke, obilo športne sreče ter Z. vsem tem uvrstitve na svetovna tekmovanja«. Upajmo, da mu bo ob pomoči trenerjev: reprezentančni trener Heinz Koeh in njegov pomočnik Matjaž Zupan, klubska trenerja Jani Grilc in Bogdan Nor čič, njegovem osebnem in športnem življenjskem motu »ostali dober in postali še boljši« ter končno ludi zaradi želje postati tako dober kol japonski skakalci vse to tudi uspelo. BOJANA VOJSKA DOBRO JE VEDETI stran 18 Komunalni nadzornik sporoča: V zadnjem Času so bila naslednja odpeljana dotrajana zapuščena vozila: Osebni avto znamke VW golv, rumene barve, kateri je bil odpeljan dne 2. 9. 1999 izpred Železniške postaje v Trzinu, Osebni avto znamke V VV golf, "bele barve, kateri je bil odpeljan dne 22. 9. 1999 izpred Trim steze. Pot pod hribom I, Osebni avto znamke Yugo, rdeCe barve, kateri je bil odpeljan 23. 9. 1999 izpred Stanovanjskega bloka Ljubljanska cesta 89, Osebni avto znamke Citroen CX, metalik modre barve kateri je bil odpeljan dne 24. 9. 1999 izpred stanovanjskega bloka Ljubljanska cesta 92. Osebni avto znamke Yugo, krem barve, kateri je bil odpeljan dne 15.10.1999 izpred stanovanjskega bloka Ljubljanska cesta 85. Osebni avto znamke Zastava 101, kreni barve, kateri je bil odpeljan dne 15. 10. 1999 izpred stanovanjskega bloka Prešernova c. 34. Vsa omenjena vozila se nahajajo na Avtoodpadu Vrhovcc, na BukovCevi ulici na Viru pri Domžalah, kjer se jih lahko prevzame. Kmetijski zavod Ljubljana Kmetijska svetovalna služba Enota v Komendi Tečaj iz predelave mleka Glede na zaostrene pogoje kvalitete odkupljenega svežega mleka se marsikateremu rejcu postavlja vprašanje: - o morebitni preusmeritvi proizvodnje - O čim bolj smotrni predelavi in uporabi mleka za lastne pot rebe - o predelavi mleka za trg ali lastne potrebe, kjer uživale mleko in mlečne izdelke V ta namen za 15 tečajnikov organiziramo 15. urni tečaj (3*5 ur) ZAČETNI TEČAJ IZ PREDELAVE MLEKA dne 24., 25., 26. februarja leta 2000 v času od 15. do 20. ure oz. \ soboto od 9. do 14. ure v delavnici Srednje mlekarske šole v Strahinju pri Kranju, leca. j vsebuje teoretični del (mleko, sestavine, usirjanje, mlečnokislinske bakterije, tehnološki postopki, napake pri izdelkih... in praktični del, ki vsebuje pripravo različnih vrst fermenti-ranega mleka: jogurt, sadni jogurt, kislo mleko, kefir, izdelovanje poltrdcga sira, mehkega sira, izdelovanje skute, masla, kisle smetane, sladoleda, priprava namazov. Cena tečaja je 22.000 SIT. Prijave sprejema osebno ali po telefonu Kmetijska svetovalna služba, Enota v Komendi. PLESNI KLUB MIKI, vabi plesalce od 6. do 9. let v soboto, 22.1. 2000 ob 14. uri na AVDICIJO tekmovalno jazz-show skupino. Na avdicijo, ki bo v Fitness centru Panter (Jarška cesta 30, Domžale, tel. 722-782). pridite športno oblečeni, s seboj prinesite copate. ZIMOVANJE 200« 19.-23. februar Planinski dom Kisovec Tabornice in taborniki vabim vas, da se tudi letos udeležite zimovanja na Kisov-eu, ki bo organizirano od 19. do 23. februarja. Prijave zbirajo vaši vodniki ozironia zimovodja Nina, ki jo lahko pokličete tudi po telefonu 7l(i-45S. Javno komunalno podjetje PRODNIK d.o.o. obvešča Odvoz komunalnih odpadkov Javno komunalno podjetje PRODNIK, d.o.o., ki opravlja storitve odvoza komunalnih odpadkov v občini Domžale, obvešča vse uporabnike, da je s sprejetjem novega Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Domžale, prišlo do nekaterih sprememb v načinu odvoza komunalnih odpadkov, za katere upamo, da jih bomo s tem obvestilom pomagali razjasniti. Pogosto se tudi zgodi, da nas kličejo občani, ki ne vedo kako bi se vključili v redni odvoz komunalnih odpadkov ali ne poznajo načina odvoza komunalnih odpadkov. Naše najpogostejše odgovore smo zbrali v naslednji informaciji, katera upamo, da bo dosegla večino naših uporabnikov komunalnih storitev. Odlok med drugim določa da je vsak uporabnik dolžan takoj, ko je pričel z gradnjo poslovnega objekta ali stanovanjske hiše zbirati in oddajati odpadke. To pomeni, da mora nabaviti tipizirani zabojnik za komunalne odpadke, ki bo odgovarjal tudi zahtevam izvajalca, ki odvaža odpadke. Zabojnik naj bo velikosti potrebam uporabnika. Pravne osebe so dolžne z izvajalcem odvoza odpadkov skleniti pogodbo na osnovi velikosti zabojnika. To pogodbo je potrebno predložiti sanitarni inšpekciji ob prevzemu lokala oziroma objekta. Odvoz odpadkov se vrši enkrat tedensko. Na dan rednega odvoza je uporabnik dolžan zabojnik dostaviti do 5 ure maksimalno I m od roba cestišča na mesto, kjer ima specialno vozilo za pobiranje odpadkov nemoten dostop. Pokrov zabojnika mora biti zaprt, ker ga avtomatika v nasprotnem primeru pri praznjenju poškoduje. Poleg zabojnika ali na zabojniku ne sme biti dodatnih odpadkov. V zabojnik se ne sme odlagati gradbenega materiala kamenja, vejevja, kovinskih odpadkov (razen pločevink, konzerv), žarečega pepela odpadkov v tekočem stanju in pa posebnih in nevarnih odpadkov kot so pesticidi, olja, topila, barve, akumulatorji in baterije. Posebni in nevarni odpadki iz gospodinjstev se zbirajo v posebnih akcijah po predhodnem obvestilu JKP Prodnik po lokacijah krajevnih skupnosti. Pravne osebe se za odlaganje posebnih in nevarnih odpadkov lahko obrnejo na naslov: Kcmis Ljubljana tel 160-30.30. Uprabniki, ki ne izvajajo gospodarskih dejavnosti, imajo do 2 m' mesečno brezplačno deponiranje, v kolikor pripeljejo odpadke sami v sanitarno deponije Dob. Obratovalni čas za uporabnike v sanitarni deponiji je: - ZIMSKI: od 01, novembra do 31. marca ob delavnikih od 14.-18. ure ob sobotah od 6.-18. ure, - LETNI: od I. aprila do 31. oktobra ob delavnikih od 14.-20. ure ob sobotah od 6.-20. ure. Ob nedeljah in praznikih jc sanitarna deoponija zaprta. Za dodatne informacije lahko pokličite: - Javno komunalno podjetje PRODNIK d.o.o.. Savska 34, 1230 Domžale na tel.: 712-097 ali 714-129 g. Ulčakar. Javno komunalno podjetje PRODNIK d.o.o. V zimskem času je potrebno očistiti zabojnik in tudi dostop do njega. Fotografija nazorno prikazuje, kaj se zgo di, če ni zagotovljen varen dostop special nim vozilom za pobiranje odpadkov. Poleg zabojnika in na zabojnikih ne sme biti odpadkov. Domžalska kabelska televizija Reorganizacija Vse krajane, ki so priključeni na kabelsko - razdelilni sistem (KRS) DOMŽALK-VIK-DOB želimo obvestiti o načrtovanih organizacijskih spremembah, ki naj hi se praktično realizirale že do spomladi 2000. Kot zagotovo veste, sistem funkcionira že od leta 1991. Območje Doba jc bilo v sistem vključeno leta 1995. Vira in Količcvcga pa leta 1997. Pogodbe, ki ste jih sklenili s posameznimi gradbenimi odbori pri KS-ih ob gradnji omrežja, vsebujejo tudi »pravljično« določilo, ki vam jc zagotavljalo brezplačno spremljanje RTV programov vse do leta 2000 oz. do nastopa bistvenih sprememb v zakonodaji, ki ureja področje distribucije RTV programov. Tu je seveda izvzeta redna mesečna naročnina za programe RTV Slovenija, ki ste jo in jo boste tudi nadalje obvezni plačevati! Omenjene »bistvene spremembe v zakonodaji« so nastopile že v letu 1998 in se z vsakim naslednjim letom zaostrujejo. Dfl bi se ravnali po črki zakona, moramo določene poteze potegniti tudi v organizaciji našega sistema, sicer bomo deležni neprijetnih posledic, ki so jih nedavno občutili podobno delujoči sistemi CATV v prcnckatcrcm slovenskem okraju. Skrajna oblika uresničevanja Zakona jc izklop sistema, ki ga s sodnim nalogom izvede Policija. Z namenom, da sc izognemo »mrku« v sistemu, so Krajevne skupnosti Domžal. Vira in IX>ba žc sredi preteklega leta imenovale začasni Nadzorni odbor (NO) KRS D-V-D, ki sc jc obvezal, da sistem brez večjih motenj v obratovanju pripelje do zakonsko usklajene oblike. V dosedanjem delu je NO ob pomoči strokovnih sodelavcev iz tega področja uspel pripraviti vse potrebne materiale za postopke ustanovitve zakonsko priznane pravne osebe, ki bo upravljala s sistemom. Po uspešno delujočem vzorcu nekaterih sorodnih sistemov (npr. Kamnik, Velenje, Ormož,...) so se Sveli KS na predlog NO opedelili za ustanovitev Zavoda KRS D-V-D, za kar jc potrebno soglasje vseh njegovih solastnikov, torej tudi vas. Podrobnosti o tem so bile ie objavljene v novembrski izdaji glasila SLAMNIK! Tu povzemamo samo najbolj bistvene: V tem in naslednjem mesecu vas bodo obiskali predstavniki KS in vam posredovali izjavo, s katero se boste izrekli ZA ali PROTI ustanovitvi Zavoda KRS D-V-D. Krajani, ki se boste odločili ZA, boste imeli na voljo tudi podpis izjave, s katero prenašale svoj sodno ocenjeni idealni solastniški delež na obstoječem KR-Su v ustanovni kapital Zavoda. S tem postanete njegovi SOUSTANOVITLIJI, /. vsemi pravicami iz naslova sodelovanja pri organizacijskem vodenju sistema. Ustanovitelji za obveznosti zavoda ne odgovarjajo! Z zavodom bo upravljal Svet zavoda, sestavljen iz predstavnikov ustanoviteljev in predstavnikov javnosti. V primeru vašega pozitivnega odziva bo takoj sklicana ustanovna skupščina Zivoda, katere namen je sprejem Ustanovnega akta in izvolitev Sveta zavoda. Na skupščino bodo pismeno vabljeni vsi solastniki sistema! Na podlagi sprejema Ustanovitvenega akta in izvolitve Sveta bi sc Zavod registriral kot pravna oseba v Sodni register RS, skupaj s poimenskim seznamom svojih soustanoviteljev in zneskom osnovnega ustanovitvenega kapitala. Svet zavoda bi nato prevzel vodenje in upravljanje sistema KRS V-D-V, s pri-marimi zadolžitvami na področju: - zagotovitve kvalitetnih plačljivih (kodiranih) satelitskih TV programov; - urejanja odnosov z. licenčnimi distributerji programov in lokalnimi RTV studii (Kamnik, Domžale, Ljubljana); - zagotovitve rednega in strokovnega vzdrževanja sistema, kamor sodi tudi odpravljanje tehničnih okvar v pogodbeno določenih rokih (8-48 ur, mlvisno od narave okvare); - zavarovanja sistema pred posledicami naravnih in drugih nesreč, tehničnih okvar in vandalizma; - postopnega obnavljanja in širjenja sistema na še nepokrita območja Občine Domžale. Za zagotavljanje navednih funkcij pa bo seveda nujno uvesti mesečno naročnino (vzdrževalnimi), ki nc bo presegala povpr. zneska sistemov drugih slovenskih mest (okvirno 1000 SIT/mcscc). Naročnina bi se pobirala po optimalnem vzorcu (npr. na 3 mesece). Verjetno sta v zadnjem obdobju opazili, da jc v izboru TV programov, ki jih prinaša naš KRS, vse več neljubih izpadov - vse kol posledici kodiranja oz. prehoda na digitalni prenos signalov. Za ponovno vključitev izpadlih in dodatno priključitev optimalnega števila podobnih kvalitetnih programov pa je potrebno zagotoviti tako finančna sredstva kol ludi ustrezno tehnično opremo v sprejemni postaji (dekoderji, naročniške kartice, sprejemniki digil. signala, ipd.). V prepričanju, da ste iz tega besedila razbrali obseg vse bolj pereče problematike, pa ludi možnosti za njeno rešitev, vas lepo pozdravljamo in vam ob tej priložnosti želimo predvsem kvalilet-nejši izbor ter sprejem RTV programov že v letu 2000! SREČNO! Nadzorni odbor KRS Domžale-Vir-Dob Preberite, odlok velja za vse Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Domžale Občinski svet Občine Domžale jc na svoji 10. seji, dne 08.12.1999, sprejel Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Domžale. Ker je odlok zelo pomemben za vse nas. objavljamo njegov povzetek, najpomembnejše člene pa smo zapisali v celoti. I. SPLOŠNE DOLOČBE . S tem odlokom sc določi vrsta in način zbiranja ter odlaganje komunalnih odpadkov, zaračunavanje ravnanj s komunalnimi odpadki, ravnanje z neurejenimi odlagališči odpadkov, nadzor nad ravnanjem z odpadki ter kazni za nepravilno ravnanje z. odpadki. Ravnanje s komunalnimi odpadki in odlaganje komunalnih odpadkov sta obvezni javni službi (v nadaljevanju: javna služba) organizirani v okviru javnega podjetja (v nadaljevanju: izvajalec) (1. člen) Ravnanje s komunalnimi odpadki zajema zbiranje, prevažanje, deponiranje, predelavo in odstranjevanje odpadkov, vključno s kontrolo tega ravnanja in okoljcvarstvenimi ukrepi po zaključku delovanja objekta ali naprave za predelavo in odstranjevanje. (2.člen) Povzročitelj odpadkov jc oseba, katere delovanje ali dejavnost povzroča naslajanje odpadkov (izvirni povzročitelj odpadkov), in vsaka oseba, ki opravlja mešanje odpadkov ali druge predhodne postopke, ki spreminjajo lastnosti ali sestavo teh odpadkov. Imetnik odpadkov jc povzročitelj odpadkov ali oseba, ki ima odpadke v posesti. (3 člen) Stroške javne službe so dolžni plačevati uporabniki javne službe. Cena javne službe izvajanja zbiranja in deponiranja komunalnih odpadkov je sestavljena iz : stroškov zbiranja in odvoza komunalnih (odpadkov, - stroškov deponiranja odpadkov. Vsako od postavk, ki sestavljajo ceno določi Občinski svet po posameznih vrstah komunalnih odpadkov. Izvajalec javne službe vodi posebne evidence prilivov iz plačil za ravnanje z odpadki za vsako sestavino cene posebej. (4. člen) Občina Domžale podpira različne oblike ravnanj z odpadki. Za zagotavljanje kakovostne službe ravnanja s komunalnimi odpadki, jc na celotnem območju občine Domžale uvedeno ločeno zbiranje odpadkov. (5. člen) Vrste komunalnih odpadkov, ki jih ureja ta odlok, so: - gospodinjski odpadki, - gospodinjskim podobni odpadki, ki nastajajo v proizvodnih in storitvenih dejavnostih, v bivalnem okolju ter na površinah v javni rabi, - nevarni (posebni) odpadki, ki nastajajo v gospodinjstvih. - kosovni odpadki, ki nastajajo v gospodinjstvih (gospodinjski aparati, pohištvo. ...), - odpadni avtomobili - odpadki na neurejenih odlagališčih. (6. člen) Uporabniki storitev odvoza in deponiranja komunalnih odpadkov ter zavezanci za plačilo javne službe so: a) gospodinjstva fizičnih oseb s stalnim ali začasnim prebivališčem na območju občine Domžale ali skupnosti etažnih lastnikov v vcčsla-novanjskih in poslovnih objektih; b) pravne in druge osebe, ki svojo dejavnost opravljajo s sedežem ali sedežem poslovne enote na območju občine Domžale. (7. člen) Evidence o uporabnikih storitev vodi izvajalec javne službe. Uporabniki ravnanja z odpadki postanejo vse osebe takoj, ko pričnejo z gradnjo objektov. Takrat so dolžni zagotoviti tudi posode za /hiranje odpadkov. (8. člen) O načinu in urnikih zbiranja vseh vrst komunalnih odpadkov mora izvajalec zbiranja odpadkov pravočasno obvestiti uporabnike tako, da bodo lahko pripravili komunalne odpadke za odvoz, oziroma /hira njc.(9. člen) Posode za zbiranje komunalnih odpadkov pri uporabnikih in na mestih za ločeno zbiranje odpadkov morajo biti nameščene tako, da ustrezajo funkcionalnim, higienskim in estetskim pogojem prostora, kjer so nameščeni. (10. člen) II. GOSPODINJSKI IN NJIM PODOBNI ODPADKI Gospodinjski odpadki se zbirajo pri uporabnikih v tipiziranih zabojnikih, namenjenih za odvoz odpadkov. Biološke odpadke iz gospodinjstev uporabniki zbirajo ločeno v posodi za biološke odpadke. Biološki odpadki so del gospodinjskih odpadkov, ki so po izvoru iz organskih snovi. Dimenzije posod oziroma vrsto sredstev za zbiranje gospodinjskih odpadkov pri uporabnikih morajo uporabniki prilagoditi količinam odpadkov, ki jih v posodo odlagajo in tehnologiji odvažanja, ki jo uporablja izvajalec odvoza odpadkov. Zabojniki morajo biti zaprti. Občina na predlog izvajalca odvoza s pravilnikom določi tudi obvezen tip posod, ki so jih dolžni uporabniki uporabljati. Izvajalce odvoza odpadkov jc dolžan dajati informacije 0 primernih posodah za zbiranje in odvoz gospodinjskih odpadkov. Uporabnik jc dolžan na svoje stroške priskrbeli posode za zbiranje gospodinjskih odpadkov, ki sc /hirajo pri njem. Gospodinjski odpadki sc /hirajo pri uporabnikih v tipiziranih zabojnikih, namenjenih za odvoz odpadkov. Biološke odpadke iz gospodinjstev uporabniki /hirajo ločeno v posodi za biološke odpadke. Dimenzije posod oziroma vrsto sredstev Za /hiranje gospodinjskih odpadkov pri uporabnikih morajo uporabniki prilagodili količinam odpadkov, ki jih v posodo odlagajo in tehnologiji odvažanja, ki jo uporablja Izvajalec odvoza odpadkov. Zabojnik mora biti ob praznjenju zaprt. Občina na predlog izvajalca odvoza s pravilnikom določi tudi obvezen tip posod, ki so jih dolžni uporabniki uporabljati. Izvajalec Odvoza odpadkov je dolžan dajati informacije o primernih posodah za zbiranje in odvoz, gospodinjskih odpadkov. Uporabnik je dolžan na svoje stroške priskrbeti posodo za zbiranje gospodinjskih odpadkov, ki sc zbirajo pri njem. (II. člen) Uporabniki so na dan rednega odvoza gospodinjskih odpadkov pred pričetkom odvoza dolžni postaviti polne posode za odvoz gospodinjskih odpadkov na odpremno mesto. Odpremno mesto je prostor, kamor uporabniki zbiranja odpadkov pred odvozom odpadkov, namestijo posode za zbiranje odpadkov, da jih izvajalec javne službe lažje in bolj ekonomično izprazni. Odprcm-na mesta so približno 1 (en) meter oddaljena od ceste, primerne za dostop transportnih vozil. V kolikor tega ni mogoče zagotoviti, uporabniki in izvajalce odvoza odpadkov sporazumno določijo drugo odpremno mesto. Uporabniki so dolžni urediti odpremno mesto za nemoteno nalaganje gospodinjskih odpadkov. V zimskem času jc uporabnik dolžan z odpremnega mesla očisti sneg in tako zagotoviti nemoten odvoz gospodinjskih odpadkov. Zbiralci gospodinjskih odpadkov so dolžni posode za odpadke po izpraznitvi vrniti na odpremno mesto. Kadar zbiralec pri praznjenju posod odpremno mesto onesnaži, ga jc dolžan takoj očistiti. (12. člen) Izvajalec zbiranja gospodinjskih odpadkov pri uporabnikih zbira komunalne odpadke izključno v posodah za zbiranje odpadkov ali v posebnih vrečah, ki jih kot tipizirane ponudi zbiralce odpadkov. Gospodinjskih odpadkov, ki jih uporabniki puščajo ob posodah ali v netipiziranih posodah, izvajalec zbiranja ni dolžan odpeljati. (13. člen) Če izvajalec zbiranja ugotovi, da uporabnik za /hiranje odpadkov uporablja premajhno ali netipizirano posodo, o tem obvesti pristojen organ občinske uprave, ki lahko naloži temu uporabniku / odločbo, da najpozneje v roku 15 dni zagotovi večjo primernejšo posodo. (14. člen) Uporabnik jc dolžan vzdrževali in redno čistiti posode za odlaganje odpadkov. (15. člen) Odvoz, gospodinjskih odpadkov sc opravlja po sprcjclcin odvo/ncni redu izvajalca, ki mora biti javno objavljen. Če gospodinjskih odpadkov zaradi višje sile ali katerih drugih ovir na cesti ni mogoče odpeljati na dan rednega odvoza, mora izvajalec komunalne odpadke odstranili najpozneje en dan po prekinitvi vzroka, zaradi katerega odpadkov ni bilo mogoče redno odpeljati. (16. člen) Cena zbiranja in odlaganja gospo- dinjskih odpadkov sc določi glede na volumen in Slcvilo posod, ki jih mora zbiralec odpadkov izprazniti pri uporabnikih. (17. člen) Izvajalec /hiranja vzpostavi evidenco zavezancev /a plačilo storitev in evidenco volumna posod pri zavezancih. Zavezanec lahko pisno zahteva spremembo podatka v evidenci, čc ne ustreza več dejanskemu stanju. Če se izvajalec zbiranja odpadkov z zahtevano spremembo nc strinja, izda sklep o zavrnitvi zahtevka. (18. člen) Organizatorji javnih prireditev, ki sc odvijajo na javnem prostoru, morajo v času trajanja prireditve prireditveni prostor opremiti z ustreznimi posodami za zbiranje odpadkov, Po končani prireditvi morajo najkasneje v 12 urah poskrbeti, da sc prireditveni prostor očisti. (19. člen) III. LOČENO ZBIRANJE KOMUNALNIH ODPADKOV Dičeno zbiranje komunalnih odpadkov po tem odloku zajema zbiranje komunalnih odpadkov na posebej zato določenih mestih. (20. člen) Mesta za ločeno zbiranje odpadkov so mesta, ki so urejena za ločeno zbiranje odpadkov. Vsa mesta so označena in opremljena s posodami, ki so namenjene /hiranju posanic/nih vrst odpadkov. (21. člen) O začetku ločenega /hiranja komunalnih odpadkov obvesti izvajalce zbiranja odpadkov z. javnim obvestilom uporabnike, ki vsebuje tudi navodila za ločeno /hiranje, opis ločenega /hiranja in obrazložitev potreb za ločeno /hiranje odpadkov. O ločenem /hiranju odpadkov mora zbiralce odpadkov obvestili javnost najmanj cn mesec pred pričetkom zbiranja. (22. člen) Izvajalci zbiranja so dolžni redno vzdrževati in redno čistiti posode za ločeno /biranje odpadkov na mestih, namenjenih ločenemu /hiranju odpadkov. V kolikor posode nc omogočajo več normalnega odlaganja odpadkov in jih je potrebno nadomestiti, po-sodc nadomesti izvajalec zbiranja. Ob poškodovanju posod z. nepravilno uporabo, nasiljem ali drugim poškodovanjem, ki ni povezano z redno rabo posod, krije stroške zamenjave lisli, ki je poškodbe povzročil. (23. člen) stran 1 9 ciMSveT ENERGETSKO SVETOVANJE Energetsko svetovalna pisarna Kamnik-izpostava Domžale Nizkotemperaturni kotli Poleg zmanjševanja toplotnih izgub stavbe jih je pomembno zmanjševali ludi pri pridobivanju in razdeljevanju znotraj stavbe. Do izgub ogrevalnega sistema pride v dimniku, kotlu, cevni mreži. Izgube zaradi mirovanja kotla in izgube pri obratovanju, nastanejo zaradi oddajanja toplote skozi površine kotla v okolico in ohlajevanju kurišča skozi dimnik, kadar gorilnik ne deluje. Te izgube lahko znašajo tudi do 20% v ogrevalni sezoni ter dodatnih 10% v cevni mreži. Moderni kotli so namenjeni delovanju pri nizkih temperaturah in izkoriščajo toploto uparje-nih delov dimnih plinov. Nizkotemperaturni kotel je naprava, ki je izdelana tako. tla je temperatura ogrevalnega medija, ki je regulirana v odvisnosti od zunanje lemperature, med 75° in 40° C. Zunanje tipalo prek regulacijske enote vključuje gorilnik. Ta voda nato direktno vstopa v ogrevalni sistem in ogreva prostore. Mešalni ventil je odveč. Temperatura vode je vedno prilagojena temperaturi zunanjega zraka. Pri klasičnih kotlih se je pri nizkih delovnih lemperal urah (pod 55° C") pojavila nevarnost kondenzacije vlage v dimnih plinih in s tem korozija. Vzrok za korozijo je žveplo, ki ga vsebujejo kurilno olje in nekatera trdna go- riva, ki skupaj z vlago tvori žvep-leno kislino, ki kodenzira na hladnih delih kotla. Kislina tiajcda kovinsko površino kurišča, ki lahko močno skrajša življenjsko dobo kolin. Posledica višje temperature ogrevalne vode v kotlu, tudi kadar to ni potrebno, so večje izgube toplote v okolico kotla zaradi sevanja kotlovnih površin. Večje so tudi izgube toplote zaradi vleka hladnega zraka skozi kurišče in dimnik, kadar gorilnik ne deluje, saj je čas delovanja gorilnika za vzdrževanje temperature sorazmeroma kratek. Posebnost nizkotemperalurnih kotlov so kurišča, ki so izdelana iz korozijsko odpornih materialov, ali pa -so zaradi posebne ■ konstrukcijske izvedbe zaščitena pred korozijo. Pri klasičnem kotlu je ogrevana votla v, neposrednem •stiku z vročimi stenami kurišča. Kadar je temperatura vode nizka (ob zagonu), je t rajalo precej časa, da so se površine kurišča primerno ogrele, saj je toplota intenzivno prehajala ha vodo. Vroče zgorevalne komore nizkotenipera-turnih kotlov imajo dvojno steno, katere vmesni prostor je oblikovan v obliki kovinskih reber. Vroči dimni plini takoj segrejejo notranjo steno in toplota sc odvaja prek reber in.prevaja na zunanjo steno ter na vodo. Če pride na stenah med temi rebri do kondenzacije zaradi prenizke temperature, ta vlaga hitro izpari. Pri niz-kolcmperaturnih kotlih ima pomembno vlogo pravilen izbor posameznih elementov. Kotel z majhno priključno močjo, gorilnik z majhnim pretokom goriva in optimalna regulacija delovanja, morajo biti skrbno izbrani in načrtovani, zato kakovostni proizvajalci na trgu ponujajo ogrevalne centrale, ki poleg kotla in gorilnika vključujejo tudi kakovostno regulacijo, raztezno posodo in obtočno črpalko v dobro toplotno izolirani enoti. Vsi elementi so usklajeni tako, da je njihovo de--lovanjc optimalno, vzdrževanje ni zahtevno, uporabnik pa lahko enostavno nadzoruje delovanje elementov. |VAN KENDA, univ. dipl.inž. DOBRO JE VEDETI Domžale - mesto kinologov Minil je čas, ko je o prepoznavnosti odločala le kvantiteta. Tako kot so si Domžale, kljub sorazmerni majhnosti, izborile prepoznavnost v celi Sloveniji, domžalska kinologija že nekaj časa presega regijske okvire. Pravzaprav seje vse začelo v Kinološkem društvu Domžale, z igradn jo vežhališča in pripadajočih prostorov, z cntuziazmom članov društva. Slekli so - in tečejo -redni spomladanski in jesenski tečaji šolanja psov, izkristalizirala se je ekipa reševalnih psov, agilil i v je iz domžalskih zametkov prerasel v najbolj priljubljeni množični pasji šport, kije dosegel vrhunec v svetovnem prvenstvu in ob reorganizaciji Kinološke zveze je v Domžalah nastal, samostojen, pasemski klub, Klub ljubiteljev šnaveerjev in piu-čev Slovenije. Klub vseskozi tesno" sodeluje z domžalskim kinološkim društvom, oktobra letos pa je uspešno in odmevno izpeljal organizacijo S. svetovnega prvenstva velikih šnaveerjev v delu. Vse to je lepo, bodo rekli ljubitelji ali nasprotniki psov, običajno obremenjeni le z. enim in glavnim problemom - vzdrževanjem reda'in čistoče svoje okolice. Dejstvo.je namreč, da število psov nezadržno rasle in že smo na začetku današnjega pisanja pri kvaliteti bivanja, najpomembnejši kategoriji sodobnega življenja. Domžalski kinologi si nikakor ne želimo, da bi zaradi nevzgojenih lastnikov psov morali zardevati ali morda šc slabše, da bi naši štirinož-ni prijatelji postali nezaželeni. Psi si lega ne zaslužijo, zato prijazno vabimo lastnike psov, naj več pozornosti obrnejo delu Kinološkega društva Domžale. To jc poleg svojih rednih dejavnosti v plan naslednjega leta vključilo nov projekt praktičnega dela z mladimi »Psi v prijaznem okolju« in sodelovanje v. akciji revije Kinolog. »Domžale -mesto vzgojenih in prijaznih kuž-kov« 'i " i Vsekakor so to novosti, o katerih bomo šc pisali. Izkušnje Komisije otrok in pes, ta'delujc v okvi- ru Kinološke zveze Slovenije in prek revije Kinolog, namreč kažejo, da so psi med mladimi najbolj priljubljene hišne živali, saj so mladi za delo s psi izredno dovzetni. Ob primerni motivaciji seveda, pa so psom celo bolj tenkočutni skrbniki in boljši vodniki od odraslih. Torej, tudi v kinologiji svet leži na mladih. Odgovornost pa, da jim pomagamo z bogastvom strokovnih izkušenj kvalitetno zaživeti po meri sodobnega časa in zahtev okolja, leži na nas. odraslih. Potrudili se bomo, da ji bomo kos. da bo življenje s psom vredno človeka. Kinološko društvo Domžale stoji pred zahtevno, .toda prijazno nalogo. Vse, ki vas naše delo zanima, vabimo, v svojo sredino in joplo po- ' zdravljamo. MIROSLAV ZIDAR Obvestilo in vabilo lastnikom psov Obveščamo vas, da Kinološko društvo Domžale ludi letos organizira tečaj za šolanje psov. To je izredna prilika, da pod'vodstvom, inštruktorja izšolate svojega psa. Tečaj se bo pričel I. marca 2000 in bo trajal do 17. junija 2000, potekal pa bo dvakrat tedensko v popoldanskem času. Šolanje bo potekalo na društvenem vadbišču. za Šumbcrkom. Po zaključku tečaja bodo organizirani izpili, kjer bodo vodniki s svojimi psi lahko opravili delavni izpit, če bodo imeli ustrezno znanje. To pa je odvisno od prizadevanja posameznega vodnika pri poteku tečaja. Za nekatere službene pasme, se za pridobitev vzrejnega dovoljenja zahteva ustrezen delovni izpit. Šolanje poteka po naslednjih programih: 1. A in B program - poslušnostne vaje za pse spemljevalce in pse reševalce 2. C - program - poslušnostne vaje, sledenje in obramba za pse, namenjene za vzrejo, športno dejavnost in osebno uporabo. 3. R - program - šolanje reševalnih psov za iskanje zasutih in pogrešanih oseb 4. AGILITV - program - je namenjen vsem, ki se rekreacijsko, kasneje pa lahko tudi tekmovalno ukvarjajo s svojim psom. Ta vrsta športa je zelo primerna za mlade ljudi, ki so sposobni obvladati svojega psa. ta pa mora biti ubogljiv in prosto vodljiv. VPIS v navedene tečaje bo v četrtek, 17. februarja 2000 od 16. do 18. ure v domu društva za Šumberkom (pri semaforju na Viru desno iz U smeri oziroma levo iz smeri CE, cea I km v smeri Ihana). Če želite izšolati svojega psa za športno-rekrcalivne ali osebne namene v našem društvu, vas vljudno vabimo na vpis 17. februarja 2000. Informacije: tel. 711-037, GSM 579-089 KD DOMŽALE Komisija za šolanje WC zabojnik za pasje iztrebke Tudi to je ločeno zbiranje odpadkov Večkrat so nas poklicali naši bralci in nas opozarjali na problem pasjih iztrebkov, ki jih je vse več tudi pri nas. lega problema se zaveda tudi Občina Domžale, zato so bili v okviru projekta LOČENEGA ZBIRANJA ODPADKOV, o katerem bomo v stalni rubriki pisali tudi v našem časopisu, že naročeni zabojniki za pasje iztrebke, ki si jih lahko ogledale na fotografiji. Postavljeni bodo na točkah, kjer se s svojimi gospodarji sprehaja največ človekovih najboljših prijateljev (sprehajalne poli), pa tudi v okolici objektov, kjer jc čistoča še posebej pomembna (okolice vrtcev, šol): Seveda pa postavitev zabojnikov za pasje, iztrebke ne bo pomenila rešitve problema, če lastniki psov zabojnikov, v katerih so vrečke za iztrebke, le-leh za svoje ljubljenčke ne bodo uporabljali in jih po uporabi odložili v zabojnike. Poskrbimo torej, da pasji iztrebki ne bodo onesnaževali našega okolja. Hkrati vas vabimo da nam sporočite, kje bi bile najprimernejše lokacije za omenjene zabojnike. V. V. V posode za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov je prepovedano odlagati tiste vrste odpadkov, za katere posamezna posoda ni namenjena. (24. člen) Na mestih za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov sc ločeno zbirajo le tisti odpadki, ki jih določi občina. Mesta namenjena ločenemu zbiranju komunalnih odpadkov, sc lahko uporabljajo ludi za ločeno zbiranje drugih vrst otipati kov (npr. baterije, aluminij ..). Opremo za ločeno zbiranje drugih vrst odpadkov sena mesta lahko postavi le na podlagi pogodbe z izvajalcem ločenega zbiranja odpadkov. (25. člen) Na mestih za ločeno zbiranje odpadkov mora bili nedvoumno označeno, za katere odpadke so posode namenjene, kdo odpadke zbira in njegovo telefonsko številko. (26. člen) Občina financira postavitev mest za ločeno komunalnih zbiranje odpadkov in posode, namenjene ločenemu zbiranju odpadkov na teh mestih, odvoz, in deponiranje odpadkov ter vzdrževanje teh objektov in opreme v njih. (27. člen) V novih zazidljivih območjih je potrebno s prostorsko izvedbenimi akti predvideti tudi mesta za ločeno zbiranje odpadkov. Mcsla za ločeno zbiranje odpadkov mora investitor v času izgradnje komunalne infrastrukture tudi zgraditi in opremiti. (28. člen) ■V. ZBIRANJE KOSOVNIH KOMUNALNIH ODPADKOV Zbiranje kosovnih komunalnih odpadkov pri uporabnikih jc zbiranje komunalnih otlpadkov na domu, kjer uporabniki zbirajo komunalne Odpadke, ki niso gospodinjski odpadlo in ne sodijo v posode na mestih za ločeno zbiranje odpadkov. Kosovni odpadki so običajni večji kosi izrabljene opreme, ki nastane v gospodinjstvih in jih zaradi velikosti ni mogoče odložili v zabojnik. Odpadna vozila, gradbeni material in vejevje niso kosovni odpadek in J»h izvajalec javne službe ni dolžan odpeljali. (29'. člen) Zbiranje kosovnih odpadkov iz. pospodiiijslcv jc potrebno organizirati najmanj enkrat letno. Izvajalec zbiranja kosovnih komunalnih otlpadkov jc dolžan vsaj en mesec pred zbiranjem uporabnike obvestiti, kdaj in kako bo odvoz kosovnih odpadkov potekal in kako naj otlpadkc pripravijo. (30. člen) Izvajalec zbiranja kosovnih komunalnih otlpadkov jc javno podjetje ali druga organizacija, ki sklene pogodbo z javnim podjetjem. Kosovne komunalne otlpadkc jc zbiralce odpadkov dolžan razstaviti in vse dele, ki jih je mogoče nadalje uporabiti oddati Na deponiji komunalnih odpadkov deponira lahko le lisic odpadke, ki jih ni mogoče oddati. (31. člen) V. ZBIRANJE ODPADNIH VOZIL Za odvoz in odlaganje odpadnega vozila je dolžan poskrbeti laslnik odpadnega vozila. (32. člen) Odpadna vozila ni dovoljeno puščati na javnih površinah. Za odvoz in odlaganje odpadnega vozila, ki jc odloženo na javni površini poskrbi izvajalec javne službe. Pristojen občinski Organ z odločbo ugotovi, da je vozilo iz prejšnjega odstavka zapuščeno in odloženo kot odpadek, ter odredi izvajalcu javne službe, da vozilo odstrani. Stroške takšne odstranitve krije občina. Če jc lastnika tidpadnega vozila mogoče ugotovili, krije stroške odstranitve lastnik. (33. člen) Izvajalec javne službe organizira sistem zbiranja odpadnih vozil in obvesti javnost o načinu odvoza in /hiranja odpadnih vozil. V ta namen lahko sklene pogodbo z organizacijo, ki sc ukvarja z. zbiranjem in odlaganjem vozil. (34. člen) VI. NEVARNI KOMUNALNI ODPADKI IZ GOSPODINJSTEV Členi otl številke 35 do 39 določajo, tla nevarne komunalne odpadke iz gospodinjstev zbira javno pod-jeije ali pooblaščena organizacija, ki ima za opravljanje te dejavnosti sklenjeno pogodbo z. izvajalcem javne službe - enkrat letno. O zbiranju nevarnih komunalnih otlpadkov mora izvajalec /biranja obvestiti javnost najmanj en mesec pred pričel kom /hiranja. Izvajalec pobiranja je dolžan preti začetkom /hiranja nevarnih odpadkov i/ gospodinjstev uporabnike obvestiti, kdaj in kako ho otlvo/ leli posebnih odpadkov polekal in kako naj Odpadke pripravijo. Izvajalec javne službe ne sme dovoliti da sc nevarni odpadki deponirajo na deponiji komunalnih od- padkov. Izvajalec zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev je o zbiranju teh odpadkov dolžan vodili evidenco. VII. ODLAGANJE ODPADKOV NA KOMUNALNI DEPONIJI Na deponijo odpadkov je dovoljeno odlagati le: - komunalne odpadke, - gradbene odpadke, ki so potrebni za vzdrževanje deponije, - ostanke kosovnih odpadkov, ki nastajajo v gospodinjstvih in ki jih ni mogoče deponirali kje drugje, - nenevarne industrijske odpadke. V prejšnjem odstavku naštete otlpadkc jc mogoče na deponijo odložiti le, če jih ni mogoče kako drugače odložiti, predelati al i z njimi kako drugače ravnati. (40. člen) Členi od številke 41 do 46 govorijo o dolžnostih in nalogah izvajale;! in upravljalca, za uporabnike pa je pomemben 47. člen: Režim delovanja komunalne deponije in vrste odpadkov . ki sc lahko na deponiji odlagajo, se določi s pravilnikom, ki ga sprejme Občin-' ski svet občine Domžale. Uporabniki za plačilo odvoza komunalnih odpadkov iz 5.člena odloka, lahko na komunalni deponiji odpadkov v času poslovanja komunalne deponije deponirajo komunalne odpadke, ki so nastali pri njih zaradi bivanja v občini. Cena deponiranj;! sc določi na podlagi cenika občine Domžale za volumen odpadkov. Deponiranje do dveh m1 komunalnih odpadkov mesečno na deponiji odpadkov jc za odpadke, ki ne izvirajo iz opravljanja gospodarskih dejavnosti, za fizične osebe brezplačno. Osebo iz 2. otlslavka tega člena sc evidentira v posebnem seznamu na deponiji. Členi od številke 48 do 52 določajo način odlaganja industrijskih nenevarnih Odpadkov, gradbenih txl-padkov ni dovoljeno deponirati na komunalni deponiji odpadkov. VIII. NEUREJENO ODLAGANJE KOMUNALNIH ODPADKOV Za neurejeno odlaganje komunalnih odpadkov v občini Domžale šteje vsako odlaganje odpadkov na mestih, ki niso urejena z ustreznimi tehničnimi ukrepi in nimajo ustreznih upravnih dovoljenj za deponiranje. Neurejeno odlaganje komunalnih odpadkov v občini ni dovoljeno. Odstranitev komunalnih otlpadkov iz I. odstavka odredi pristojni organ občinske uprave z odločbo. (53. člen) Nepravilno odložene odpadke je dolžan odstraniti povzročitelj, če je ta znan oziroma določljiv. V primeru, da povzročitelja ni mogoče odkriti, odpadke po odredbi in na si roške občine Odstrani izvajalec javne službe. če se povzročitelj ugotovi kasneje, ima občina pravico in dolžnost izterjave stroškov, nastalih z odstranjevanjem nepravilno odloženih odpadkov. (54. člen) Odstranitev nepravilno odloženih komunalnih odpadkov ali plačilo stroškov odstranitve, ki jo odpravi izvajalec javne službe, se lahko naloži lastniku zemljišča, na katerem so odpadki odloženi, če sc ugotovi, da lastnik dovoljuje tako ravnanje, ne glede na to, kdo je dejanski povzročitelj odlaganja odpadkov. (55. člen) Če pristojni organ občinske uprave zazna neurejeno odlagališče odpadkov, ki niso komunalni odpadki, o leni obvesti državni organ pristojen za tisto vrsto odpadkov. (56. člen) IX. INFORMIRANJE Izvajalec zbiranja odpadkov vsako leto v občinskem glasilu objavi poročilo o količinah, vrslah odpadkov, ki jih jc v preteklem letu zbral in o trendih ločenega zbiranja. Izvajalec predstavi tudi, kaj jc z odpadki naredil in kako namerava z odpadki ravnati v prihodnje. X. NADZOR IN KAZNI Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravljajo pristojni organi občinske uprave ter druge pooblaščene osebe. (58. člen) Pristojni organi občinske uprave ter druge pooblaščene osebe imajo pravico kadarkoli vpoglcdati v registre in evidence, ki jih jc tlol/an voditi Izvajalec javne službe, pri tem pa SO dol/ni spošlovali varstvo osebnih podatkov. (59. člen) / denarno kaznijo 10.000sir se kaznuje fizična oseba 1. če polne posode ne postavi na odprcnino mestu, kot to določa 12. člen 2. če ne uredi odprcnino mesto. kot to določa tretji odstavek 12. člena 3. če ne vzdržuje in čisti posode, kol It) določa 15. člen 4. če brc/ dovoljenja občine na mestih za ločeno zbiranje odpadkov, zbira druge odpadke, v nasprotju z določili 25. člena 5. ki kot laslnik zemljišča ne odstrani nepravilno odloženih komunalnih odpadkov, kol to določa 54. člen. (60. člen) Z denarno kaznijo 50.000 Sli se kaznuje fizična oseba 1. če ob pričet k u gradnje ne zagotovi posode za zbiranje odpadkov, kot določa drugi odstavek 8. člena 2. če gospodinjske odpadke zbira v nasprotju z določbami 11. člena 3. če kot organizator javne prireditve ne očisti prireditvenega prostora, kot to določa 19. člen 4. če Odlaga v posode za ločeno zbiranje odpadkov, tiste odpadke, ki tja ne sodijo, kot to določa 24. člen 5. če odloži odpadno vozilo na javno površino, kot to prepoveduje prvi odstavek 33. člena 6. če odlaga na deponijo komunalnih odpadkov lisic odpadke, ki niso našteti v 40. členu 7. če odlaga odpadke izven komunalne deponije, kot to prepoveduje 53.člen. (61. člen) Z denarno kaznijo 100.000 Sli sc kaznuje pravna oseba 1. če polne posode ne postavi na odpremno mesto, kot to določa 12. člen 2. če ne uredi odpremno mesto, kot to določa tretji odstavek 12. člena 3. če ne vzdržuje in čisti posode,' kot to določa 15. člen 4. če brez dovoljenja občine na mestih za ločeno zbiranje odpadkov, zbira druge- odpadke, v nasprotju z določili 25. člena 5. ki kot lastnik zemljišča ne odstrani nepravilno odloženih komunalnih odpadkov, kot to določa 54. člen Z denarno kaznijo 10.000 Sli se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki Stori katero od dejanj i/ prvega txlstavka tega člena (62. člen) / denarno kaznijo 300X100 Sli se kaznuje pravna oseba 1. če ob pričetku gradnje ne zagotovi posode za zbiranje odpadkov, kot določa drugi odstavek 8. člena 2. če gospodinjske odpadke zbi- ra v nasprotju z določbami II. člena 3. če kot organizator javne prireditve ne očisti prireditvenega prostora, kot to določa 19. člen 4. če odlaga v posode za ločeno zbiranje odpadkov, tiste odpadke, ki tja ne sodijo, kot to določa 24. člen 5. če odloži odpadno vozilo na javno površino, kot to prepoveduje prvi odstavek 33. člena 8. če odlaga na deponijo komunalnih odpadkov tiste odpadke, ki niso našteti v 40. členu 9. če odlaga odpadke izven komunalne deponije, kot to prepoveduje 53. člen Z denarno kaznijo 50.000 SIT se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori katero od dejanj iz prvega odstavka tega člena/63, člen) Člena številka 64 in 65 določata kazni za izvajalca javne službe. XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE Obstoječe evidence uporabnikov ravnanja z odpadki se preverijo in popravijo v novo zahtevano stanje v šest mesecih po začetku veljavnosti tega odloka. (66. člen) Obstoječe pogodbe, ki urejajo zbiranje in odlaganje industrijskih odpadkov je potrebno uskladiti v roku treh mesecev od sprejema tega odloka. Določbe tega odloka, ki se nanašajo na zbiranje, odvoz in deponiranje bioloških odpadkov, stopijo v veljavo s 1.1.2001. (67. člen) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o ravnanju z. komunalnimi odpadki na območju občine Domžale (Uradni vestnik občine Domžale št. 6/92 in 1/93). Pravilniki sprejeti na podlagi prejšnjega odloka veljajo še naprej do sprejel ja novih pravilnikov. Izvajalec javnih služb je dolžan v roku 2 mesecev predložiti občini v obravnavo in sprejem cenik iz 4. in 51. člena, pravilnik o zbiranju in odvozu komunalnih odpadkov v skladu z II. poglavjem, ter pravilnik o obratovanju deponije po 44. členu tega odloka.(68. člen) Ta odlok začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem vcslniku občine Domžale. (69. člen) Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Domžale jc objav« Ijen v Uradnem vestniku Občine Domžale, šlev. 12/99. Povzetek pripravila odgovorna urednica. IZ UREDNIŠTVA - PISMA BRALCEV 714-599 Vprašali smo namesto vas Telefon 714-599je še vedno ob petkih od /.?. do 14. ure odprt za vse, ki bi nam želeti postaviti kakšno vprašanje, veseli pa smo tudi vaših pobud in predlogov. Žal, je potrebno včasih na odgovore čakati kar precej časa, včasih pa odgovore dobimo zelo hitro. luko smo takoj dobili odgovor nti klt< t1 k se banke odločile, da hodit ukinile prodajo plačljivih obrazcev v svojih enotah. Kominlenti. ki potrebujejo obrazec (polož.nii o. virmani za opravljanje plačilnega prometa v banki, dobijo le-lega brezplačno, /a redna mesečna priporočila priporočamo komintentom, da se v enoti banke, kjer običajno poslujejo, dogovorijo :a plačila po trajnem nalogu. S tem se bodo izognili izpolnjevanju obrazcev, skrbi, da ne bi zamudili roka plačila in nepotrebnim potom. Večje količine položim a pa je moč kupiti v knjigarni MK ali Vele. Lepo pozdravljeni.* I m ' Repičevi za prijazen in hiter odgovor hvala. Gospod Ivan iz. Domžal nam je posredoval vprašanje, kdo na občini si zatiska oči pred divjimi gradbišči na Dobavljah - prav nasproti Spomenika na Okleni. Ali bo splošna gradnja in poseganje v prostor ali m več spominski park pod zaščito.' /a odgovor smo zaprosili pri stolno inšpekcijsko službo. V krat kem pa bomo tudi v našem časopi iu več pisali o plinifikaciji, zlasti o možnostih priklopa nanjo, o čemer bi rad več vedel naš bralec Leon. Poklic&l nas je tudi naš hraleo Anion in nas opozoril na problem novih telefonskih številk v nekaterih KS i naši občini (KS Dob. KS Krtina), kijih v novem telefonskem imeniku ni. Predlagal je objavo le-teh v našem časopisu ali seznanitev z njimi na drug način. Vprašanje \nio posredovali TELEKOMU. Naš bralec Miro pa nas je opozoril na neočiščene pločnike v okolici Zdravsts'enega doma Domžale m Srednje šole Domž.ele. Pristojni oddelek občine je stanje preveril in ugotovil, da so pločniki neočiščeni zlasti zaradi na njih parkiranih avti mi, thdov, hkrati pa so obljubili, da bodo ukrepali. I oliko za danes. Nasvidenje do naslednje številke! Odgovorna urednica Obveščamo, da je rok za oddajo prispevkov za drugo številko SLAMNIKA v letu 2000 28. januar 2000 do 12. ure. Občani - bančni komitenti in banke Kaj ne nam ponujajo banke sedanjega časa. kredite take in drugačne, obresti /a-vite in od v i te, plačilne čeke, plačilne kartice, pisma zaupanja, hankomat. teledom in ne vem kaj še vse. Vseh mogočih načino\ plačevanja računov z nadenerjem sploh ne poznam, ker sem zelo starokopitna in se določenih novih bančnih storitev ne želim naučiti. Toda glej ga šmenta. ko nastopi »lunina mena« ali pa se zdi to samo meni, lahko nastopi tudi kakšna druga vesoljska modifikacija, vsi moderni hančni sistemi odpovedo: »Zal,« je vsa vljudna gospa pri okencu »terminali ne delajo«. Terminal je tujka, ki pa seje v naš jezik že kar »usedla« in jo vsi sprejemamo, čeprav jaz, ki ne obvladujem pogovornega jezika računalničarjev, še po tolikih letih uporabe te besede povsem točno ne vem. kaj se za njo skriva. Vem samo to, da mi na banki ne morejo nuditi nobenih uslug. Zmigncm / rameni, ker vem. da dekle za okencem me ne more. in začnem vrtati po svoji sitnosti, vedno globlje, ker sem vedno globlje, je vse tudi bolj Crno. nobenega sonca, same skrbi. Zakaj tako dolgo uvodno besedičenje? Zato. ker se mi je neko soboto zgodilo tole. Sobotni nakup živil v eni od Naprcd-kovih trgovin me jc marsičesa hudega na-uCil. Z zmerno obloženim vozičkom sem pripotovala do blagajne in pomolila blagaj-niCarki AB plačilno kartico. »Joj. gospa, nič ne bo, imamo pokvarjen priključek, ki preverja stanje na vašem računu v banki.« »No«, sem si rekla.« sedaj smo pa tam!« Z veliko muko so me otroci prepričali naj se vendar malo denarno posodobim, saj plačevati s kartico res ni nobena znanost. Pa je naneslo, da je to posebna znanost, saj. Ce odpove elektronika, edino denarnica, polna bankovcev, reši potrošnika. Tisto soboto v Domžalah tudi bankomati niso izpolnjevali denarnih želja občanov. Prejšnje popoldne je bilo na banki veliko ljudi, nisem hotela čakati v vrsti za plačilne čeke - te vrste danar uporabljam že nekaj deset let in mi jc domač; čekov torej tudi nisem imela. Pobrskala sem po denarnici, hvala Bogu sem našla v njej še nekaj »Prešernov«, da sem račun lahko poravnala in potrebne stvari odnesla domov. In sedaj drugi »bančni žulj«. Stopim v svojo matično banko in se postavim v vrsto. Čakam, počasi pridem do okenca in naročim čeke. Dobim jih le pet. Vsa osupla vprašam, zakaj le toliko, saj sem pri ravnanju s svojim denarjem previdna in upoštevam vse bančne napotke. In, glej ga šmenta. najde se institucija, ki se imenuje Združenje bank Slovenije; tu pa so odgovorni določili, da do toliko mesečnega priliva dobiš toliko čekov, na toliko priliva toliko čekov in jaz, srečnica. sem jih dobila pet. ker ne maram plačilnih kartic, pisem zaupanja, teledoma in ne vem kaj Se vse ponujajo na bankah, ne maram stati v vrsti, ker mi gre čas v nič, dobim pet Očkov, s katerimi naj shajam Ccz mesce kot vem in /nam. Plasiičnemu denarju ne zaupam, ker mu tehnologija ne omogoča prehoda, čekov mi dajo le toliko, kot to določi nek organ, ki, po vsem napisanem sodeć, določa, kako smem porabiti denar, ki sem si ga z delom prislužila, nihče mi ga ni podarili. Smešno, je zelo mila beseda za to, v kar so nas, bančne komin-tente, poslavili bankirji, ki se na vse načine trudijo, da bi svetu kazali, kako hli-zu smo Evropi, hkrati pa do onemoglosti ponujali, kako naj delovno ljudstvo, z ne vem kako ugodnimi bančnimi limiti, čim več neprisluženega denarja zapravi. Vsaka akcija ima svojo reakcijo. In kakšna bo bančna? Se banke kljub pogumnemu zatrjevanju navzven le bojijo leta 2(XXT? Ali želijo Slovence postaviti v čas, ko smo plačevali Se s kronami in jih hranili v nogavici? So nas, navadne občane, naučili zapravljati čez vsako normalno mejo in želijo to na hitro izboljšati, da jih ne najde kakšna »komisija«? Pet čekov, če jih želiš imeti veC. stopi gospa Izpred okenca do svoje nadrejene po položaju, da ta po pogovoru slovesno prikima, da lahko stranki izroči deset čekov, ker jc ta pridna in ne gre čez svoje finančne zmožnosti. Pravila so za to, da se jih držimo, zato bi morala tudi banka svoja nova pravila o izdaji čekov komintentom nekoliko drugače razložiti, kot pa le s stavkom; »lako so sc odločili na /druženju bank Slovenije.« kdor ima denar, je pa res sveta vladar, lahko ti gleda tudi v lastno denarnico. MICA KAVKA Pohvalimo Srečno v novo tisočletje Naslov sem si izposodila s koledarja Turističnega društva Ihan, kije tudi letos razveselil vse Člane tega prizadevnega društva, pa tudi njihove prijatelje. Tudi tokrat na koledarju lahko občudujemo reč kot SO mlajših in starejših narodnih nov, ki ze vrsto let sttdelujejo na različnih folklornih in etnoloških prireditvah doma in v tujini. V zadnji letih so postali poznani zlasti po otroški folklorni skupini, kije nastopila te na vrsti občinskih prireditev, nikoli pa ne manjka tudi na različnih prireditvah v okviru šole v Ihanu in Krajevne skupnosti Ihan. Sicer pa pohvalo zaslužijo skoraj vsa turistična društva v naši občini, med katerimi pa tokrat omenimo še Turistično društvo Jarše-Rodica, ki je lansko leto pričelo z delom in že kar na začetku doseglo velike uspehe. Tako so skupaj z KS poskrbeli za postavitev kozolckov z rožami in dobrodošlico vsem. ki prihajajo v to krajevno skupnost. Rože so posadili tudi v njihovo okolico, zelo odmevna pa jc bila tudi razstava starih predmetov v Kulturnem domu v Grobljah. Več kot dvesto so jih nabrali po celi krajevni skupnosti in tudi tako veliko prispevali k ohranjanju naše dediščine« Čestitamo! Odgovorna urednica Ali je vzgoje res konec? ker se je novo šolsko leto komaj začelo, je naslovna tema vse prej kot neaktualna ali ni neaktualna. To je sicer bolj nemški način izražanja in nekaj i/ tegi stila izražanja imam tudi sam. Sicer pa k ■tvari] Neil Postman. znani ameriški sociolog, je svojo doslej zadnjo knjigo (1095) naslovil z nekoliko presunljivim naslovom »Nobenih bogov več«, ptxlnaslovil pa s »Konec vzgoje«. V njej želi prenesti poudarek od načinov in metod k smislom in namenom vzgoje, pa kljub temu s svojim naslovom vznemirja in provocira. Ali je z vzgojo v resnici konec? lahko sc strinja, da jc konec z vzgojo na katero so imeli v preteklosti vpliv družina, cerkev in (morda sc ne boste strinjali) šola. Zakaj? Družine so vse manjše, starši imajo v povprečju enega do dva otroka, ki sta že zelo zgodaj vključena v vrtec, tako da imajo starši za posredno in neposredno vzgojo zelo malo časa in priložnosti. Zato ni vseeno, kakšen vrtec starši izberejo za svojega otroka. Cerkvi, ki je bila včasih nosilka vzgojno izobraževalnih procesov je bila ta vloga odvzeta. Sola sc vzgojne naloge brani in vsaj pri nas je prisotna močna težnja, da bi šola zgolj izobraževala, s čimer je omogoča vdor latentnih in prikritih vzgojnih konceptov, ki tako nadomeščajo in zapolnjujejo praznino zavestno in jasno i/oblikovanega vzgojnega koncepta Mirjana Ule pa v svojo knjigi Prihodnost mladine (1995) predvideva, da bodo vzgojne in izobraževalne ustanove v prihodnosti izgubite monopol nad izobraževanjem in vzgojo otrok, saj sc bo okrepila ponudba neformalnih izobraževalnih programov.... Mladi bodo vse bolj vodeni skozi tržno ponudbo in napotke ter vzorec vedenja in potrebe, ki jih ponujajo mediji. Medsebojne napotke in pogovore bodo nadomestili televizijski nasveti; družine sc bodo spremenile v pros-točasno in porabniško celico družbenega okolja, starši bodo prisiljeni otrokom zgodaj dopustiti samodejavnost in jih vzgajati na dolgi rok. Kaj torej vse to pomeni za starše? Dejstvo je, da današnji tempo življenja Maršem omejuje druženje z otroki, težave pa nastanejo, ko še tisti čas, ki ga imajo ali pa bi ga lahko imeti za svoje otroke, porabijo za gledanje televizije, branje časopisa, poslušanja radia, torej za pasivne oblike izrabe prostega časa Mediji so postali zelo resni »vzgojni« konkurenti staršem, saj po zadnjih raziskavah večina slovenskih otrok gleda televizijo dobre tri ure dnevno, poleg tega pa redno poslušajo tudi radijski program, zgoščenke in berejo revije za otroke in mladine. Zaskrbljujoč je podatek, da večina staršev (mlada kar 80,2% - tako Helena Jeziček) otrokom ne postavlja pravil, katere oddaje smejo gledali na katerih ne, kar pomeni, da starši sploh ne vedo. kaj njihovi otroci gledajo. Prva naloga staršev jc gotovo spremljati otrokovo uporabo medijev in celotnega prostega časa Siarsi sc morajo zanimati /a to. kaj in koliko časa otrok preživi pasivno pred televizijo ali pred računalnikom, in mu ponuditi alternativne aktivne oblike, kot so šport, pogovor, ustvarjalna dejavnost. Dobro je, da se starši otrokom pridružijo pri gledanju televizije (oddaje in sporeda, ki je primeren njihovi starosti) in se po ogledu pogovorijo o vsebini ter jih tako navajajo na kritičnost. In šola? Tem prizadevanjem bi sc morala pridružiti tudi šola. Morala bi se zavedati pomena vzgoje za osebnost ter čustveni in moralni razvoj, fino najpomembnejših in do sedaj zanemarjenih področij jc gotovo vzgoja za medije, ki ima veliko možnosti, da prepreči vsakršno manipulacijo medijev s prihajajočimi generacijami-. Vsekakor bi morale biti naše šole vzgojno izobraževalne ustanove. Treba jc razlikovati med zakaj in čemu učiti in vzgajati ter zgolj v kako. Zavedati sc moramo sledečega: če bo Slo tako naprej, bomo slarši (sam še nisem poročen) otroke samo rojevali, vzgajali pit jih bodo »drugi« oziroma jih bodo mediji dobesedno »posvojili«. In kakšno vlogo naj pri vsem tem ig- Bodica Radomeljski malin Prispodoba invalidne hise, k(j)er vsak molo-prišlec si parkirni prostor iše. (celo poštni kombi) FRANCE CERAR ra cerkev? Meniti je sledeče: Pa naj mla' de vzgaja krščanstvo, bolje kakor da jih ne vzgaja nihče. Cc hočemo imeti rod za današnjo rabo. naj bi sc družina, šola in Cerkev dopolnjevale v vzgajanju mladih - in pri vsem tem naj nam Bog pomaga. Ali jc vzgoje res konec? Ne, v resnici sc šele začenja, pravi Helena Jazičck. Tako bodi. Da bi pa naša šola bila ateistična? To po moji presoji ne drži. IVAN KEPIC Piro»kultura« V današnji, visoko »civilizirani« in kulturno urejeni družbi, pomeni praznovanja okroglih prelomnic časa očitno dobiva povsem nove razsežnosti, kar, /lasti po vrhuncu silveslrskega večera, sttdcč, narekuje uvedbo in registracijo nove »glasbeno« suhkulturne zvrsti - »piro- "kultura"« ali »piroshovv«. Pridevnik "glasbena«, kot tudi zloženko »suhkultura«, sem moral uporabiti namenoma; »glasbena« seveda v težkih narekovajih, ker imamo opraviti v sicer nerazvozljivim zaporedjem eksplozivnih zvokov in »suhkulturna«, v še težjem oklepu narekovajev, ker se v tej pirotehnični polnočni evfori ji, milo rečeno, rojeva mrzlično čaščenje hrupa in naslajanje ob mojstrsko izvedenih pokalnih presenečenjih. Lahko priznam, da jc v meni še bolj kot pokanje navadnih, mega, giga, „. petard, v pričakovanju novega tisočletja v centru Domžal, odmevalo vprašanje, iz kakšne logike izvira to divje in razčlo-večeno uprizarjanje scenarijev, česar zvočni posnetek bi, ironično povedano, kvečjemu lahko uporabili za sinhronizacijo reportaž z bojišč na Kosovu, Ccčc-niji, _ Takšna oblika izživljanja po razumni logiki ne more izvirati iz človeka, tudi živali nimajo podobnih nagnjenj, ... Morda so ti prizori norega izživljanja izbruhi sproščanja zatrte ustvarjalne energije, katere seme jc bilo vsajeno s popolnoma drugim namenom, morda jc to sad obsedenosti z duhom, ki ima silne vplive na človeka morda je neusmiljen hrup preganjanje kljuvajočega glasu vesti, ki ima silne vplive na človeka, morda jc neusmiljen hrup preganjanje kljuvajočega glasu, vesti, ki nas opozarja na neprimerno življenje. In hkrati naj bi takšno dogajanje zaznamovalo okroglo obletnico -2000 let štetja od Kristusovega rojstva. Namesto da bi sc ob utrinjanju preživetega tisočletja ki ga vendar le v marsikaterem pogledu spremlja skrb zbujajoča prihodnost (izgubljanje okoljevarstvc-nc skrbi do Zemlje, razkrajanje temeljnih človekovih vrednot in pravic, izrinja-nje duhovne religiozne razsežnosti človeka, ...), končno le opogumili in pogledali vase. Ob prekinitvi vse večkrat do skrajnosti brezbrižnega in sebičnega odnosa do Stvarstva, Sočloveka in Stvarnika, bi sc spodobilo spoštljivo pokloniti drug drugemu in skleniti zavezo medsebojnega miru, prijateljstva, spoštovanja, vzajemnosti in še bi lahko naštevali vse preveč prezrle vrednote, ki bodo morda ostale le še v leposlovnih knjigah kot spomin na nekdaj bolj človeško življenje. Res škoda da jc biLi edina človeška stvar, ki se jc skoraj po čudežu mogla razpoznati iz množice, vkleščenc med Veleblagovnico in betonsko džunglo SPBja. zadnjih pet sekund odštevanja prejšnjega tisočletja ge. županje ali pa morda gospe, katere glas jc bil najbolj podoben žu-panjinemu. Vsekakor tu sedaj ni smiselno iskati krivca za tako nizko raven praznovanja novega leta na prostem, saj bi bilo to cinično početje, ker za vsakim pokom stoji tudi po/vročitelj in /a vsakim povzročiteljem tudi odgovorni za povzročiteljeva dejanja in v takšni soodgovornosti bi morali pomesti najprej vsak pred svojim pragom. Vredno razmisleka! Toda, žal jc trenutek prestopa v jubilejno in tudi sveto leto 2000 zaznamovano z zmago nagnjenja k skrajno bučnemu uživanju nad nami, pred katerim sc sveti globoko zakoreninjen predznak - norčuje /a vsako ceno! In če ne verjamemo pregovoru, da so drugi dnevi leta zrcalo prvega dne, imamo le priložnost, da spremenimo omenjeni predznak. JOŽE KOZJEK Priznanje časopisu Slamnik in njegovi urednici Dajemo priznanje za članek »Arheološke najdbe v Sentpavlu; Podeželska vila iz četrtega stoletja«, ki je izšel v številki 11 dne 19. II. 1999. Tako se s tem Člankom nadaljuje pozitiven odnos časopisa Slamnik do dediščine domžalske občine, ki so ga gojili tudi vsi prejšnji uredniki. Nagrade za bralce Slamnika Tokrat bomo pelini izžrebanim bralcem poslali po šest vstopnic za enkratni obisk drsališča v večnamenski dvorani Poslovno prireditvenega centra Gorenjski sejem Kranj. Drsališče je za rekreacijsko drsanje odprto ob sobotah, nedeljah in praznikih od 15.30 do 17.(14). Ker jc drsanje prijetna in zdrava rekreacija, vsi drsalci in drsalke, ki vas mika brezplačno drsanje v Kranju, svinčnike v roke. Poiščite pravilni odgovor na zastavljeno vprašanje in ga do 31.januarja 2000 pošljite na naslov OBČINA DOMŽALE, SLAMNIK, Domžale, Ljubljanska 69, 1230 Domžale - s pripisom ZA NAGRADE. ->š 1 Leto 2000 ima: Odgovor pošilja: (A) 365 DNI (§) 366 DNI Zahvala Za spremljanje in široko medijsko podporo akcije »Kaj ti je, deklica?« Oh koncu leta, stoletja, pa tudi tisočletja, smo žal, še vedno priča kršitvam osnovnih človekovih pravic. Tudi takšnim, kar je pravica do življenja brez nasilja. Žrtve nasilja v družini so velikokrat ženske, skupaj i. njimi pa tudi otroci. S podporo akcij »Kaj ti jc, deklica?« sle naredili zelo veliko. Pokazali ste, da si družba mora zastavljati takšna vprašanja in mora najti možnosti, da hodo lahko tiste, ki so žrtve nasilja, spregovorile. In dokazali, da lahko skupaj najdemo in ponudimo izhode. O nasilju jc zelo pomembno spregovorili in govorili. Ob akciji »Ka li jc, deklica?« ste mediji o tem zares spregovorili: jasno, nc-scnzacionalno, strokovno, z, željo 'storili nekaj'. Storili ste zelo veliko. Hvala! Pri izvedbi akcije so nam zelo veliko pomagale tudi nekatere ob-Cine in njihovi Zupani, županje Po sebej sc jim zahvaljujemo tudi s priloženim pismom, ki ga boste, po vtisi presoji pač, objavili v svojem mediju. Iskreno upamo, da bomo sodelovali v prihodnje. Hvala vam v imenu Članic pripravljalnega odbora akcije in hkrati v imenu vseh. ki jim je bila namenjena. Seveda vam ob izlcku Ida. desetletja, in vsega, kar menda zaključujemo, želimo veliko poslovnih uspehov in Seveda - srečno 2000! VERA KOZMIK direktorica 1^ (ime. priimek, ločen naslov, telefon) j Navedbam o senzacionalnih najdbah v Sentpavlu in Dragomlju, ki so največ zasluga diplomiranega arheologa gospoda Napadala, pa jc Meha dodali Se najdbe, ki jih jc isti strokovnjak nakazal na Šnni-berku in njegovi okolici v Domžalah. lo sicer te ta bilo sistematično raziskovano, a Ze prvi ogled Šumbcrka, ki ga jc opravil gospod Sagadin, jc pokazal, da je bil Sum-berk naseljen že v kameni in bronasti dobi. Nnsa komisiji ima fotografije Zc najdenih predmetov i/ tega obdobja, ki so jih našli na Sumberku ali pa v njegovi okolici in so shranjeni v ljubljanskem muzeju. Obstaja verjetnost, da jc. Se preden so nastale latifundijc v Scntpavfu. v Domžalah in na Sumberku. Ze obstala neka starejša, najbrž slovenska kultura. /alo jc treba v Domžalah določiti poseben prostor, kjer bodo razstavljene fotografije ali pa kopije že najdenih predmetov i/ kamene in bronaste dobe. ki so shranjeni v ljubljanskem muzeju. Občina Domžale naj prosi gospoda Sagadina. da v svoje raziskave vključi tudi Sumbcrk in njegovo okolico. ^ Nasa komisija bo dodala k tem tudi svoje izsledke in najdbe, ki so znani iz ustnega izročila starih DomZalčanov. Časopis Slamnik nam bo pri tem v veliko pomoč. Predsednik komisije JOŽE OBERVVALDER, univ. dipl. ing. Predsednik društva: LOJZE JAGODIC ga. Milena Srebotnjak, zakaj zavajate javnost? V prejšnji številki Slamnika smo lahko prebrali vašo predstavitev kot svetnice SI S v domžalskem Občinskem svetu. Ker sem tudi sam občinski svetnik, meje v tej predstavitvi zbodlo kar nekaj stvari. V i/.ogih morebitni napačni interpretaciji vaših ml govorov vam zato zastavljam nekaj javnih vprašanj. V prvem in drugem odgovoru vase predstavitve so trije stavki, ki jih bom citiral. »Velikokrat seje pri glasovanju težko odločili, vendar pa imam vedno »pred teboj« ljudi, ki mi zaupajo. Tako se lahko odločim za najboljši predlog«., ter stavek »(ila-sujem za najboljšo rešitev ne glede na politično obarvanost«. (ilede na to, da na sejah domžalskega sveta ledini malo ZB vami, imam dober pregled nad tem, kako glasujete. Ker na nobeni seji Občinskega sveta v tem mandatu še niste podprli predlog;), ki bi prišel iz vrst »pomladnih strank«, torej SDS in SKD, bili ste celo proti predlogom vašega svetniškega kolega iz vrst SLS, mc zanima, ali je zgolj slučaj, da glasujete vedno tako, kot svelniki, ki pmlpirajo županjo? Sc vam ne zdi, da ste mogoče celo v napačni politični stranki, saj VliDNO glasujete proti predlogom pomladnih strank? ("c menite, da so ii.i.i predlogi tako slabi (pa niso, to sc lahko jasno vitli, saj z njimi zgolj S-a)? V upanju na skorajšni iskreni in z argumenti ptKlkrepljen (xlgovor (čc vas s čim »držijo v šahu«, pač priznajte, da zaradi tega glasujete tako, kol zahtevajo oni) vas lepo pozdravljam. JANEZ STIBRIČ, občinski svetnik Spoštovani svetnik Janez Stibrič Ko sem kandidirala na listi SLS, sem razmišljala predvsem o tem, da bi v okviru svojih možnosti znanja m izkušenj sodelovala pri sprejemanju odločitev, ki bodo dobre za občane in občanke Občine Domžale. To pri svojem glasovanju upoštevam in lo sem povedala ludi v intervjuju v prejšnji šlevilki Slamnika, čeprav vi v to ne verjamete,: »Velikokrat sc jc pri glasovanju težko odločiti, vendar pa imam vedno »preti seboj« ljudi, ki mi zaupajo. Tako sc lahko odločim za najboljši predlog. Glasujem za najboljšo rešitev ne glede na politično obarvanost.« Ponavljam že objavljene stavke in lo ludi iskreno mislim. To jc bil iti je moj namen, zalo glasujem Za odločitve, za katere mislim, da so dobre. Pri tem mi ni tako pomembno, kdo jih predlaga, in čc bi res spremljali moje glasovanje, bi opazili, da vaš očitek, »saj VI DNO glasujete proti predlogom pomladnih strank?*, ne Urii. Dr/i pa, da si želim, da bi občinski svei naše občine sprejemal odločitve v dobro občanov in občank. MILENA SREBOTNJAK, občinska svetnica Do kdaj tako? Kada bi opozorila na problematiko križišča vaške in magistralne cesle v I >< pali vasi, od koder se skoraj vsi vaŠčani odpravljamo proti Ljubljani ali Domžalam. Vselej, ko hočemo spel jal i na magistralno cesto, smo v nevarnosti, saj nam tako ograja kot tudi cev, ki je nastavljena, zastirata pogled in s tem ogrožata našo varnost. /c na leetatlkU .t. novembra lani sem opozorila na nevarnost in zaprosila, da bi vsaj betonsko cev, ki naj bi bila kot ovira, znižali na polovico njene visine. Iz fotografij jc razvidno, kakSno preglednost imamo. Kako pa je v meglenih dneh. si pa lahko Samo mislile. DRAGICA PREVEČ Ob Kamniški Bistrici Ljudje so se že od nekdaj zavedali vrednot in pomena rek in potokov, ki so tekle skozi kakšen kraj. Nekateri so naselja gradili ob vodotokih, drugim jc bil to prostor za sprehode in uživanje narave. Zanemarljiv pa ni bil gospodarski pomen vode, zlasti za obrt in kmetijstvo. Tudi Domžale imajo svojo reko in tudi DomZalćanJ spoznavajo, da i>o potreb* no s to reko in obrežnim prostorom nekaj storili. Turistična društva in krajevne skuposti že razmišljajo o turistični sprehajalni poti, ki bi povezovala obrežne kraje (x.l južne do severne občinske meje, pa o učni poti, kjer bi učenci spoznavali raznolikost in pestrost obrežnega sveta in Se ko-likortoliko ohranjenega naravnega okolja. Tudi občinska uprava je v planinskih dokumentih predvidela ureditev celotnega področja ob Kamniški Bistrici z lok;tcijskim načrtom. Za uresničitev pa bi bilo potrebno preprečiti nekatere dejavnosti, ki so v nasprotju s tako postavljenim programom: - ukiniti izpuste industrijskih odplak iz Papirnice KoHĆevo in drugih onesnaževalcev v strugo Kamniške Bistrice - odstraniti gradbene deponije bi divja (KllagaliSča odpadkov ob obrežju Kamniške Bistrice - zagotoviti dovolj širok zelen pas ob reki, to pa pomeni, da ne bi smeli dovoliti pozidav, ki sc na obeh bregovih preveč približujejo reki, kot so zazidalni kompleks .114 Jarše in skupina stanovanjskih zgradb vključno Z domom za ostarele občane na Viru. Predvidena lokacija zadnjega jc Sc toliko manj primerna ker je na nekdanji zasuti deponiji komunalnih in industrijskih (Klpailkov, katerih od kopa vanje in odvoz bi pomenilo hudo ekološko breme za stanovanjsko sosesko. Neustrezno in neusklajeno urbanistično načrtovanje pa kaže na to, da desnica nc ve, kaj dela levica JOŽE NEMEC Adamičeva 7, Domžale Pomlad se na zemljo vrne, pelje stavcev se zbudi, v cvetje zemlja se zagrne; zame pa pomladi ni! IS. Jenko) ZAHVALA Tiho, kakor je živela, se je za vedno poslovila od nas naSa mama, babica, prababica, sestra in Icla MARIJA SUŠNIK z Vira Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem, znancem za izrečena sozalja, darovano cvetje in svece. Hvala vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Hvala župniku za lepo opravljen obred in poslovilne besede Vsi njeni ZAHVALA Ob smrti naše drage mame TONČKE PESTOTNK roj. Krzar iskrena zahvala vsem sorodnikom, znancem in sosedom, ki ste jo s svojimi obiski in pogovori razveseljevali do zadnjega trenutka njenega bogatega življenja. Hvala vsem za izrečeno sožalje, pospremitev ob pogrebu, podarjeno cvetje in sveče, za dar za cerkev in sv. mase ter dar v humanitrni namen sodelavcev LIP Radomlje, FRUCTAL-Alko in sosedov iz Kajuhovc ulice. Posebna zahvala g župniku Lojzetu Golobu za lep pogrebni obred in pevcem, ki ste ga s svojim petjem obogatili. Žalujoči hčerki Nija in Mari z družinama ZAHVALA V šestinsedemdesetem letu nas je zapustil dragi JANEZ ULČAR starejši Zahvaljujemo se vsem, ki ste mu i/kazali spoštovanje in ga L decembra 1999 pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za cvetje, svece in izraze sozalja ter g. kaplanu za lepo opravljen obred. Vsi njegovi Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in ata MAKSA HUMARJA sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in sv. maše. Zahvalo izrekamo tudi g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za zapete žalostinkc. Vsem. ki ste z nami sočustvovali in nam stali ob strani, iskrena hvala. Vsi njegovi ",SVi;/ dolgo upal in se bal. slovo se upu. strahu dal. srce je prazno, srečni ni, nazaj si up in strah teli" V cvetu mladosti nas je nenadoma zapustila BRIGITA UČAKAR Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sošolcem in sosedom z;i izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, sv. maše ter druge darove. Zahvala tudi pevcem in g. župniku za lep cerkveni obred. Šc enkrat hvala vsem, ki ste jo v tako velikem Številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalu joči vsi, ki jo imajo radi Ihan Tiho si trpel, tiho si odšel... Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzelo je prerano. a v naših snih boi ostal ZAHVALA V 61. letu starosti nas je zapustil dragi oče, stari oče. bral in stric FRANC MERKUŽIČ iz. Doba Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sozalja, podarjeno cvetje, darove zn maše, finančno pomoč ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poli. Iskrena hvala predstavnikom upokojencev Tosame za poslovilni govor, kolektivu in sodelavcem tovarne Žito, pevcem okteta Tosama za zapete žalostinkc, trobentaču za zaigrano tišino in posebna zahvala g. župniku Jožetu Tomšiču za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem in vsakemu posebej šc enkrat hvala! Vsi njegovi ZAHVALA Ob slovesu naše drage mame, babice in prababice ter sestre in tete KRISTINE ROJC rojene Kočar iz vasi Hudo pri Radomljah sc iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom m prijateljem za izrečena sozalja ter za darovano cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku Janezu Jarcu za lepo opravljen obred, prisrčna hvala tudi pevcem m praporščaku. . . Iskrena hvala vsem, ki sle mamo pospremili na njeni zadnji poli. Rojčevi in Kosmačcvi ZAHVALA V sedeminpetdesetem letu starosti nas je nepričakovano in mnogo prezgodaj zapustil mož, oči, brat in stric FRANC NOVAK i. Vira, Sončna 6 Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za ustna in pisna sozalja, podarjeno cvetje in sveče in drugo pomoč ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala Papirnici Količcvo, Krajevni skupnosti Vir, praporščakom, pevcem, bratom Zupan iz Tržiča za zapete žalostnike ter gospodu župniku Jožetu Tomšiču z Vira za opravljen pogrebni obred. Še enkrat hvala vsem! Domači ZAHVALA Ob nenadni boleči izgubi našega dragega moža, ocija, ata in tasta HERMANA KAPLJE iz Radomelj se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za pomoč v najteijcin trenutku, še posebno Maji J. Gorjup. Vsem hvala za izrečena sozalja, darovano cvetje, svete maše, sveče in vsem, ki ste nam s svojo dobroto kakorkoli pomagali. Hvala kolektivoma Količcvo Karlon in M&P Burja, gasilcem in praporščakom. Hvala dr. Matiji Goršku in sestri Sabini Gašpcrlin za pomoč med njegovo boleznijo Hvala g. župniku Janezu Jarcu in cerkvenim pevcem za lepo opravljen cerkveni obred in občuteno zapele pesmi. Hvala vsem, ki ste se poklonili njegovemu spominu in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: /ena Ivica ter sinova Boris in Herman z družinama Mar prav zares odšel je tja. v neznano? Kako je mogel, ko smo mi H tu ...? Nositi moramo vsak svojo rano. molče, da mu ne zmotimo miru. ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas jc v triinšestdesetem letu starosti življenja zapustil naš dragi mož, ati. stari ata, brat in stric MAKS ZALAZNIK i/. Doba Ob izgubi našega dragega moža, ata se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, rejencem. znancem, ki sle sc mu poklonili in ga pospremili na njegovi zadnji poli, za izrečena sozalja, darovano cvetje, sveče in sv. maše Posebno zahvalo izrekamo Matičičevim, dr. Mojci Matičič za vso pozornost med njegovo boleznijo, gospodu župniku Vladu Pcčniku za lepo opravljen pogrebni obred. Kranjskim pevcem in trobentačema. Vsem slšupaj in vsakomur posebej Se enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi. Dob, Dol pri Medvodah, Prevoje, Blagovica Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja V domu je ostala praznina, v srcih naših bolečina. ZAHVALA V 62. letu starosti nas je po dolgi bolezni zapustil naš dragi FRANC PffiNAT i Vira Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za spremstvo na njegovi zadnji poti, za podarjeno cvetje, sveče, za finančno pomoč in izrečena sozalja. Zahvaljujemo sc tudi praporščakom, gospodu župniku Jožetu Tomšiču za lepo opravljen obred in pevcem bratom Zupan za lepo zapete pesmi Šc enkrat vsem iskrena hvala. Ohranili ga bomo v lepem spominu. Vsi njegovi Gomila. Ti gomila mrzla, ledena, le zakaj skrivaš v sebi nam lako dragu imena. Tebi, naš dragi, nepozabni mož in oče FELIKS PETERKA iz Stegen v lep spomin. Tvoji domači ZAHVALA Ob smrti našega dragega LUDVIKA FILO se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem za podarjeno cvetje, sveče, izrečene besede sozalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala lepa praporščakom, pevcem, trobentaču in g duhovniku magGezi Filo za lepo opravljen obred. Zahvaljujemo se tudi delavcem podjetij Grasto, d. o. o., in Gorenje Tiki, d. o. o, ter članom PGD Domžale za darovano cvetje, sveče in denarno pomoč. Še posebej sc zahvaljujemo g dr. Milanu Banku za večletno zdravljenje in patronažni sestri Romani za pomoč pri negi. Vsem skupaj in vsakemu posebej Se enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi Ha uho pogrešalo Ivnj topel glas. v snih pa nikoli zares ne boš odšel ad nas! ZAHVALA Mnogo prezgodaj se je komaj triinštiridesetletni poslovil naš dragi JANEZ KERC z Vira Ob boleči izgubi se najlepše zahvaljujemo Ribiški družini Bistrica, gospodu Štefanu Horvatu in g Cerarju za lepe poslovilne besede, trobentaču za zaigrano Tišino, g Bajcu za položitev v grob njegove prve ribiške palice, dr. Janezu Svoljšku za zdravljenje, KS in KUDu Vir, celotnemu kolektivu Tosama, Se posebej pa Gasilskemu društvu, sindikatu, sodelavkam in sodelavcem ter Oktetu Tosama za zapete žalostinkc Hvala tudi vsem prijateljem, sosedom, sorodnikom, vsem, ki ste nam v težkih trenutkih naše bolečine stali ob strani in kakorkoli nesebično pomagali. Hvala pa tudi vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, denar in ga boste ohranili v lepem spominu tako kot mi. Žalujoči: žena Alma, hči Linda, sin Sebastijan, mama Vida, bratje Miha, Jože, Franci in sestra Marija i. družinami in drugo sorodstvo Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V sedeminšestdesetem letu starosti nas je zapustil FRANC LAVŠ - starejši s Pšate Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sozalja, darovano cvetje, svete maše ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala PGD Pšata - Dragomelj za pomoč pri organizaciji pogreba.ter besede slovesa. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Sinova z družinama 739219 SPOROČILA stran 0 DRAŽBA STOLETJA ZA VOZILA L. 1999 TVVINGO: CLIO: KANGOO: MEGANE: MEG. COUPE: MEG. BREAK: SCENIC: LAGUNA: KANGOO: 100.000 SIT 120.000 SIT 120.000 SIT 150.000 srr 150.000 SIT 180.000 SIT 180.000 SIT 200.00q SIT DARILO ABS CENEJE CENEJE CENEJE CENEJE CENEJE CENEJE CENEJE CENEJE + RADIO RENAULT AUTOSET D.O.O. - SETNIKAR DRAGOMELJ 26, DOMŽALE TEL. PRODAJA VOZIL: 061 /1627-1 11 TEL. PRODAJA REZ. DELOV: 061 /1627-222 TEL. SERVIS: 061/1627-333 ODPRTO: TRGOVINA: pon.-pet. od 8. do 18. ure, sob. od 8. do 13. ure SERVIS: pon.-pet od 8. do 17. ure, sob. od 8. do 13. ure UGODNO: PRODAJA SLUŽBENIH VOZIL RABLJENA VOZILA: FORD ESCORT, 1. 94 R-MEGANE, 1. 96 FIAT BRAVA, 1. 97 FIAT UNO, 1. 96 FIAT TIPO, 1. 94 870.000 SIT 1.580.000 srr 1.630.000 srr 680.000 srr 680.000 srr IZREDNI NAKUPI KVALITETNEGA POHIŠTVA! Miz Karantania - Kuhinje - novi modeli, brezplačen računalniški izris, brezplačen prevoz (76 modelov) - Jedilnice: program iz uvoza - Sedežne garniture (izkoristite nakup po starih cenah) - Spalnice in otroške sobe cena velja do 30.januarja FRANCOSKA POSTELJA 160x200 (vzmeteno) 1 n 1 1 I— '•"ji *1 garnitura JANA Vse to v salonu Liiz Karantania: Domžale, Antona Skoka 2, tel.: 710-130, in Ljubljana, Topniška 5, tel.: 130 -77-30. Delavnik: 8. do 12. in 15. do 19. ure. Podjetje \ftODEJ[® AoQ išče mladega, urejenega in komunikativnega fanta iz okolice Domžal ali Kamnika za delovno mesto komercialista za prodajo novih in rabljenih vozil kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - končana srednja šola V. stopnje - znanje angleškega ali francoskega jezika - poznavanje dela z računalnikom v okolju Windows (Woril, Exeel) - odslužen vojaški rok kvalificiran avtomehanik Delo je za nedoločen ras s poskusno ilolio 6 mrscirv. Pisne prijave nam pošljite na naslov: Korlex, d.o.o., Rova. Rovska cesta -. 1235 Radomlje. noni\ ISCG - IZ0BRAZEVALN0SVET0VALNI CENTER IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI, d.o.o., DOMŽALE 1230 Domžale, Cesta talcev 10, tel.: 061/711-082 tel./faks: 061/712-278 ' IZVAJA IZOBRAŽEVALNE PROGRAME • SREDNJE IN STROKOVNE ŠOLE -VERIFICIRANI PROGRAMI: - ekonomsko-komercialna šola (V. stopnja) - trgovska šola (IV. stopnja) - začetek v februarju 2000 - diferencialni program: ekonomsko-komercialni tehnik V. stopnja (3+2) - začetek v februarju 2000 Pogoji za vpis: - končana trgovska šola - vsaj dober (3) uspeh v 3. letniku - vsaj ocena dobro (3) iz slovenskega jezika v 3. letniku - usposabljanje računovodij V/l (400 ur) - gostinska šola - kuhar, natakar IV. st. (dokvalifikacija in prekvalifikacija) PROGRAMI ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE • TUJI JEZIKI: - nemščina in angleščina po programu College PANTEON • RAČUNALNIŠKI TEČAJI: - Windows 95, Word for Windows, Excel, OFFICE 97... - Seminar za tajnice: Moderno delo z računalnikom • USPOSABLJANJE ZA DELO - EX seminar - protieksplozijska zaščita električnih naprav (osnovni in obnovitveni tečaj) - seminar: računovodstvo malih podjetij - seminar za vodenje poslovnih knjig s.p. - varstvo pri delu in požarno varstvo - seminar: higienski minimum (osnovni in obnovitveni) - tečaj strojepisja - tečaj skladiščnega poslovanja - tečaj za voznike viličarjev - tečaj za traktoriste - varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki • PROGRAMI ZA PROSTI ČAS: - tečaj šivanja in krojenja - kuharski tečaj • OTROŠKI PROGRAMI: - jezikovni - računalniški • TEČAJ CESTNOPROMETNIH PREDPISOV Prijave sprejemamo na ISCG, Izobraževalno svetovalni center in grafična dejavnost d.o.o. (prej Delavska univerza) vsak dan od 7. do 15. ure, ob ponedeljkih in sredah od 7. do 16. ure ali na telefonskih številkah (061) 711-082 in (061) 712-278. JUS-SECURITY, varnostna, detektivska in intervencijska služba, d.o.o. Ljubljanska cesta 102,1230 DOMŽALE, disl. enota Slamnikarska 29, DOMŽALE => AVTOŠOLA; kat. A, B, C in H => VAROVANJE; prodaja, montaža in servis =* REDARSTVO; objekti, prireditve, lokali => RAČUNOVODSKI SERVIS; Elektronska posta: jus-security@siol.net tel.: 715-776, 041/615-159 (Urška) tel.: 719-890, 041/638-007 (Tone) tel.: 716-230, 041/651-563 (Rok) tel.: 719-895, 041/229-381 (Vlasta) http://jus-security.8m.com Mali oglasi kuhinje, lovske sobe, gostilne. Cena po dogovoru. Tel.: 713-552 ali 061/831-144. V NAJEM oddam l-sobno ali 3-sobno stanovanje v Ihanu. Telefon: 716-653. VARSTVO OTROKA: će delate v popoldanskem času in za vašega malčka nimate urejenega varstva, rešujemo vaš problem do 19. ure zvečer. Telefon: 061-711-545, med 10. in 12. uro dopoldne. STOLI, leseni, masivni, PROFESOR uspešno poučuje temnorjavi, 20 kosov, možno angleščino, italijanščino in nemščino INSTRUIRAM angleški in posamično, prodam. Primerni za za vse šole. Telefon: 722-281. slovenski jezik za osnovne in Banka Domžale obvešča vse poslovne partnerje o novih telefonskih številkah, in sicer: Sedež banke Ljubljanska 62 72 45 300 Likvidatura, Ljubljanska 62 72 45 630 Ekspozitura Domžale, Ljubljanska 82 72 45 660 Ekspozitura Vir, Šaranovičeva 26 724 68 10 Ekspozitura Mengeš, Slovenska 61 724 78 70 Ekspozitura Trzin, Mlakarjeva la 724 68 50 Ekspozitura Trzin, enota Piramida, Blatnica 180 99 10 Nova telefonska centrala omogoča strankam tudi direktno klicanje, zato predlagamo, da si od delavcev banke, ki jih pogosteje kličete, pridobite direktne številke. [IQ j banka domžale Banka za vas srednje šole. Kvalitetno in poceni. Tel.: 711-160. PRODAM hrošča 1200 J, letnik 1976, registriran do 8/2000. Tel.: 713-961. INSTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Telefon: 738-157, GSM 041/322-571. SERVIS šivalnih strojev, Kajuhova 15, Prcscrjc (v bližini Keinisa). Delovni čas: od 9. do 12. ure od 15. do 17. ure, v soboto: od 9. do 12. ure. Tel.: 061/727-897. STREHOVEC dr. Jagoda Potočnikova 15, 1 230 Domžale telefon: 061/712-990 722-122 Ordinacijski čas: Ponedeljek od 13.-19. ure Torek od 9.-12. ure Sreda od 13.-19. ure Četrtek od 13.-19. ure Petek od 9.-12. ure nuar 2000 OPTIKA D Delovni čas: delovniki od 8. do 12. ure, od 15. do 19, ure, soboto od 8, do 12. ure. MiNiMA V€UKfi IZBIRA OČAL ZA VSAKO GLAVO Cesto borcev 5, 1235 Radomlje - telefon 728 890 ZNANJE JE POT DO USPEHA..... v v RAČUNALNIŠKI TEČAJI ZA VAS organiziramo tedenske računalniške tečaje, kot so: WINDOWS, WORD za začetnike, EXCEL, ACCESS, INTERNET, ELEKTRONSKA POŠTA, STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU... Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale Tel./taks 713-660 Ugodnosti: E-poita: clip@clip-domzale.si -10% popust nudimo za skupine — - 20% popust nudimo brezposelnim, dijakom in študentom - delavcem, ki so zaposleni pri s.p., stroške izobraževanja V»i povrne Sklad za izobraževanje pri obrtnikih. __ NISSAN KREDITI BREZ POLOGA NA POLOŽNICE Z OSEBNO IZKAZNICO TOM + 0% LETNIK 99 DO 410.000 SIT POPUSTA AHAČIČ SERVIS TRGOVINA Domžale, Prešernova 1/a, tel. 061/722-107 faks: 061/719-475 prodajalna izdelkov gorenje POPOLNA IZBIRA BELE TEHNIKE gorenje UGODNE CENE; • barvni IV gorenje, 51 cm - pralni stroji sušilni stroji ■ hladilnik R 290 (2841) vgraditi Štedilnik s steklokeramično ploščo 8.7X8 SIT 56.978 SIT mI 47.835 SIT 42.000 SIT od 116.738 SIT IZKORISTITE ZELO UGODNE CENE brezplačna dostava, možnost nakupa na več obrokov Odprto vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure slikopleskarstvo GSM: 041/637 210 ZAPOSLIMO SLIKOPLESKARJA ALI PRIUČENEGA SLIKOPLESKARJA ZA NEDOLOČEN ČAS S POLNIM DELOVNIM ČASOM. NASTOP DELA TAKOJ. STIMULATIVNO NAGRAJEVANJE. Podjetje za komercialni inženiring d.o.o. Prclog, Pod hribom 2 1230 Domžale razpisuje prosta delovna mesta: 1. KOMERCIALIST PRIPRAVNIK 1 prosto delovno mesto 2. TRGOVEC 1 prosto delovno mesto Od vas pričakujemo: pod 1.: - končana srednja šola V. stopnje ekonomsko-komercialne smeri - obvladovanje dela z računalnikom - komunikativnost in dinamičnost - vozniški izpit B kategorije pod 2.: - končana srednja trgovska šola, smer trgovec-prodajalec - obvezno poznavanje gradbenih materialov - obvladovanje dela Z računalnikom - komunikativnost in dinamičnost - vozniški izpit B kategorije Ponujamo vam: - zaposlitev v enem najhtreje rastočih podjetij z jasno vizijo razvoja Urejeno delovno okolje in mlad delovni team - stimulativno plačilo za opravljeno delo - možnost dodatnega izobraževanja Delovno razmerje pod 1. bomo sklenili za čas opravljanja pripravništva z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas, pod 2. za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Pisne ponudbe Z dokazili o izobrazbi in opisom dosedanjega dela pošljite v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: SAM, d.o.o., Krakovska 4b, 1230 Domžale, s pripisom za razpis. OP ■ PRES trade rfW 1236 TRZIN, Blatnica 3A KURILNO OLJE VEDNO NAJUGODNEJŠE CENE KURILNEGA OLJA 061 / 162-18-16 061 / 162-22-40 PREPRIČAJTE SE! KURILNO OUE ODGOVARJA VSEM EVROPSKIM TANDARDOM. VSEBNOST ŽVEPLA POD 0,05% DOKAZUJEMO S CERTIFIKATOM. in zeblo vas ne bo .. zbrani izdelki' fjHi:ijii DOSLEJ! SIT: . 2^99.-13,996.- glasbeni stolp GRUNDKS MI9-C2x60W.3xCD_ miza za likanje FRAMAR 49u/>,9aUrB,2riolalnoxra_ wc spftakovalnik FONTANA neta h vsote tmtJh kovinska lestev HWWW,txpie_ i,i,il,t.;r..: hnl«r twi eieKUKiH DOfter inu TEG 10 L- *odnp r 2gamp montaži_ kljuka za vrata - medeninasta al24Qei2raadnUjuC_ obešalne klfuke PVC kovček za orodje Oubcane 3*................. PVC kovček za orodje OkboeSBIM_, ploščati izvijač Magnum T - 67 - 408 rjmenzf 4 mm i 65 mm_ ročni skobetjnik Stanlev univerzalni ključ z račno 7-19 mm_ h številni drugi izdelki po najnižjih cenah doslej! -■ 7M7.-1 5.999.-« ■ Velika izbira vseh vrst orodja! METALKA TRGOVINA Prodajni center Domžale LjuDljansko 65, M 061,721 267 ELING » etektromstalacim 'meritve • svetovan/o in nadzor • stikam, blok, • računalniške mrefe • strekrvodne mstalaci/e GROŠELJ JANEZ s.p. Krtina 21, 1233 DOB •Mita* 061 724 9231 GSM041 759090 SE PRIPOROČAM, KO SE ODLOČATE ZA PRENOVO AU NOVO GRADNJO OBJEKTA SERVISNO-PRODAJNI CENTER ŠKODA ŠKERJANEC Krumperška 21, Domžale telefon 710-340 NAGRADA ZA ZAUPANJE PRI NAKUPU VSEH MODELOV FELICIE! OPTIK Martina Skofic Ljubljanska 87, Domžale, tel.: 061/714-006 Slovenska 24, P.E. Mengeš, tel.: 061/738-980 Združeni NAPREDEK • KOČNA • TABOR Vroče cene « prehrambenih trgovinah družbe Vele 0» »•<'.. 001 I i P1 RIZ SPLENDOR 1 kg OLJE RASTLINSKO SONČNI CVET 1 I, steklenica TESTENINE AUDISIO 5oo g, špageti VROČA CENA cena za kos VROČA CENA SOK JABOLKO NEKTAR 1 I S .2. 25 .2 nj >lsl E o O T3 S E -o o 0> o> > posezonsko znižanje cen oblačil do 30% od 10. do 24. januarja Blagovnica Vele Domžale. Diskont oblačil in obuhe Domžale. Zarja Mengeš, Cesminka Domžale. Modna hisa Kamnik. Nova moda Kamnik VROČA CENA posezonsko znižanje cen obutve do 30 % od 5. do 31. januarja Blagovnica Vele Domžale. Diskont oblačil in obutve -Karantanska 6 Domžale