GLASNIK
URADNI
VESTNIK
OKRAJA
LJUBLJANA
Ljubljana, 24. septembra i963
leto x., štev. 66
OBČINA
DOMŽALE
702.
Na podlagi 3. In 7. člena zakona o urbanističnih projektih (Ur. list LRS 22-127/58) je občinski ljudski odbor Domžale na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 16. maja 1963 sprejel
SKLEP
O določitvi urbanističnih vplivnih območij in o rokih za izdelavo Urbanističnih projektov na območju občine Domžale
1.	člen	i
Na območju občine Domžale so
haslednji gradbeni okoliši z njihovo okolico, ki vplivajo na ureditev in razvoj naselij (vplivna območja), in sicer:
a)	mesto Domžale z okoliškimi kraji: Rodica, Spodnje Jarše, Srednji® Jarše, Zgornje Jarše, Preserje, Nožiče, Radomlje, z delom, novega naselja Roje, Količevo, Vir, Dob, Ihan.
b)	Mengeš s krajem Trzin.
c)	Moravče: kraj Moravče.
2.	člen
..Ostali kraji in naselja na območju °bčine Domžale so pretežno kmečke-
Prcbi-	_ . ,
valstvo	Domžale
Popis prebiv. 1. 1961 Sedanje stanje	4.409
Naravni prirastek V 301.	1.258
Preselitve iz
kmečkih področij 3.287 Preselitve iz ostalih Kospodar. razlogov 1.046
ga značaja, v katerih se gradbeni vzdol. Nujno so potrebna vsakoletna objekti načeloma samo vzdržujejo, vzdrževalna in nekatera regulacijska Za nove objekte v teh naseljih za po- dela v zvezi s povečanimi količinami
sebne lokalne potrebe v okviru osnovnega značaja naselij je potrebno izjemno dovoljenje pristojnega organa. •'
3.	člen
Ob izdelavi urbanistične dokumentacije ža naselja, ki So navedena v i. členu tega sklepa, je treba upoštevati naslednje osnovne potrebe oz. zahteve ter načela za perspektivno obdobje 30 let, in sicer:
a) v coningu stanovanjskih predelov naj se upošteva gostota naseljenosti, in sicet za kraje:
Domžale: povprečno na 114 prebivalcev/ha,
Mengeš: povprečno na 76 prebivalcev/ha,
Roje: povprečno na 117 prebivalcev/ha,
Radomlje: povprečno na 80 prebivalcev/ha,
Moravče: povprečno na 50 prebivalcev/ha.
Pri preostalih krajih iz 1. člena tega sklepa in to Rodica, Spodnje Jarše, Srednje Jarše, Zgornje Jarše. Nožiče, Količevo, Dob, Vir, Ihan in Trzin naj se računa povprečna gostota naseljenosti 80 prebivalcev/ha.
Ob določitvi coninga naj se računa s številom prebivalstva, kakor sledi:
10.000
Skupaj
b) y coningu za industrijo je posebna površina za obstoječo indu-?triio, in to:
17,0 ha 22,2 ha 13,8 ha 7,0 ha 8,7 ha
Mengeš	Moravce	Roje	Ostali kraji	Skupaj
2.749	490	Preserje 290	19.376	27.514
785	140	283	5.332	7.800
1.126	270	1.267	—	(5.950)
340	—	200	5.950	1.588
5.000	900	2.042	18.758	36.700
visokih voda, ki jih dovaja razbremenilnih Pšata pri Jaršah. Potrebni načrti so pripravljeni.
2.	Od prej navedenega mostu po vbdi navzdol je Kamniška Bistrica v območju občine Domžale docela razdivjana. Cimprej je treba izvesti njeno regulacijo zaradi nemotenega delovanja industrijskih kanalov, zaščite obrežnih zemljišč, industrijskih, stanovanjskih in gospodarskih poslopij. Načrti so izdelani.
II.	Rača-Radomlje
Obsežna zemljišča vzhodno . od Domžal proti Lukovici in Domžalam šo zamočvirjena in kmetijsko gospodarsko izrabljena. Pogoj za sanacijo tega ozemlja je delna ureditev Rače in Radomlje, ki povzročata sedaj nenehne poplave in pa območna melioracija. Načrti so na razpolago.
Za nemoteni promet na modernizirani cesti I. reda Ljubljana—Maribor je nujna ureditev Radomlje od Lukovice proti Trojanam. Razen tega so potrebni ureditve številni njeni pritoki-hudoumiki (Zlatopoljščica itd.), v njihovem gornjem teku pa je treba zgraditi zadostno število zadrževalnikov, da se zaustavi prenašanje materiala po visokih vodah proti cesti navzdol. Načrtov za to ni.
III.	Pšata
V občini Domžale ni posebnih vprašanj za njeno ureditev. Od Mengša navzdol je potrebna še njena regulacija zaradi melioracije precejšnjih kmetijskih površin, prav tako je potrebna ureditev Pšate od Trzina navzdol proti njenemu izlivu, da bo končana ob njej melioracija zemljišč, ki jo oskrbuje »Agrokombinat«. Načrti so pripravljeni.
„ g) Kmetijske površine:
Stanje kmetijskih površin v letu 1962 po ekonomskih enotah na območju občine Domžale je sledeče:
j ‘jo, m to:
•	ožje domžalsko področje » Področje Vlr-Količevo
•	Področje Jarše-Preserje *LekV
8- Področje Mengša
66,7 ha
si ,^azon navedene obstoječe indu-l)e je treba upoštevati še površine .n°vo industrijo, in to: hek\'. Pa območju Vir-Količevo 12,1
Trgovska mreža in ostala pre-
v J" Drobna gospodarska preskrba Preše • Domžale, Rodica, Sr. Jarše, Koli*rjC’ Homec, Radomlje, Roje, ge* .e„v°. Vir, Dob, Ihan, Trzin, Men-
Moravče.
bom* ®cncralnn preskrba v krajih xvZi"e, Mengeš, Roje in Moravče, fizkni. jokti kulture, prosvete in i ‘r!,re se Predvidijo takole:
«u ti Osemletke v: Domžalah, Meng-Viči Moravčah, Brdu pri Luko-
*alahSeokovne Sole: TSVS v Dom-v nn ■ učencev v gospodarstvu •bžalah in Mengšu, Glasbena šo-
la v Domžalah-Mengeš, gimnazija Domžale, VGS Groblje.
3.	Kulturni domovi:	Domžale,
Mengeš, Moravče, Radomlje, Roje, Vir, Trzin, Homec.
4.	Fizkultumi objekti: Domžale, Mengeš, Roje, Moravče, Dob, Ihan.
5.	Moteli: Šumberk-Domžale.
d)	Objekti za zdravstvo in socialno varstvo:
Zdravstveni domovi:	Domžale,
Moravče.
Ambulante:	Domžale,	Mengeš,
Moravče, Roje, Jarše, Vir.
Otroški vrtci: Domžale, Mengeš, Roje, Vir.
Domovi počitka: Domžale, Mengeš.
e)	Objekti spomeniškega varstva in pokrajinske zaščite: Zaščiti naj se območje Volčjega potoka, gradovi Črnelo, Krumperk, Cemšenik, Kolo-vec, cerkev Tabor pri Ihanu, cerkev Groblje, Sumberk kot rekreacijski naravni park z motelom in Gobavl-ca v Mengšu — naravni park, Tu-stanj pri Moravčah, grad Jable, Mengeški grad, ruševine gradu Brdo.
f)	Hidroregulacije in melioracije:
I. Kamniška Bistrica
1. Urejena je od mostu ceste I, reda Ljubljana—Maribor po vodi na-
EE Pšata EE Črnelo EE Ihan EE Mengeš EE Krumperk
565 ha 170 ha 41 ha 154 ha 46 ha
Skupaj
976 ha
1.	Ekonomska enota Mengeš:
Na površini 330 ha, ki se razprostira med Mengšem na južni strani. Duplico in Križem na severni strani, vzhodno od železnice Jarše—Kamnik, do zahodne meje proti Suhadolam, je predviden nov teritorij ekonomske enote Mengeš. Obdelovana zemlja bo razdeljena s prečnimi cestami na razdaljo 400 m.
2.	Ekonomska enota Pšata:
Po končanih ureditvah bo znašala površina te enote 650 ha obdelovalne zemlje v enem kompleksu, ki ni »pokvarjen« z drugimi gradbenimi objekti in je zaščiten od juga z gozdom, poraščenim »Pimperkom«, od zahoda z obronki Rašice in mengeškega hriba, proti severu pa s kamniško dolino. Od zahodne strani je ta kompleks omejen z železniško progo Ljubljana—Kamnik, z vzhodne strani pa z asfaltirano cesto Ljubljana—Šentjakob—Domžale.
3. Ekonomska enota Črnelo:
Ekonomska enota Črnelo bo imela ob končni fazi 322 ha obdelovalne zemlje in zgrajeno pitališče za teleta. Samo posestvo se nahaja v ravnini severno od asfaltirane ceste Ljubljana—Celje.
4 Ekonomska enota Krumperk':
Ekonomska enota Krumperk je specializiran obrat za vzrejo plemenskih telic. V perspektivi se ne bo povečal zemljiški sklad.
5.	Ekonomska enota Ihan:
Ekonomska enota Ihan je specializiran obrat za proizvodnjo pitanih prašičev. v perspektivi ne potrebuje večjih obdelovalnih površin.
6.	Kmetijski poskusni center Jable bo imel ob končni fazi cca 500 ha zemlje za poskusne namene. Samo posestvo se nahaja severno od ceste 1/10 in zahodno od ceste n. reda Trzin—Mengeš ter mengeškim hribom.
h)	Za železnico naj se zgradi na zahodni strani industrijskega bazena na Viru nov tovorni kolodvor. Potrebno je Še dimenzionirati vse tirne naprave. Uvoz naj bo iz postaje Jarše. Domžalski kolodvor naj ima le brzovozno skladišče.
Nova avtocesta bo potekala južno od Domžal s priključkom na Viru na cesto 1/10, ki mora biti štiripasovna od Črnuč do Lukovice. Ceste n. in III. reda je treba rekonstruirati za težko utrditev in s širino vozišča 7,5 m, prvenstveno cesto 111/5028 in diagonalo 11/322 ter III/5048 zaradi letališča v Bmikih. Etapno naj se pristopi najprej k izgradnji avtoceste, nato k rekonstrukciji ceste 1/10 v štiripasovno cesto, nato razširitvi ceste III/5028, šele kot zadnja faza pa naj bo rekonstrukcija ceste proti Brnikom.
Rekonstrukcija cest znotraj Domžal naj poteka istočasno z reševanjem zunanjih cest, prvenstveno rešitev križišča pred novo pošto in re-konstrukcija bivše Kolodvorske ulice do tovarne »Toko«.
i)	Mreža komunalnih naprav
A. Vodovod
L Vodovodni sistem Domžale oskrbuje več naselij:
1.	Domžale: v Domžalah so zgrajeni vsi glavni cevovodi in delno razcepi. V perspektivi je zgraditi še nekaj razcepov.
2.	Dob: Vodovod ne obstoja. Perspektivno bo dobil vodo od sistema Domžale.
3.	Podrečje:	zgrajen vodovod
obratuje.
4.	Rodica: zgrajen cevovod obratuje.
5.	Jarše: zgrajen cevovod obratuje.
6.	Depala vas: zgrajen cevovod obratuje.
7.	Prelog: zgrajen cevovod obratuje.
8.	Studa: bo dobil vodo iz sistema Domžale.
Od objektov tega sistema sta zgrajena dva vodnjaka s črpalnica-ma in rezervoarjem na Področju. V perspektivi je zgraditi še en vodnjak in rezervoar nad Dobom in Ihanom.
Zaščitno vodovodno območje je treba urediti na območju vodnjakov
v Grobljah, v skladu s predpisi sanitarne inšpekcije.
II.	Sistem Radomlje oskrbuje:
1.	Radomlje: zgrajen je glavni cevovod od črpališča do Radomelj. V perspektivi je nujno zgraditi vse cevovode v Radomljah, da se bo lahko nadaljevala gradnja cevovoda v smeri Količevo.
2.	Volčji potok: ne obstojajo cevovodi. Gradnja je v perspektivi.
3.	Skrjančevo: kot Volčji potok.
4.	Količevo: ne obstojajo cevovodi. Možnost gradnje cevovodov po zgraditvi cevovodov v Radomljah.
5.	Cemšcnik: ne obstojajo cevovodi. Gradnja je v perspektivi.
6.	Turniše in grad Črnelo: zgrajen je cevovod, ki bo v bodoče del sistema Radomlje. Od objektov tega sistema je zgrajen en vodnjak s črpališčem in dva rezervoarja. V bodoče je potrebno skozi navedene kraje zgraditi cevovode in ko se bo pokazala potreba, zgraditi še en vodnjak.
Zaščitno območje je treba urediti na območju vodnjakov južno od naselja Nožiče in pri gradu Črnelo, in sicer v skladu s predpisi sanitarne Inšpekcije.
III.	Sistem Homec-Preserje:
Sistem je v celoti zgrajen in oskrbuje sledeče kraje:
Smarco, Nožiče, Homec in Preserje. Zaščitno območje mora biti urejeno pri obeh obstoječih vodnjakih, in sicer pri vodnjaku pod hribom vzhodno od Homca in pri vodnjaku južno od' naselja Homec.
IV.	Sistem Cerklje—Vodice— Mengeš:
Oskrbel bo kraje: Suhadole, Topole, Mengeš, Loka pri Mengšu in Trzin.
Od celotnega sistema delno obstoji na območju občine Domžale sa-; mo cevovod Suhadole — rezervoar nad Mengšem in omenjeni rezervoar.
, P. jpektivno je nujno zgraditi ome-njeni cevovod in rezervoar do končne faze, kakor tudi celotno omrežje Jv Mengšu. Da bo možno oskrbeti z vodo še Loko in Trzin, bo v bodoče potrebno zgraditi še rezervoar nad Loko in rezervoar nad Trzinom in vse povezovalne cevovode. Zaščitnih pasov za ta vodovod ni potrebno urejati, ker so izviri na območju občine Kamnik.
B. Kanalizacija
I.	Kanali
1.	Domžale: V Domžalah je kanalizacijska mreža projektivno že rešena. Zgrajeni so glavni zbiralni kanali. V perspektivi bo potrebno zgraditi še ostale stranske zbiralnike.
II.	Čiščenje odpadnih vod
Ta problem je deloma dokumentacijsko že raziskan, vendar samo v okviru naselja Domžale. Potrebno bi bilo povezati vprašanje čiščenja z naselji	Jarše—Radomlje—Količevo
ter v naslednjih petih letih pristopiti k izgradnji čistilne naprave.
2.	Mengeš
I.	Kanali
Za Mengeš je izdelan idejni pro-jčkt kompleksne rešitve kanalizacije. Zgrajeni so deloma glavni zbiralniki. V perspektivi bo potrebno pospešeno graditi kanalsko mrežo, da so čimprej preide od čiščenja v greznicah k čiščenju v centralni čistilni napravi.
II Čiščenje odpadnih vod
Za Mengeš je določena lokacija čistilne naprave, ni pa še obdelana dokumentacija čiščenja. Potrebno je izdelati idejni projekt kompleksnega čiščenja za Mengeš z eventualno povezavo Trzina. V naslednjih 5 letih je nujno pristopiti k izgradnji centralne čistilne naprave.
3.	Naselja Jarše—Radomlje— Količevo
Ves ta kompleks ni dokumentacijsko podrobneje obdelan in to niti v pogledu ureditve kanalizacijske mreže, niti v pogledu čiščenja odpadnih vod.
V perspektivi je potrebno izdelati projekt kompleksne rešitve kanalizacije in čiščenja za ta predel in nato pristopiti k izgradnji. Ker je v predelu precej industrije in je Kamniška Bistrica zelo ogrožena od onesnaženja, je to treba rešiti čimprej in to v povezavi z naseljem Domžale.
4.	Trzin
Trzin je sedaj sicer pretežno kmečkega značaja in zato ne potrebuje urejene kompleksne kanalizacije, vendar bo v naslednjih 10—15 letih postal toliko stanovanjsko pomemben, da bo tudi zanj potrebna ureditev kanalizacije. Za Trzin bo potrebno izdelati vso dokumentacijo za kanaliziranje in čiščenje odpadnih vod v povezavi z Mengšem.
5.	Ihan
To naselje je pretežno rezervat ekonomije pitališča bekonov. Za pi-tališče je treba urediti primeren način gnojišč za stanovanjsko naselje v Ihanu bo potrebno urediti čiščenje v mali čistilni napravi.
6.	Moravče
Je manjše naselje sedaj pretežno kmečkega značaja, vendar se v prihodnosti lahko razvije v taki meri v stanovanjski (in ev. industrijski) značaj, da bo potrebno zanj urediti manjšo čistilno napravo.
7.	Dob.
Je manjše kmečko naselje, ki ne potrebuje splakovalne kanalizacije. Kolikor se bo (kakor "Trzin, Ihan, Moravče) v naselju v večji meri razvila stanovanjska izgradnja, bo zanj potrebna splakovalna kanalizacija, ki jo bo verjetno možno priključiti naselju Domžale.
C. Električno omrežje:
1. Tranzitno obstoječe električno omrežje visoke napetosti:
Po teritoriju občine Domžale potekata dva 110 KV voda, in sicer: t
110 kV D V Kleče—Trbovlje. Iz Kleč gre mimo Črnuč preko Strašnega vrha in malo pred Trzinom prečka cesto Ljubljana—Maribor ter kamniško progo. Pri Dobravi spremeni smer, poteka preko močvirja mimo radia Domžale, nato dalje do Stude, kjer križa DV 35 kV Črnuče— Podlog in gre nekaj časa paralelno z njim. Pri Krumpcrku se lomi, zavija mimo Moravč in Mošenika ter dalje proti Trbovljam.
110 kV DV Kleče—Šoštanj. Poteka iz Kleč mimo Črnuč, in sicer do Stude, paralelno s prej omenjenim DV Kleče—Trbovlje, ca. 30 m severno od njega. Pri Studi zavije na desno proti Lukovici odnosno Šentvidu, preko Zlatega polja na Laze in dalje proti Šoštanju.
Industrija in ostali konzumenti na območju občine Domžale se napajajo iz razdelilnih transformatorskih postaj 110/35/20 kV v Klečah in Črnučah pri Ljubljani ter deloma iz razdelilne transformatorske postaje 35/20 kV v Kamniku.
Transport električne energije od omenjenih razdelilnih postaj do kon-zumentov sc vrši po naslednjih daljnovodih: (oznake daljnovodov se ujemajo s priloženo situacijo 1:250.000).
St. 3. Daljnovod 20.000 V, Cu 3 X 25 mm1, poteka iz RTP Črnuče preko Trzina, Mengša do Most, kjer se razcepi in vodi ena veja preko
Komende na področje Kranja, druga veja pa povezuje ta daljnovod z RTP Kamnik v Kamnik. Od daljnovoda se odcepljajo krajši vodi do posameznih transformatorskih postajo 20.000/ /380/220 V, ki napajajo nizkonapetostno omrežje dotičnega okoliša in posamezne industrijske objekte.
St. 2. Daljnovod 20.000 V, Cu 3 X 25 mm2 poteka iz RTP Črnuče do Domžal, napaja distributivne transformatorske postaje v Domžalah in širši okolici ter je speljan preko Jarš, Radomelj, Duplice do RTP Kamnik.
St. 4. Od daljnovoda št. 2 se na Podrečju v Domžalah odcepi daljnovod iste napetosti proti Litiji. Pri vasi Vrba pa se od njega zopet odcepi daljnovod v smeri Lukovica in Blagovica. Daljnovod napaja transformatorske postaje nad Domžalami in Litijo ter Vrbo in Blagovico
St. 1. Daljnovod 20.000 V, Cu 3 X 25 mm1 prenaša električno energijo iz RTP Črnuče do radioodaj-nika v Domžalah. Daljnovod služi izključno samo za potrebe oddajnika Radio Ljubljana.
St. 6. Daljnovod je grajen za napetost 35.000 V na lesenih jamborih. Trasa daljnovoda je speljala od RTP Kleče mimo Črnuč do Trzina, pred Domžalami prečka cesto Ljubljana— Celje, nadalje vodi za Grobljami proti Smarci, kjer se približa železniški progi Ljubljana—Kamnik in v nadaljevanju poteka paralelno z železnico do razdelilne transformatorske postaje v Kamniku. Od RTP Kamnik, ki služi v glavnem za napajanje konzumentov v Kamniku in širši okolici, je daljnovod speljan tudi v tovarno »Titan«.
St. 5. Pri Depali vasi se od daljnovoda Kleče—Kamnik odcepi vod 35 kV za tovarno »Belinka«. Ker se predvideva direktna povezava »Belinke* z RTP Črnuče, bo ta vod kasneje služil le za rezervno napajanje.
St. 6. Daljnovod je dvosistemski, grajen za 2 X 60 kV in povezuje RTP Črnuče z razdelilno transformatorsko postajo v Podlogu pri Celju. En sistem tega daljnovoda se pri sedanjem stanju uporablja za dodatno napajanje Litije in obratuje z napetostjo 20 kV, drugi sistem pa obratuje z napetostjo 35 kV in služi za rezervno napajanje Ljubljane.
2.	Tranzitno električno omrežje visoke napetosti — perspektivno:
620 kV DV Saštanj—Kleče. Poteka na območju občine Domžale severno od kmetijskega centra v Jablah v ravni črti, med Srednjimi in Zgornjimi Jaršami, kjer se pred prečkanjem Bistrice prelomi in poteka južno od Papirnice v Količevem ter so ponovno lomi v južno smer ter poteka mimo Cemšenika približno paralelno s cesto 1/10.
V Domžalah se predvideva postavitev razdelilne transformatorske postaje 110/20 kV, oziroma 110/35 kV. Lokacija postaje se predvideva v trikotniku med Bistrico in cesto Ljubljana—Celje na teritoriju bivšega sejmišča. Povezana bo s 110 kV daljnovodom Kleče—Šoštanj.
Predvideva se etapna graditev postaje in bo v prvi fazi zgrajena le 20 kV-tna stran. Začasno bo v to postajo speljan en sistem daljnovoda Črnuče—Podlog.
Predvideva sc podaljšanje 110 kV daljnovoda od bodoče RTP Domžale tudi proti Kamniku. Daljnovod bo potekal neposredno ob reki Kamniški Bistrici.
3.	Splošno:
Lokalno omrežje visoke napetosti se bo tudi v perspektivi na območju mesta Domžale izvajalo z zemeljskim kablom v skladu s perspektivnim planom visokonapetostnega kabelske-
ga omrežja, ki je bil za mesto Domžale izdelan že leta 1959.
Oblika nizkonapetostnega omrežja je neposredno odvisna od zazidalnega načrta okoliša.
V načelu se bodo nizkonapetostne mreže strnjenih naselij izvajale z zemeljskimi kabli, medtem ko bodo raztresena naselja še nadalje napajale zračne električne mrežŠ
D. TT omrežje:
1.	Sedanje stanje:
V domžalski občini obstojata danes dve avtomatski telefonski centrali, in sicer v Domžalah in Mengšu, vse ostale centrale — 7 po številu, so ročne. Za povezavo central služijo sedaj zračni vodi in je le v Domžalah položeno 6740 m kabla. Poleg naročniških zračnih vodov potekajo preko teritorija domžalske občine tudi zvezni zračni vodi med Ljubljano— Celjem in Mariborom.
2.	Perspektiva:
V	Domžalah se predvideva nova avtomatska telefonska centrala. Glede na to bo potrebno preurediti lokalno telefonsko omrežje s pokablja-njem, za kar so bili že narejeni prekopi in položene cevi pod cestišči.
Mengeš bo v perspektivi priključen z odgovarjajočim kablom na centralo v Domžalah in bo tako centrala v Mengšu odpadla. Ta kabel se bo polagal istočasno s kablom Domžale—Kamnik in se bo od trase tega kabla usmeril proti Mengšu ob cesti Radomlje—Mengeš.
V	prihodnjih treh letih se bo polagal preko teritorija občine Domžale koaksialni kabel Ljubljana—Celje— Maribor. Trasa tega kabla poteka po projektu ob avtocesti Ljubljana—Celje in to po levi strani ca. 10 m od roba cestišča. S polaganjem koaksialnega kabla se bo v isti izkop polagal od Ljubljane do Domžal kombinirani kabel s 50 pari za NF. Odcep in trasa NF 50 parnega kabla za priključitev nove ATC Domžale bo potekala od podvoza ceste Domžale—Kamnik skozi podvoz.
VK kabel za Kamnik pa se bo usmeril iz imenovanega podvoza ob cesti Domžale—Kamnik proti Kamniku in se bo z njegovim polaganjem istočasno polagal, kot že omenjeno, naročniški kabel za Mengeš, ki so bo od te trase odcepil proti Mengšu pri križišču cest Domžale—Kamnik in Radomlje—Mengeš. Vse dosedanje manjše pošte domžalske občine Pa bodo priključene na ATC Domžale ali preko zračnih vodov ali ob zadostni kapaciteti s kablom. Perspektivna doba teh gradenj je ca. 10 let in bodo razen lokalnega omrežja zadostovale za dobo 30 let.
E. Radio oddajne naprave
200 m pas okrog radiooddajnib naprav je zaščiteno območje.
Predlog terminskega plada Izdelav« urbanistične dokumentacije
4.	člen
Roki za izdelavo urbanistični!1 projektov se določijo takole:
Domžale:
a)	ubranistični program 31. 7.19G3>
b)	urbanistični ureditveni načrt' za posamezne predele mesta Domžal® kakor sledi:
1.	središče Domžal 31. 12. 1963,
2.	kompleks Ljubljanske ccst®> cesta 1/10 in Kamniška cesta (kom-plcks III) Izvršeno,
3.	kompleks južno od Ljubljansk® ceste in Ceste talcev (kompleks I*' izvršeno,
4.	trikot Ljubljanska cesta, ces , 1/10 in železniška proga (komplcK5 II) izvršeno.
Mengeš:	.
a) urbanistični program — dopbl' nitev — do 1. 7. 1963,
b) urbanistični ureditveni načrt za Mengeš — dopolnitev — 31. 12.
1963.
1.	središče Mengša, Glavni trg, Kidričeva cesta, Trdinov trg do 1. 9. 1963,
2.	kompleks med obema stranema ceste po Zavrteh od 1 .8. 1963.
3.	kompleks med Trdinovim triom, Cankarjevo ulico, Blejčevo in kiparjevo cesto do 1. 6. 1964,
4.	komnleks med II. etapo v letu 1965—1966*.
Rok za zazidalni načrt pod točko
1.	velja pod pogojem, da bodo izdelane podloge v merilu 1:1000 najkasneje do 15. 3 1963.
Radomlje:
a)	urbanistični program 30. 9. 1963.
b)	urbanistični ureditveni načrti:
1.	naselje Radomlje 30. 9. 1963,
2.	kompleks Roje že izdelan,
3.	naselje Nožiče do 30. 6. 1963.
Moravče:
a)	urbanistični program 1 6. 1964,
b)	urbanistični ureditveni načrt:
1. naselje Moravče do 1. 6. 1965.
Rodica, Spodnje Jarše, Srednje
Jarše, Zgornje Jarše in Dob ter Ihan jn Vir. Za te kraje, ki so zajeti v urbanističnem programu Domžale, se izdelajo le ureditveni načrti v rokih in to:
1.	Rodica 30. 6. 1963,
2.	Spodnje Jarše 30. 6. 1963,
3.	Srednje Jarše 30. 6. 1963,
4.	Zgornje Jarše 30. 6. 1963,
5.	Dob 30. 6. 1963,
6.	Moravče 30. 6. 1964,
7.	Vir 30. 6. 1963,
8.	Ihan 30. 6. 1964.
Naselje Trzin je zajeto v urbanističnem programu za Mengeš, zato se zanj izdela le urbanistični zazidalni ureditveni načrt in to v roku do 1. VI. 1963.
Člen 5.
J*ri izdelavi urbanistične dokumentacije je upoštevati tudi ostale
vplive, ki niso navedeni v tem skle« pu, pa se bodo ugotovili tekom izdelave urbanističnega projekta.
Člen 6.
Financiranje izdelave urbanistične dokumentacije in projektov je treba predvidevati v sredstvih proračuna in drugih možnih virov, ki bodo vsako leto posebej zagotovljeni v skladu s predvidenimi nalogami in roki za načrtni razvoj.
Člen 7.
Ta sklep velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Številka 350-2/63-3.
Datum: 16. maja 1963.
Predsednik
občinskega ljudskega odbora Franc Habjan, 1. r.
OBČINA
JESENICE
703.
Na podlagi 1. odstavka 6. členi temeljnega zakona o javnih cestah (Uradni list FLRJ št. 27-459/61) je skupščina občine Jesenice na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 22. avgusta 1963 sprejela
ODLOK
o kategorizaciji cest IV. reda v občini Jesenice
1. člen
Glede na posebni gospodarski in prometni pomen za občino Jesenico se za javne ceste IV. reda določijo tele ceste:
Smer ceste	dolžina v km
1.	Jesenice—Planina pod Golico do hotela	4,30
2.	Odcep te ceste od Kopišarja v vas in priključek nazaj pri
transformatorju	1,50
3.	Zerjavec—Plavški rovt	2,52
4.	Cesta Franca Prešerna od ceste I. reda pri Železarni do
priključka na cesto III. reda št. 4005	1,00
5.	Cesta Heroja Verdnika s priključkom na cesto I. reda
Zvagnovega mostu	5,53
6.	Cesta Janeza Finžgarja s priključkom na cesto III. reda št. 4005, pod Kočno ter proti Blejski Dobravi, pokopališča
in v Kavčkc s priključkom na cesto I. reda v Mostah 9,10
7.	Cesta Toneta Tomšiča, ki se odcepi od ceste I. reda na
na Cankarjevem trgu in se priključi na cesto I. reda na Javorniku	3,30
8.	Javornik—Javorniški rovt do centrale z odcepom od ceste I- reda pod Koroško Belo in odcepom preko železniške
.	gr°ee do ceste I. reda	8,30
». Žirovnica—Breg—Bled z odcepom od ceste III. reda St. 4011 skozi železniški podvoz, preko ceste I. reda skozi in «aselie Breg in se zaključi na Savskem mostu (Piškovci) 3,50 Moste—Breg z odcepom od ceste I. reda (pri kovačnici v Mostah) ter pelje do vasi Breg, kjer se priključi na cesto IV. reda št. a)	2,40
Breznica—Vrba—odcep od ceste III. reda št. 4011' in Bc^e skozi naselje Vrba do ceste št. 1	2,20
Rodine—Hlebce do ceste III. reda št. 4011	1,00
J. Mojstrana—Dovje odcep od ceste III. reda št. 4021, ki gre P° globeli preko ceste I. reda do šole v Dovjem in nato 14 zahodni strani naselja do ceste I. reda	2,00
11	besta Ivana Cankarja in Potoška	pot	1,23
IR	r^Sica — odcep proti železniški	postaji	Hrušica	0,80
17	ir Ce? ceste št. 6 proti Lipcam	1,80
■	f/ranjska gora — odcep proti železniški postaji in pri-
m	2,lju^ek nazaj na cesto I. reda pri	pekarni	2,30
19	50zd Martuljk—Srednji vrh	2,20
•	4-csta II. reda Podkoren—Rateče — odcep do železniške
2n	£°Staje Podkoren v dolžini	0,60
•	cesta IH. reda Rateče—Tamar — odcep do železniške
21	cvita*e pr* Ratečah v dolžini
■	skladiščna ulica na Jesenicah od centralne tehtnice do
22	lk trgovskega podjetja »Zarja« v dolžini	0,30
•	Zvagnov most—Hrušica, ki naj se uredi kot obvozna pot
za vprežna vozila.	1,80
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Številka: 023-19/63-6.
Datum: 22. avgusta 1963.
Podpredsednik občinske skupščine
Franc Gašperin, 1. r.
OBČINA
KOČEVJE
704
Na podlagi 7. člena Zakona o urbanističnih projektih (Uradni list LRS, št. 22-127/58) je Skupščina .občine Kočevje na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 9. septembra 1963 sprejela
SKLEP
o določitvi vplivnih območij na območju občine Kočevje in o rokih za izdelavo urbanističnih projektov.
1.	člen
S tem sklepom sc določijo za območje občine Kočevje vplivna območja naselij, za katera je treba izdelati urbanistične projekte
2.	člen
V smislu 1. člena tega sklepa se v občini določijo nasičenju naselja: Kočevje mesto z okoliškimi naselji Trata, Salka vas, Stara cerkev, Dolga vas in Livold.
3.	člen
Dol ni vplivno omnečje, pač pa se tu določene površine rezervirajo kot rekreacijske površine za mesto Kočevje.
4.	člen
Za naselja, navedena v 2. členu tega sklepa, je treba upoštevati pri izdelavi urbanističnih projektov naslednje elemente kot osnovne smernice:
Za mesto Kočevje in naselje Trata je že izdelan urbanistični generalni načrt, ki je v postopku za odobritev. Urbanistično urejanje naselja je važno in potrebno zaradi smotrne in racionalne uporabe kmetijskih površin ter pravilne razmestitve stanovanjskih in drugih objektov na tem območju.
5.	člen
Izdelava urbanistične dokumentacije za naselja, navedena v 2. členu tega sklepa, mora biti obdelana v skladu z ekonomsko utemeljeno izbiro naseljenosti, zaščito znamenitosti pokrajine in značilnih objektov ter racionalnim načrtovanjem komunalnih naprav.
6.	člen
Za mesto Kočevje in naselja, navedena v 2. členu tega sklepa, je treba izdelati ustrezno urbanistično dokumentacijo. Mesto in naselja naj bodo oblikovana sodobno v smislu potreb človeka. Urbanistična dokumentacija naj rešuje poleg zazidave s stanovanjskimi in drugimi objekti še vprašanje oskrbnih centrov, garaž, igrišč, parkov, raznih servisov, otroških vrtcev, prometnih površin itd. Gostota naseljenosti naj ne bo večja v povprečju od 200 prebivalcev na ha.
7.	člen
V krajih in naseljih na območju občine, ki niso urbanistično pomembni, se obstoječi gradbeni objekti v teh krajih in naseljih nače-
loma sami vzdržujejo. Za nove objekte v teh krajih in naseljih je potrebno za posebne lokalne potrebe dobiti izjemno dovoljenje pristojnega organa.
8.	člen
Kmetijska in gozdna zemljišča, ki so pomembna za socialistično kmetijsko in gozdarsko proizvodnjo, je treba po možnosti združevati, ostale pa vključevati v kooperacijo, eventualne nepomembne kmetijske površine pa je treba postopoma pogozditi. Te ukrepe je treba izvajati v skladu z ustreznimi načrti kmetijstva in gozdarstva
9.	člen
Kmetijskim in gozdarskim gospodarskim organizacijam območju občine Kočevje se daje možnost, da na območjih, ki niso vplivna po tem sklepu, v okviru svojih kmetijsko gozdarskih centrov oziroma potreb razvijajo potrebno gradbeno dejavnost tako obratnih kot tudi stanovanjskih objekov.
10.	člen
Rudno bogastvo na območju občine je že precej raziskano in razvito ter eksploatirano v rudarski! stroki. To dejavnost je potrebno še naprej razvijati v skladu s potrjeno dokumentacijo pristojnega rudarskega organa SRS.
11.	člen
Poleg zgoraj navedenih vplivov za izdelavo urbanističnih projektov je treba upoštevati tudi ostale vplive, ki niso vsebovani v tem sklepu, pa bodo nastali med obdelavo urbanističnega načrta.
12.	člen
Rok za izdelavo urbanističnih načrtov vplivnih območij se določi: Ureditveni načrt centra mesta Kočevje mora biti izvršen do 31. avgusta 1964; za ostale predele pa po etapah, kakor bodo narekovale potrebe, vendar mora biti vsa dokumentacija izdelana najkasneje do 31. XII. 1965,
13.	člen
Financiranje urbanističnih projektov je treba predvideti v proračunu ali v ustreznih skladih, ki bodo zagotovljeni do izdelave urbanistične dokumentacije.
14.	člen
Ta sklep velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Številka: 350-18/63-2/1
Kočevje, dne 9/9-1963.
Predsednik občinske skupščine
Drago Benčina 1. r.
705.
Na podlagi 106. in 107. člena Zakona o proračunih In o financiranju samostojnih zavodov (Ur. list FLRJ štev. 52-847/59, 23-388/61, 52-76/61, 28-358/62, 53-716/62 in 13-185/63) je Skupščina občine Kočevje na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti, dne 9. septembra 1963 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o ustanovitvi gasilskega sklada občine Kočevje.
1. člen
5.	člen odloka o ustanovitvi gasilskega sklada občine Kočevje, (Glasnik, uradni vestnik okraja Ljubija-
na št. 45-506/63) se spremeni in se glasi:
»Dohodki sklada so:
1.	določen odstotek od premij za požarno zavarovanje, ki se plačuje Medobčinski zavarovalnici Novo mesto za območje občine Kočevje;
2.	dotacije, prispevki, darila in drugi dohodki;
3.	posojila, ki jih namensko najame upravni odbor sklada.«
2. člen
Ta odlok velja od dneva objave v. »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. .
Štev.: 010-11/63-2/1
Kočevje, dne 9. septembra 1963.
Predsednik občinske skupščine
Drago Benčina, 1. r.
706.
Na podlagi 5. in 47. člena uredbe » povračilu potnih in drugih stro-Ikov javnih uslužbencev (Urad. list FLRJ, št. 9-113/60, 15-240/61, 24-414/ 61, 16-196/62; Urad. list SFRJ štev. 20-301/63 in 30-496/63) je Skupščina pbčine Kočevje na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti, dne 9. sept. 1963 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka • višini dnevnic za službena potovanja, nadomestila za ločeno življenje In kilometrino za uslužbence organov Občinskega ljudskega odbora Kočevje tako, da se v prečiščenem besedilu glasi:
ODLOK
o določitvi višine dnevnic za službena potovanja, nadomestila za ločeno življenje in kilometrino za eslužbence organov skupščine občine
Kočevje
1.	člen
Uslužbenci v smislu tega odloka so osebe, ki so v delovnem razmerju s Skupščino občine Kočevje, občinskim zavodom ali organizacijo (v nadaljnjem besedilu: občinski organi), za katere velja Pravilnik o notranji organizaciji, delovnih razmerjih in delitvi dohodka uprave Skupščine občine Kočevje
2.	člen
Dnevnice uslužbencev občinskih organov znašajo:
1.	za uslužbence, ki so razvrščeni na delovnih mestih, za katera se po sistematizaciji ■ zahteva srednja in nižja strokovna izobrazba ali pa .za kvalificirane delavce — 2500 din;
2.	za uslužbence, ki so razvrščeni na delovnih mestih, za katere se po sistematizaciji zahteva visoka ali višja izobrazba ali za katere je s sistematizacijo zahtevana srednja strokovna izobrazba, ki pa imajo nad 25 let upravne službe, visokokvalificirane delavce in za funkcionarje na položajih v občinski skupščini, ki jim določa plačo s svojo odločbo občinska skupščina — 3000 din.
3.	člen
V smislu 4. odstavka 21. člena uredbe o povračilu potnih in drugih stroškov javnih uslužbencev se uslužbencu, če na službenem potovanju ni prenočeval, zmanjša dnevnica za 330 */». Dnevnica pa se mu ne zmanjša, če je bil uslužbenec, ki je službeno potoval, na poti večji del noči.
4.	' člen
Nadomestilo za ločeno življenje znaša za uslužbence občinskih orga-
nov od 6000 do 15.000 din na mesec. V posebno upravičenih primerih se sme izjemoma priznati uslužbencem I. in II. vrste ter tehničnemu osebju s kvalifikacijo visokokvalificiranega, delavca tudi večje nadomestilo, vendar ne več kot 20.000 din na mesec, Ce se prizna uslužbencu nadomestilo nad 15.006 din na mesec, mora izdati o tem predstojnik organa posebno obrazloženo odločbo.
5.	člen
Uslužbenci občinskih organov imajo po 14. členu uredbe o povračilu potnih in drugih stroškov javnih uslužbencev pravico do kilometrine, ki znaša:
—	za dvokolo	15 din
—	za motorno kolo 20 din
—	za osebni avtomobil 30 din za vsak prevoženi kilometer.
6.	člen
Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v »Glasniku«,, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Štev.: 114-6/63-2/1
Kočevje, 9 septembra 1963.
Predsednik
občinske skupščine:
Drago Benčina, 1. r.
OBČINA
KRANJ
707.
Na podlagi 2. odstavka 5. člena uredbe o družbenih investicijskih skladih (Uradni list FLRJ, št. 22-257/ 56) in 1. do 5. točke navodila o družbenih sredstvih, ki se smejo vlagati pri bankah v vezane depozite, obveznice in blagajniške zapise (Uradni list FLRJ, št. 17-266/63) je Skupščina občine Kranj na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 5. septembra 1963 sprejela
ODLOK
o vlaganju sredstev družbenega investicijskega sklada občine Kranj v obveznice pri Splošni gospodarski banki SRS.
1.	člen
V obveznice Splošne gospodarske banke SRS se v letu 1963 in v letu 1964 lahko vlagajo sredstva, namenjena za investicije v turizem in gostinstvo.
2.	člen
Višina vpisanih obveznic ne sme presegati v letu 1963 25,000.000 dinarjev in v letu 1964 12,000.000 dinarjev.
3.	člen
Kreditni odbor Komunalne banke Kranj se pooblašča, da določi ostale pogoje za vpis obveznic, upoštevajoč pri tem pogoje kreditiranja investicij v gostinstvu s strani Splošne gospodarske banke SRS.
4.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku.« uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Številka: 402-024/1963-3
Kranj, dne 5/9-1963
Predsednik
občinske skupščine
Martin Košir 1. r.
OBČINA LJ UBLJ ANA -BEŽIGRAD
708.
Na podlagi 3. odstavka 6. člena Odloka o javnem redu in miru za okraj Ljubljana (Glasnik okrajnega ljudskega odbora Ljubljana, št. 37-35/60) je Svet za splošne in notranje zadeve v soglasju sveta za zdravstvo na seji dne 3. julija 1963 sprejel naslednjo
ODREDBO
1.	člen
Kot območje, na katerem velja prepoved reje prašičev, koz, ovac, kuncev in perutnine ter vsake namembne reje drugih domačih živali, se v občini Ljubljana-Bežigrad določijo naslednja območja:
Vse ulice krajevnih skupnosti: Bežigrad, Boris Kidrič, Savsko naselje, Stadion in Stožice.
Izvzeta so obstoječa kmetijska posestva, ki so na območju zgoraj navedenih krajevnih skupnosti in katerih lastniki se bavijo in preživljajo izključno s kmetijstvom in to pod pogojem, da morajo biti vsi objekti za vzrejo domačih živali in deponije za gnoj ter ostale odpadke zgrajene fn vzdrževane po vseh sa-nitamo-higienskih predpisih.
2.	člen
Z denarno kaznijo do 10.000 din se kaznuje po 4. točki 8. člena Odloka o javnem redu in miru za okraj Ljubljana, kdor na območju, določenem v prvi točki te odredbe, redi prašiče, koze, ovce, kunce, perutnino ali redi druge domače živali.
3.	člen
Ta odredba velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Številka: 010-5/63-2
Datum: 19. VII. 1963 Predsednik
sveta za splošne in notranje zadeve
Janez Menart 1. r.
OBČINA
LOGATEC
709.
Na podlagi 2. odstavka 22. člena zakona o družbeni kontroli cen (Ur. list FLRJ, št. 30-402/62) in pooblastila ObLO Logatec z dne 21. novembra 1958 izdaja svet za gospodarstvo Skupščine občine Logatec po sklepu seje z dne 10. septembra 1963
ODREDBO
o najvišji prodajni ceni na drobno za mleko
1.	člen
S 15. septembrom 1963 se določi najvišja cena na drobno za mleko v znesku 62 din za liter, franico prodajalna.
2.	člen
Ta odredba velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku
okraja Ljubljana, uporablja pa se od 15. septembra 1963.
Številka: 38-15/63-3/5 Datum: 10. IX. 1963.
Predsednik občinske skupščine
Otmar Oblak 1. r.
Predsednik
sveta za gospodarstvo
Peter Naglič 1. r.
710.
Na podlagi drugega odstavka 22. *f' člena zakona o družbeni kontroli cen (Ur. list FLRJ, št. 30-402/62) je svet i za gospodarstvo pri Skupščini obči- , ne Logatec na seji dne 10. septembra 1963 sprejel	v
ODREDBO
o najvišjih maloprodajnih cenah za meso
1.	člen
S 14. septembrom 1963 so najviš-je prodajne cene svežega mesa na drobno sledeče:
za goveje meso s priklado:
I.	vrste — zadnji deli pitancev # (stegno, šimbas, hrbet) 660 din za kg '
II.	vrste — prednji deli pitancev in zadnji deli volov in krav 530 din za kg
III.	vrste — prednji deli krav in volov in vse meso od ostale manj' -vredne živine 470 din za kg
2.	člen
Z uveljavitvijo te odredbe prcne-, ha veljati odredba sveta za gospo*' darstvo pri Skupščini občine Logo- ; tec, št. 38-4/63-3/5 z dne 27. Juli-1 ja 1963.
3.	člen
Ta odredba velja od dneva obja* ve v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 14. septembra 1963 dalje.
Številka: 38-4/63-3/5
Datum: 10. IX. 1963.
Predsednik občinske skupščine
Otmar Oblak 1. r.
Predsednik
sveta za gospodarstvo
Peter Naglič 1. r.
VSEBINA
D2 Sklep o določitvi urbanističnih vpW' rtih območij tn o rokih za IzdclaV0 urbanlstčnlh projektov občine Dom' šale.
703	Odlok o kategorizaciji cest IV. red* občine Jesenice.
704	Sklep o določitvi vplivnih območij ln o rokih za izdelavo urbanistični11 projektov občine Kočevje.
703 Odlok o spremembi odloka o ustanO” vltvi gasilskega sklada občine Ko Je.
706	Odlok o spremembah tn dopolnitvah odloka o višini dnevnic za aluZbeO* potovanja, nadomestila za ločeno t|V' IJenje in kilometrino za uslu#.bence organov občine Kočevje.
707	Odlok o vlaganju sredstev družben*^ ga investicijskega sldnda v obvez111 oe pri splošni gospodarski banki St* občine Kranj.
708	Odredba o prepovedi reje domačih **' vali občine LJublJana-Dežilgrad.
70» Odredba o na J vi 6 Ji prodajni ceni drobno za mleko občine Logatec.
710 Odredba o najvlAJlh maloprodaj0**1 oenah za moeo občine Logatec.