Dopisi. Iz Dornove. Obljubili smo dragemu bralcu »Slovenskega Gospodarja« porotiati o novi brizgalnici v Dornovi; pa glej! Človek obrača, Bog pa obrne. Združili so se nekateri veljavni možje iz Dornove ter šli pred pl. Pongraza ter ga prosili za njegovo brizgalnico. In res prepustil je lastno brizgljo, ki je stala pred nekaj leti 2400 K. Dornovi v obče koristno porabo. Iz dnu srca mu kličejo vsi Dornovčani: Slava mu! — Začelo se je torej pobirati denar za skladišče, v kojem bi naj bila brizglja ter tudi drugo potrebno orodje; okoli 200 K je uže nabranih, prošnje na razna zavarovalna društva so se tudi že razposlala ter z veseljem potrjujemo veliko navdušenost v tej zadevi. Ne moremo si kaj, da ne bi pri tej priliki tudi naše brate ptujske Slovence naprosili, da bi nam priskočili na pomoč z društvenimi pravili za gasilna društva ter tako omogočili, da se v kratkem v Dornovi ustanovi »požarna bramba«, koja bi naj bila na korist ne samo domači vasi, ampak tudi bližnjim vaščanom, katerim kličemo pri tej priliki imenoma pogorelcev za njih podporo: »Bog plati!« — V bližnji vasi Pacinje se je pretečeno nedeljo krasen križ blagoslovil, kateri dela tem vaSčanom veliko čast! Gorenja Savinjska dolina. (Raznoterosti). Zdaj dežuje že dva dni, po hribih pa hodi sneg, katerega je pri viSjih kmetih pred štirnajstimi dni padlo obilo, poldrugi meter v Solčavi. Cesta od Solčave proti Ljubnem je vsak dau slabejša. Delo kaže mojstre! Prejšni odborniki okrajnega zastopa gornjegrajskega so hodili cesto — gledat, kakor tudi eden gospod iz Gradca, toda popravilo se s tem ni nič. Ali bo kaj zdajšni zastop storil za to cesto, ne vemo; toda upanja nimarao, ker je bil tako ljubeznjiv, da ni hotel nobenega Solčavana ni Lučana v zastop. Denar teh občin pa je vendar dober tem stricom, zakaj tudi tega ne zavrnejo! Zatorej, kdor se misli voziti iz Ljubnega v Solčavo, naj zavaruje svoje in svoje živine življenje, ker konji se zavolio slabe ceste tukaj sami — obešajo! Če se pa kateri konj ne bi obesil, kakor se je Matevžev na lučkosolčavski cesti, pa bi vtegnil vtoniti v blalu na ljubenski cesti v GrudniSki trati. Pri tej priliki bi opomnili, da se naj našega okraja poslanci potegujejo za koristi svojih volivcev tudi v tem oziru! Zadružno življenje je tukaj zdaj v cvetu. Bikorejski zadrugi v Solčavi in Lučah po prizadevanju g. JelovSeka kmalu zaftneti delovati; rečiško kmetijsko druStvo se tudi postavlja in v Mozirju so kar celi konsum na pust prodali kakor pišejo časopisi. In potem se piSe, da Savinjska dolina — spi! Kdor zdaj posluša časopise raznih strun, bi menil, da se tukaj dajemo — kakor Buri in Angleži. No temu ni ravno tak6, pa vendar poštenega, delavnega živlienja bi bilo pač potrebno. Zakaj kmetu se tukaj kakor trgovcu in obrtniku godi vsako leto slabejse. NajboljSe moči zapuSčajo nas kraj in gredo na Ogrsko, v Bosno in Ameriko. Les nema prave cene, in se še najslabejše obeta. Mejlem pa delavei in družina — saj je že skoro ni dobiti — zmirom dražji. Ptujci pri nas že visoko nosijo glave, po uradih — le glejte na pečate, napise in dopise — se ne daje veljava slovenskemu jeziku. Prvi nemški urad je »Herrschaft Oberburg«, s filialami vred. Nekateri bi bili zakaj, pa kaj si Čejo! Pa enega druStva bi še skoraj pozabil, namreč »Planinskega«, katerega podružnica Savinjska se je y svojem poročilu št. 3. »Vestnika< zadela ob nekatere »ki bi jo lahko podpirali, pa ji niso naklonjeni celo iz osebnih ozirov.« Ne bo dal! Zakaj so nekateri gospodje odstopili in vrnili »Vestnik Planinski,« niso osebni oziri, temveč načelo znanega jungovca, ki je neki rekel, da farje pri planinskem društvu samo zato potrebujete — da plačajo. Po takem načelu, se ne more kriviti drugih, temveč pometajte — pred svojim pragom in potem še le pridite pred druge. In boljše bi bilo, da bi se vsi združili v koristno narodno delo, in pa bi bolj zasledovali politične dogodke v Gradcu in bi skrbeli za povzdigo kmetijstva in živinoreje, kakor pa da Horvate občudujemo in se zanj vnemamo in zavolj dveh trgovcev konsum in njegove ljudi blatimo in — na pust prodajamo. Zberi se Gorenja Savinjska dolina in zastopaj narodne gospodarske reči, bodi mož ponosen, kakor so bili naši predniki, in gotovo nam boljši časi zasijajo! Iz Celovca. (Cudeži se godijo). Zares vesel pojav za naš brezverski Celovec so letošnje postne pridige č. g. o. Volb_Łxta iz družbe Jezusove. Ta_jžbjŁudevaBia-3Łedpi in goreči pridigar ima prTlšvojem podjelju zares nepričakovane vspehe. Za posamezne petke v postu je izbral svojim pridigam v stolnici sedem zadnjih besed Kristusovih na križu; prect^akojjjidigo so se pele d^i^pe R^dno*eJuiiQpj)ziaJie. Krasne prepoveaT so bne zelo dobro obisKane. — Od dne 25. marcija do 2. apr. pa se je obhajala po Koroškem zelo priljubljena in v našem stolnem mestu v mestni župniji z veliko slovesnostjo pobožnost k >Božii clavi«. Tukaj je imel 6. g. o. Volbert še več poslušalcev »kakor v stolnici«. Za snov si je izbral besede. »Łe=gava je ta podoba?« (V bogato okrašenem oltarju s~e namrec pri tej pobožnosti razpostavi prelepa podoba s trnjem kronane glave). Prostorna cerkev je bila vedno natlačeno polna. — Toda nad^sg,4znŁnadljivi pa so njegojti^govori za možke, ki jih ima ravno te Tfceve v stolmcTzvečer ob sedmih. 4^d° bi ^i ^aislil^ da bi bilo v našem nacijonalnem mestu toliEo^zammanja za govore, katerim snov je versko socialna. Sjojniga je do zadnjega kotička napolnjena. Tu vidiS možke iz vsflK stanovV pnsftTTno tudi mnogo so_cialnih demokratov. Dal Bog, da bi ne bili ti pojavi samo navidezni, temveč da bi tudi naše mesto že prav kmalu obhajalo vstajenje!