Poštnina platana v gotovini.
Štev. 32.	V Ljubljani, dne 20. novembra 1926.	Vlil. leto.
Glasilo Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojencev :: za Slovenijo v Ljubljani. ::
Cena posamezne št. 1*50 Din.
„NAS GLAS“ izide vsakega desetega, dvajsetega in zadnjega v mesecu. Celoletna naročnina . . . Din 40• — Polletna naročnina . . . . „ 20'— Četrtletna naročnina. . . . „ 10-— Za inozemstvo je dodati poštnino. —■ Oglasi po ceniku. --— ■ ::
Uredništvo: Anton Adamič, Ljubljana, Bohoričeva ulica štev. 12. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno frankirane. Rokopise je adresirati le na urednika.
Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/1. Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad.
V vednost.
»-Poštni glasnik« št. 22 poroča trnova jamo samo v izvlečku):
V zadnjem času so se pojavile v časopisju silno vznemirljive vesti, ki težko zadevajo moralne in materialne interese državnih nameščencev: L podaljšanje službene dobe od 35 do 40 let, 2. podaljšanje pravice do pokojnine od 10 ozir. 15 let na 20 let, 3. zmanjšanje pokojninske osnove na 75 odstotkov zadnje plače, 4. nadaljnje znižanje draginjskih doklad še za 20 do 30 odstotkov, 5. temeljita redukcija državnih nameščencev do 10 službenih let.
Jasno je, da niso razburile te vesti samo državnih nameščencev, nego v še večji meri njihove organizacije. Zastopniki pokrajinskih j organizacij so se zbrali v Beogradu na tridnevno izredno zasedanje Glavnega saveza državu ih uslužib eneeiv.
Na predkonfcrenci v Zagrebu so bile zastopane poštne in žel. organizacije ter Savez javnih nameščencev v Zagrebu. Konferenca je bila -zanimiva in podučna zlasti za voditelje organizacij, ker se je razpravljalo o na-daljni taktiki v očigled napovedanemu atentatu od strani vlade na drž. uslužbence. Zagrebška 'konferenca je sklenila izdati na vse drž. nameščence 'tiskane letake s pozivom, da se vsi organizirajo in se s tem -pripravijo na borbo, ki jo bo treba začeti. Dalje, da se sorodna društva ujedi ni jo in da se vsi drž. nameščenci otresejo političnih strank ter začno z lastno stanovsko politiko. Obe konferenci je sklical in vodil z veliko ljubeznijo in priznano idealnostjo tovariš predsednik zagrebške ptt. Obl. organizacije g. Ljubomir Lalič. Poleg ljubljanskega predsednika Zveze tov. Jakšeta je prisostvoval konferenci tudi tov. predsednik novosadske Obl. organizacije g. Drago Tonkovip.
Konference Glavnega Saveza v Beogradu so se vršile 6., 8. in 9. t. m. Udeležile so se j ie osrednje zveze vseh pokrajin v državi. Došto sta zastopala predsednika zagrebške in ljubljanske Obl. organizacije. Uprava Glavnega Saveza demantira vse vesti, ki so jih 'Prinesli nekateri listi in ki smo jih objavili v začetku tega članka. V novem finačnem zakonu za proračunsko leto 1927-28, katerega načrt je že natiskan, ne stoji nobena beseda o zgoraj navedenih strahotah. Res pa je, da Pripravlja vlada revizijo uradniškega zakona.
V ta namen se je osndvala posebna komisija, ki je začela pred 15 dnevi in ki utegne završiti svoje del čez kake 3-4 mesece. Tudi ta ko-'nisija ne misli na tako drakonione odredbe. Resno pa namerava vlada izvesti temeljito revizijo vseh upokojencev, ki dobivajo pokojnino iz državne blagajne. Mladi, zdravi in so ^zmožni upokojenci bi se pozvali nazaj v službovanje, zato pa bi reducirali nezmožne, nekvalificirane in zlasti tiste uslužbence, ki
so v službi samo na papirju, faktično je pa nikjer ne opravljajo. Zatrjevali so mi, da pri pošti ter redukcije ne bo, vsaj ne pri nas, kjer ne poznamo takih papirnatih uslužbencev.
Merodajni faktorji smatrajo za upravičeno tudi to, da se podaljša službena doba na 40 let razen za one, ki imajo fakultetsko izobrazbo. Postavljajo se na stališče, da je fakultetnih ■ delj čas študiral in zato kesneje vstopil v službo, vsled česar je -zanj upravičena 35 letna službena doba, za ostale pa 40 letna. To stališče seveda ni pravilno, oziroma naj njim skrajšajo službeno dobo na 30 ali 32 let, nam pa puste 35. Vendar, če tudi pride do tega, je upati, da za poštno in železniško prometno osobje ta odredba ne bo veljala.
O nadaljnjem znižanju draginjskih doklad ni govora. Nasprotno, v novem proračunu so -postavljene draginjske doklade v polnih prejšnjih zneskih, torej v tistih, kakršni so bili v sedanjem proračunu pred znižanjem po poplavah. — Za izplačilo razlike je postavljenih v novem proračunu zopet 1.0 milijonov dinarjev. Organizacije zahtevajo izplačilo te razlike v bonih, ki bi se eskomptirali pri Narodni banki tekom 3 mesecev.
Kot glavni moralni uspeh te konference se mora smatrati to, da je sprejela uprava Glavnega Saveza nova moderna pravila za Glavni Savez in za vse pokrajinske zveze, ki jih je izdelala Osrednja zveza javnih nameščencev v Ljubljani. Na osnovi teh novih pravil je pričakovati, da se bo razvilo živahnejše organizacijsko delovanje v centrali in v posameznih pokrajinah. Kdor pozna sedanje neokretno poslovanje teh organizacij, ki je bilo mnogo krivo našim neuspehom, bo znal ceniti pomen novega reorganiziranega Glavnega Saviza in pokrajinskih savezov. Ta pravila 'se predlože 'glavni skupščini Glavnega Saveza, ki se bo vršila 4. im 5. decembra t. 1. v Zagrebu. Ta kongres obeta biti eden največjih v naši državi, -zato se ga bodo udeležile tudi poštne organizacije, ki bodo imele en dan prej, t. j. 3. decembra v Zagrebu konferenco pod vodstvom predsednika poštnega saveza g. Tome Jovanoviča.
Uprava Gl. Saveza je na koncu svojega zasedanja sprejela naslednje sklepe:
1.	da se zahteva ekstistenčni minimum, ker se -je ugotovilo nezdravo dejstvo, da drž. uslužbenci še danes nimajo minimuma eksistence;
2.	da se izplača z -zakonom zajamčena razlika plače drž. uslužbencem v roku 6 mesecev;
3.	da se ustavi neupravičeno odvzemanje zneskov za poplavljence;
4.	da se poviša stanarina na faktično stanje;
5.	da se takoj izdela pravilnik o razdelitvi vsote, ki jo določa proračun za zgradbo uradniških stanovanj;
6. da se uvrste v 1. draginjski razred mesta Skoplje, Zagreb, Split, Sarajevo, Ljubljana in Maribor;
i.	7. da se delegirata dva člana Glav. Saveza
; v komisijo za revizijo uradniškega zakona;
8.	da se kronske pokojnine pretvorijo v ! dinarske;
9.	da se regulira vprašanje potnih in selitvenih stroškov kakor oficirjem; (tak pra-
I vil-nik se sedaj pripravlja — op. pisca);
10.	da se prizna pravica do pokojnine rodbinam onih uslužbencev, ki ob vršenju službe obole ali umro po 5 letih;
11.	da se vojna in druga leta priznajo šele potem, ko zadobi uslužbenec pravico do po-
! kojnine;
12.	da se postavljajo uradniki samo s kvalifikacijo po zakonu;
13.	da se takoj donese zakon o centralni državni upravi in ureditvi državnih oblastev;
14.	da se podaljša stanovanjski zakon do leta 1931;
15.	da se izenfčijo uradnice v pogledu pravice do osebnih doklad;
16.	da se prizna pravica do pokojnine ženski deci tudi po polnoletnosti;
17.	da se mesečni prejemki izplačujejo redno, ne da bi bilo treba čakati otvorenja kredita;
18.	da se vrne drž. uslužbencem stalnost;
19.	da se vrši redukcija v smislu ustave
(čl. 106).____________________
Naše glasilo in drugo časopisje.
V predposlednji štev. »N. gl.« smo apelirali na naše dnevno časopisje, naj v svrho informacije širše javnosti ponatiskuje naše aktualne članke o drž. gospodarstvu. Izrecno smo naglasili, da je 'nam v prvi vrsti na srcu dobrobit naše domovine. Čemu razgaljamo prav brezobzirno vse napake in grehe v drž. upravi? čemu kažemo s prstom na škodljivce in zajedalce v drž. organizmu, ki se bo že skoroda zrušil? Zato, da bo narod slej ali prej — in zgodilo .se bo! — obračunal s pravimi k-rivci in da ne bo planil po nas, da nas ne bo identificiral — z oblastniki. Kdo pozna trhlost v drž. upravi in nesolidnost drž. gospodarstva boljše od drž. nameščencev? Ne borimo se samo zase, borimo se za ves narod, iza obstoj naše državne edinice. Edini političen list, ki prinaša tu in tam kakšen naš članek, je »Narodni dnevnik«, za vse druge liste ne eksistiramo. Izrecno (pa je opozoril zagrebški »Naš Glas« na naš članek: .»Gospodarska kriza in drž. uslužbenci«, ki ga je objavil ta list v poslednji številki v dobesednem prevodu. Je nam še ljubše; tako se sliši naš glas tudi drugje in ne samo od ljubljanskega grada do Kurje vaisi.
Korupcija.
Znanka, sodobna. Kadarkoli se govori o državni upravi, se razpravlja tudi o korupciji kakor o kakšni vsakdanji bolezni, ki jo poznamo vsi. O 'njej govore poklicani in oni, ki o njej ne vedo ničesar; o njej blebečejo ljudje, ki so sami korupcijonisti, :pa tudi oni, M jo indirektno podpirajo. Vsi jo obsojajo kot naj večjo škodi jivko državne uprave; vsi želijo, da se iztrebi. Vsi se zavedamo, da je treba hidro zagrabiti pri glavi in jo pobiti. Kjerkoli in kadarkoli se omenja korupcija, vedno in povsodi se kaže s prstom na državne nameščence in na visoke državne funkcijonarje,'a najbolj se ljuti jo na njo — le-ti sami!
V narodni skupščini sc vrste interpelacije o korupciji dan na dan; vse stiče samo za korupcijo. Predlagajo se zakonski načrti proti korupciji tako od opozicije kot od vladnih strank; nastala je pravcata tekma. Kdo se ne spominja onega pompoznega protestnega«.'zborovanja parlamentarcev v Ljubljani proti korupciji? No, smo dejali, sedaj stopajo, kači na glavo! In v vsa večja mesta .lugoslavije so hoteli zanesti svoje ogorčenje! Tresle so se gore — rodila se miška. Pa če bi bila vsaj miška! Žarečih in zadovoljnih obrazov so odhajali antikorupcijonisti iz Uniona. Še sedaj ne vemo, čemu so prišli gromovniki baš v Ljubljano. Vsa komedija je bila pravcati humbug. Stavimo, da se vsi ti gospodje po tako izvrstno vzpelem izbo-rovanju niso med seboj nikdar več menili o korupciji. Čemu tudi, saj so skakali za govorniško mizo in mahali z rokami, da je tekla kri od hidre — hočemo reči, da jim je tekel pot.raz čelo,.— potem je vse zopet lepo zaspalo. Še vedno leže na lavorikah.
Toda še se bavi jo s korkcijo. Protestnih zborovanj sicer ne prirejajo več, saj je pa tudi nekako čudno, če dopoveduješ nedolžni publiki, češ, poglejte nas, mi smo proti — jetiki, ki jo imamo v lastnih koših. Nam se zdi, da nima nihče pogutna, da bi pokazal na izvor te bolezni in na vlzroke, ki jo pospešujejo. Z . obtožbami in zakoni o pobijanju korupcije se ne da doseči ničesar pozitivnega. Saj imamo že tak zakon! Korupcija je pa vendar tu. Ne nov zakon o pobijanju korupcije, ampak neki drug zakon bi se moral uveljaviti kot zdravilo proti korupciji in ta zakon naj bi imel samo dva paragrafa, ki se naj bi glasila:
1.	Noben parlamentarec • (navadni poslanec itd.)'in noben višji državni funkcijonar se ne sme interesirati za zasebna vprašanja glede imenovanj, premestitev in odpusta državnih nameščencev; tudi se ne sme vtikati v nobeno razpravo pri sodiščih in pri administrativnih oblastih.
2.	Resortni ministri pooblaščajo izvestne osebe, ki naj ilzvrše redukcijo državnih nameščencev iiv uslužbencev. Ti pooblaščenci morajo pripadati dotični stroki, kjer se naj izčisti status; prevzeti morajo pa tudi vso odgovornost za opravljeni posel, vse to pa pod pogojem, da se prihranek na izdatkih porazdeli med one, ki ostanejo v službi.
Korupcija ne bo ponehala vse dotlej, dokler ne prenehajo poslanci.in višji funkcijo-narji z intervencijami in dokler bo živelo uradništvo v taki bedi, kakor gospodari sedaj med njimi. Vse dotlej korupcije ne bo moč zadušiti, pač pa se bode še bolj razvijala, sicer ne tako očitno, ampak Skrivaj in bolj oprezno. Menda ga ni na 'svetu, ki bi trdil, da je zadovoljen in srečen, če nima ga-! rantirane ne satlnosti v službi, in ni samo-j stojen v opravljanju svojega posla in nima ! niti toliko dohodkov, da bi se mogel oblačiti, in hraniti.
Vse zlo Izvira iz nepotrebnih intervencij in ilz prevelikega števila slabo plačanih državnih nameščencev. Dokler se to zlo ne odpravi, so vsi zakoni o pobijanju korupcije mrtve črke na krpi papirja.
— Kakor doznavamo, je izdal prometni minister odredbo vsemu prometnemu urad-ništvu in ga opozoril, da bode strogo kaznovan vsak prometni uslužbenec, ki bi iskal protekcije pri kakšnem narodnem poslancu. Vprašanje je sedaj, če se bode ta odredba seveda tudi izvajala. Pravimo, da bi morala izdati in izvajati tako odredbo prav vsa ministrstva, potem bi bila korupcija potipana tako precej pri korenini vsega zla.
Stanovanjska anketa.
V soboto, 6. novembra 1. 1. je sklical v sejno dvorano mestnega magistrata ljubljanskega predsednik stavbenih zadrug, g. Ant. Kristan na posvetovanje vse osebnosti, ki se zanimajo za. stanovanjsko vprašanje. Naši časopisi so poročali površno in samo 'v glavnih obrisih o poteku tega zborovanja. Tri četrtine prebivalstva pa bi s hvaležnostjo čitalo vse govore, ki so bili iznešeni na
F. R.:
Naša kulturna omejenost.
Članek »Nov jezik«, ki sem ga spisal po pripovedovanju prijatelja, je torej vendar iz-šil v »Našem Glasu«. Z veseljem sem ga napisal, ker sem mislil, da ga bom po tem ali onem znanem časnikarskem uredniku spravil v javnost in da bom z njim v vseh naših znanstvenih krogih zbudil pozornost na stvar, ki se v njem na kratko obravnava. Verjel nisem prijatelju, da je pri nas doma še sedaj taka 'staroveška časnikarska omejenost, kakršno je on preizkusil pred 22. leti. Ali hudo sem se zmotil v svoji dobri veri. Prijatelj je izborno poučen o vseh naših razmerah/in je povedal čisto resnico o čudni uvidevnosti in svobodoljubnosti naših današnjih časnikarskih urednikov.
Pomislite, gospod urednik »Našega Glasa«, predale šestih različnih naprednih urednikov v Ljubljani je moral ubogi članek »Nov jezik« preromati in tam potrpežljivo čakati v neprodirni temini na odrešenje, preden je prišel v Vaše roke. Šele Vi ste se ga usmilili ter ga pogumno izpustili na svobodo v beli svet. Jaz in moj prijatelj Vam bova vedno hvaležna za izredno uslugo, ki ste jo izkazali nama in morda tudi naši in splošni kulturi z objavo tega članka in Vam bova v znak
hvaležnosti poslala še marsikako črtico v razgalitev še drugih naših omejenosti in temin; kajti pri nas je zora prave naprednosti, svobode in kulture še daleč iza gorami. Ono, kar se pri nas smatra za našo najnovejšo kulturo, pa je navadno opičarstvo, ki je že od nekdaj tako priljubljeno pri naših »priznanih« kulturonoscih in ga je že Fran Levstik grajal v sonetu, kjer omenja lastnost, »ki z njo smo opicam v sorodu«.
Nisem na jasnem, kaj je bilo pravi vzrok odklonitve mojega članka pri omenjenih urednikih. Ali strahopetnost pred novo mislijo ali znana demokratičnost, ki navadno smatra za vredno objave le ono, ki je podpisano po k.akem dr. Urednik znanega nadstrankarskega lista je na mojo izjavo, da se mi zdi jako žalostno in sramotno, da pri nas domač človek še svojih misli ne more objaviti v časnikih, grobo pripomnil: »Da, da, to je bilo in bo, da ne more vsak objaviti svojih misli«. »Tako torej,« sem si mislil, ko sem zapuščal tiskarno. »Taki so tvoji časnikarski nazori o tiskarski svobodi in o pra-I vicah občinstva do objave svojih misli! Čemu j nam je treba takega omejenega in pristran-j skega časnikarstva! Vredno ni, da ga občin-I stvo čita in podpira z naročbo!«
Drugi uredniki so se izgovarjali, da nima-- jo prostora, ali pa so priobčitev odklonili s
tem sestanku. Koliko statističnega velezani-mivega gradiva, koliko originalnih misli, želja in nasvetov se je čulo! če bi nam dopuščal prostor, bi dobesedno objavili govore gg. Kristama, Puca, Idr. Lončarja, zastopn. 'zadruge »Hera«, Velikonje, dr. V/indišerja, inž. Šukljeta, dr. Mencingerja, Uratnika itd. Vsi ti govori so bili globoko zasnovani, iz vsake besede si čutil resno voljo po rešitvi stanovanjske krize; vsaka misel je bila izgovorjena iz trdnega notranjega uverenja, da bi se po iznešeni poti prišlo vsaj kolikor toliko v okom stanovanjski mizeriji. In kaj nas je še najbolj prijetno iznenadilo? Za demagogijo niso bila tla; forum je bil zanjo preveč resen, prekritičen! V prvi vrsti smo za dobro voljo, ki se jo pokazali na tej anketi, hvaležni mi drž. nameščenci. Država ne samo, da nas zanemarja, ona nam jemlje sploh vsako možnost, da si pomoremo sami. Kako naj zida uradnik? S plačo, ki jo nam vsak dan pritrgujejo —■ iza poplavljene lati-fundiste v beraški Bački? S svojimi otroki, ki jim ne moremo kupiti niti najpotrebnejših cap? In vendar je državna uprava prva, ki bi morala priskočiti na pomoč pri gradnji stanovanj, če že ne direktno svojemu delavcu, pa vsaj onim, ki jim je pred očmi vse-obči blagor in to iz — golega altruizma. — Za eno prihodnjih številk si bomo preskrbeli nekaj gradiva s tega .posvetovanja. Videli bodete, kako se rešuje 'stanovanjsko vprašanje drugod in kako daleč smo pri nas — »vzadi«.
©eeeeeeeeeeeeee©
Mor ošlašnie, to napreduje!
Mestnik.
Revizija uradniškega zakona. Listi poročajo: iMiinistrski odbor za revizijo uradniškega zakona je ministrstvu pravde poveril nalogo, da sestavi širšo komisijo, ki maj izdela načrt za izpremeimbo in izpopolnitev obstoječega uradniškega 'zakona. Komiteja bo v prvi vrsti uradniški zakon spravila v sklad' ,z novim načrtom zakona o centralni upravi im s praviilmkoim za njegovo izvrševanje. Razen tega bo razlika med posameznimi kategorijami znatno omiljena, zlasti med prvo in drugo. Posebna pozornost se posveti točnemu preciziranju priznanja službenih let, tako da se bo ■onemogočilo vsako eventualno oškodovanje dr-
kratko izjavo: »To ni za naš list!« Godilo se mi je torej kakor pred leti prijatelju. Toda jaz nisem Obupal in vrgel puške v koruzo. Sklenil sem, da ne odneham prej, dokler se moj članek me objavi. Že sem se .hotel poslužiti drugih metod v dosego svojega cilja, tedaj pa je izšel članek v »Našem Glasu«.
K tej moji vztrajnosti pa me je posebno vzpodbujalo naslednje usodno naključje. List, katerega uredništvu sem prvič izročil svoj članek v priobčitev, je čez en teden pozneje in sicer dne 28. svečana t. 1. prinesel članek z naslovom »Prvotni človeški jezik«, ki se glasi:
»Na nekem sestanku francoslkih učenjakov so rafzmotrivali vprašanje, kakšen jezik bi govoril otrok, ki še ni slišal človeške govorice. Nekaj znanstvenikov je bilo mnenja, da bo govorilo dete gotovo hebrejsko — jezik starega testamenta. Drugi spet so zagovarjali materinščino, češ, da je podedovana.
Ker se nikakor niso mogli zediniti, so odločili sporno vprašanje s poskusom. Vzeli so iz pariške 'sirotnišnice dva pol leta stara otroka. Dali so ju v rejo k mutasti, samotno živeči vdovi nekje v Alpah. Njena koča je bila na popolnoma samotnem kraju in nihče je ni obiskoval. Obljubila je pismeno, da bo vzgajala «trOka popolnoma 'samotarski in da ne bo nikogar pustila govoriti z njima.
žave. Izpremembam in spopohiitvam je glavna svrha, da zagotove redukcijo osebnih izdatkov v bodočnosti. Redukcija se izvrši tako, da ne bo težko zadela uradnikov.
Napredovanje na podlagi strokovnih izpitov. Državni svet razglaša naslednji načelni sklep: V nasprotju z dosedanjo prakso ne more noben uradnik napredovati v višjo kategorijo samo na temelju teoretičnega izpita, predpisanega od ministrstva prosvete. Za napredovanje je v vsakem slučaju potreben tudi predpisani strokovni izpit, ki ga zahteva dotično službeno področje.
— Debata o nujnem izboljšanju uradniškega Položaja v Narodni skupščini. Poslanec SLS g. Kremžar je utemeljeval predlog v prilog državnemu uradmištvu sledeče: V čl. 46. zakona o civilnih uradnikih je natančno in fiksno določeno, kako naj se odmerjajo državnim uradnikom dra-ginjske doklade. Rečeno je, da se morajo urediti draginjske doklade s posebnim zakonom. Dasi-tudi je ta zakon o uradnikih izšel 31. julija 1923, se draginjske doklade še vedimo niso uzakonile. Danes pa fiksiranje mi samo mogoče, ampak je tudi nujno potrebno im koristno urediti to z zakonom, kajti naš dinar se je popolnoma ustalil. Nestalnost državnega uradništva je v škodo upravi. Državno uradmištvo živi v stanju negotovosti. Ta negotovost zelo škoduje državni upravi. Državno uradništvo' je isti činitelj, ki državo zastopa nap ram ljudstvu. Zato mora ono na eni strani imeti veliko avtoriteto, na drugi strani pa mora biti materieJno dobro situirano. Mesto tega pa vidimo, da državni uradniki vsak dan bolj propadajo. Tako daleč propadajo, da prehajajo v stanje proletarijata, kajti stalnost je eden glavni momentov, ki bi moral držati državnega uradnika. — Premeščanja in nepravilne redukcije. Govornik navaja tudi druge nepravilnosti, ki jih dela vlada napram uradmištvu. Predvsem graja sistem prameščenja uradništva iz enega konca v drugi konec države. Kadarkoli se govori o znižanju plač, se Obenem pojavi redukcija. O teh redukcijah se vedno govori. Nobena redukcija se ni izvršila tako, kakor je treba, to je, da bi se odpustili nesposobni ljudje, tisti • pa, ki bodo ostali, da bi se jim izboljšalo plače. Ne smejo se favorizirati ljudje, ki nimajo za državno službo druge kvalifikacije, kakor priporočilo svoje stranke. Vlada uradnikom še vedno odteguje. Poslanec utemeljuje svoj nujni predlog za zakonsko uredbo sklepa ministrskega sveta o draginj skl h dokladah državnim uslužbencem. Predvsem naglaša, da je vlada ob priliki poslednje uredbe, s katero je državnim nameščencem odtegnila za poplavljcnce več odstotkov, zatrjevala, da bo to veljalo samo tri mesece, sedaj P a smo že prišli v četrti mesec. Kljub temu se pa ti odtegljaji še nadalje izvršujejo in ne porabljajo za Poplavljence. — Poslanec SLS dr. Paleček je Po v d ar ja 1 sledeče: Uradnikom je treba omogočiti materijalni in moralni obstanek. Vlada in
večina pa delata ravno nasprotno, ker odvzemata uradnikom stalnost, cenena im higijenska stanovanja ter jim povzročata nesocijalno krivico, ko jim še od njihovih 'bornih dohodkov odtrgujeta z izgovorom, da je treba za poplavljence. — Tako poslanci! Največja nesreča je v tem, da govore poslanci o potrebi izboljšanja materljainega jn pravnega stanja uradništva le kadar so v opoziciji, pozabijo pa na to svoje stališče, kadar pridejo v vlado in so v večini.
»Učiteljski Tovariš.«
Odmera dnevnic pri službenih potovanjih državnih uradnikov. V smislu odloka DR br. 113.834/26 rektiificirama tabela dnevnic sc glasi: (V »Našem Glasu« št. 27 z dne 30. septembra t. 1. objavljena tubela je torej izpremenjena.)
Vrste dri. uradu kov		Velike dnevn ce		Male dnevnice
Katcg.	Skupina	Zvišane	Normalne	Normalne
1.	1—3	100	75	65
I. II.	4-6 1	75	65	50
I.	7—9			
II.	2—4	65	50	45
III.	1—3			
II. III.	5 4	50	40	35
Koliko upravnih uradnikov je v Sloveniji in Dalmaciji. V Sloveniji je upravnih uradnikov I. kategorije 99, tl. kategorije samo 3, a Iti. sto. V Dalmaciji je uradnikov 1. kategorije 50, II. 11, HI. pa 60. Na Hrvatskem in v Slavoniji znaša skupno število upravnih uradnikov 606, torej za 283 več kakor v Sloveniji im Dalmaciji skupaj. Značilno je, da je v Sloveniji in Dalmaciji samo 14 upravnih uradnikov II. kategorije, torej s srednješolsko izobrazbo proti 149 diplomiranim pravnikom. Še bolj pa pada v oči, da je v celi Bosni in Hercegovini samo 9 okrajnih predstojnikov, ki so diplomirani pravniki.
Poštne pristojbine bodo zvišane samo za mesec dni. Kakor smo svojedobno poročali, je mi-mistrstvo pošte in brzojava sklenilo, da se zvišajo poštne pristojbine za dobo treh mesecev. Prebitek zvišanih pristojbin naj bi se uporabil za poplavljence. Ker pa se je pokazalo, da škoda v sled poplave ni tako velika, je ministrstvo pošte sedaj odredilo, da se rok zniža samo na mesec novemiber. Vederemo!
Poročila o novih vpisih v uslužbene liste. Vse državne urade opozarjamo, da je Učiteljska tiskarna v Ljubljani izdala posebno tiskovino za poročila o novih vpisih v uslužbenske liste, ki jo uporabljajo vsi državni uradi za svoja poročila o
Po šestih letih so odpeljali otroka v Pariz, da bi javno razglasili rezultat zanimivega poskusa. Dobro ralzvita in vesela otroka se pa nista posluževala nikakšne človeške govorice, temveč sta se pomenkovala z nerazločljivimi kriki in znamenji. Oponašala sta tudi živali, potem petelina, kokoš, kozo — sploh domače živali, ki sta jili videla v gorah. Bele v Parizu sta se potem v razmeroma kratkem času naučila francoščine.«
Na ta članek me je doma član moje družine opozoril: »Poglej, kaj je tukaj pisano. Ali nisi tudi ti pred kratkim pisal nekaj takega?« Prebral sem članek in sc čudil. Kakšna podobnost • med izvirnimi mislimi moje-Ka slovenskega prijatelja in tem francoskim 'Poskusom! In vendar ni nikake zveze vmes!« Kar pa so zdaj francoski učenjaki dejansko poskusili,- podoben poskus za boljši rezultat •>u moj prijatelj v svojem članku ponujal slo-veiiski javnosti že pred 22. leti, a zakrknjeni slovenski časnikar ga ni sprejel!
Jeza mi je privrela v glavo in rekel sem Klasno: »Seveda sem spisal podlistek o slični zadevi in ga že pred enim tednom izročil nredništvu tega lista v objavo. A glej, novico o francoskem poskusu priobčijo takoj, toda izvirnega nasveta našega domačina nočejo
elodaniti! Tem časnikarjem je torej važno 11 nnbro samo tisto, kar prihaja iz tujine!
Škandal! To so opice!« Udaril sem razsrjen s pestjo po mizi, a nato izrezal članek s pariško novico in iz njun odšel k uredniku, ki je hranil v predalu moj članek »Nov jezik«. Poglejte ta-le članek in moj podlistek.- Ali si nista jako slična, dasi ni nobene zveze med njima! Kako, da tuje reči priobčite, a moje nočete!?« »iBomo, bomo,« se je izgovarjal mlad človek. »Govorili smo že o vaši stvari in pride o priliki na vrsto. Potrpite še nekaj časa.« Odšel sem in čakal. Čez nekaj tednov sem šel zopet v uredništvo vprašat, kaj je z mojim člankom. »Bo že prišel enkrat v list. Obljubiti ne morem, kdaj.« »Enkrat je lahko čez eno leto ali pa nobenkrat. Prosim, dajte mi nazaj, ponudim drugam,« sem odgovoril in odnesel članek, ko sem ga prejel, k drugemu uredniku. Kako se mi je dalje godilo, to sem že povedal.
Zdaj pa povem Iza sklep še to, da skrbno hranim izrezani članek o francoskem poskusu in ga lahko pokažem v izvirniku vsakomur, ki bi se zanimal za stvar in ravno tako lahko postrežem radovednežu tudi s prvotnim člankom iz leta 1904, ki ga je zdaj moj prijatelj poiskal in mi ga izročil. Napisan je z drobno pisavo na vseli štirih straneh cele pole pisarniškega papirja.
teh vpisih. Tiskovino priporočamo zaradi njene praktičnosti. S tem si prihranite čas.
Demagogi. 14. t. m. je izvolil — tako javljajo vsaj dnevniki — g. Radič omeniti državne nameščence v Dolenji Lendavi s sledečimi ljubeznivimi frazami: »Za gospodo, vi Seljaki, dolgo časa niste pomenili ničesar; sedaj pa naj oni čutijo, kaj se pravi dobiti pol plače. Mi smo jim za tri mesece (?) ukinili draginjske doklade, pa že javkajo, da ne morejo živeti. Če ne morejo živeti, naj ne živijo! Uradnike bo treba prerešetati. Plač jim ne bomo 'povišati itd.« — Mi dobro vemo, kako se živi, ne vemo pa, kako bi živeli različni demagogi, če bi jim odščipniili -le ščepec kravje dolgega jezika. Ako se vsi ne strnemo v eno vrsto, nas bodo v resnici pozobali ti prašiči. Sicer se pa tolažimo z znanim izrekom, da še nobeno drevo ni pognalo do nebes. Bodo že še pomižnejši!
Zopet novo glasilo. V eni prejšnjih številk smo sporočili, koliko stanovskih glasil imajo železniški uslužbenci; menda jih je devet. No-, in sedaj so pričeli izdajati še eno glasilo: »Profesi-jonist«, ki je last profesijonistov državnih železnic. Sedaj je teh glasil deset. Mi se ne balkaniziramo, ampak amerikaniziramo!
Kdaj se naj prično naši otroci učiti glasovirja?
To vprašanje je čestokrat na dnevnem redu, kadar se starši pogovarjajo o vzgoji svojih otrok. Na to vprašanje je težko odgovoriti določno, ker sta merodajna pri otrokih nadarjenost in telesna usposobljenost ali razvoj, če opazimo, da je otrok muzikaličen in telesno dobro razvit, bi priporočali, naj se prione s poukom med 7. in 8. letom; nikakor pa ne smemo čakati do 9. ali celo 10. leta, ker pojenjuje v poznejših letih veselje do glasovirja in do rednega poduka. Pri otrokih, ki se navdušujejo za godbo, je treba in je umestno, da ne odlagamo preveč in da jih ne tešimo samo z obljubami. V starosti od 7. do 8. leta otrok s šolskim poukom še ni preobremenjen; v tem času že lahko s premislekom sledi navodilom, ki mu jih nudi učitelj glasbe. V 9. ali 10. letu je potem glasovir za otroka razvedrilo, uteho, da nekoliko pozabi na svoje šolske težave in napore.
V zvezi s tem vprašanjem je seveda nabava glasovirja, če ga družina še nima. Kakor pri vsaki drugi nabavi, veljaj tudi tu pravilo: Nakup dobrega instrumenta je najcenejši! Če je komu le količkaj mogoče, naj si kupi nov in dober instrument. V novejšem času se izdelujejo glaso-virji, ki ohranijo blagozvoneč glas in imajo prožno tastaturo; m njih je omogočena najbolj raznolika modulacija glasov. Že te činjenice priporočajo nabavo novega, modernega glasovirja. Vsakteri pozna, one stare, dolge »mentrge«, ki jih je vsekod v izobilici. Kdor pozna glas teh starih ragelj in si je že lomil prste po okoreli, rumeni tastaturi, ta ve ceniti nov instrument. Nemci imajo za te stare »šajtrge« klasičen izraz: »Jammerkasten«. Ne smemo se tedaj čuditi, če mine otroka veselje do poduka, ker se muči na slabem ali starem gl a s ovir ju. Popolnoma neupravičena je tudi domneva, da ga pokvarijo otroške roke. Kaj bolj zmotnega sploh ni, kajti koliko se pač obrabi prevleka kladevcev, a to se ne zgodi pri vseh glas ovir jih. Sicer je pa strošek za novo prevleko prav minimalen. Dober glasovir in vesten poduk sta faktorja, ki pripomoreta do sigurnega uspeha — v radost roditeljev in učencev.
Za »Tiskovni sklad« »Našega Glasa« so darovali; G. J os. Jaklič, carinski upravnik v pok., Studenci pri Mariboru, 25 Din; gg. nameščenci davčnega urada v Škofji Loki 100 Din in sicer: g. Fran Adamič, davčni upravitelj, 35 Din, gosp. Joško Levstek, davčni upravitelj, 20 Din, g. Janko Trtnik, davčni oficijal, g. Viktor Amkele, davčni praktikant, g. Gustav Mlejnik, izterjevalec, gosp. Franc Suša, izterjevalec, vsak po 10 Din, in gosp. Ludvik Komar, davčni služitelj, 5 Din. — Najiskrenejša hvala vsem.	Uprava.
Beležnica.
»Gruda«, mesečnik za ljudsko prosveto, je izšel za mesec september 1926. Celoletna' naročnina znaša 30 Din. Naroča se v upravi, Kolodvorska ulica št. 7, Ljubljana.
»Zdravje« št. 10 in 11 je izšlo. List je posvečen historijatu asanacije Lukovice pri Domžalah, kjer so vsledt nezdravih vodnjakov razsajale različne epidemije. List se naroča pri Higijenskem zavodu na Zaloški -cesti, Splošna državna bolnica.
»Zvonček«, št. 2, je izšla in ima sledečo vsebino: E. Gang!: Očetov nož — pesem. Josip Vandot: Kocljeva osveta — pripovedka. A. Potočnik: Ljub lian a — poučni spis. — Ivanka. Kalinova: Mamici — pesem'. Fr. Rojec: Učiteljeva tridesetletnica — življenjepis. Alb. Čebular: Solza — pesem. Or. Fran Zbašnik: Ne kradi — povest. Damijan: Jesenski večer — pesem. Josip Jeras: Deklice iz preteklosti — zgodovinski spis. Karel Strbenk: Jure — gledališka igra. Danilo Gorišek: Mamice ni — pesem. Anica: 10. oktober — pesem. Pouk io zabava. — Kotiček gospoda Dobro polj-
skega. — List najtoplejše priporočamo. Letna cena 30 Din. Naroča sc v upravi Učiteljske tiskarne, I. nadstropje.
TOVARNA ČEVLJEV PETER KOZINA & KOMP. Izdeluje odslej naprej tudi lahke damske čevlje ter čevlje za gospode najnovejše forme In najboljše kvalitete. Prodaja na malo: Ljubljana, Breg 20, Aleksandrova cesta 1, Prešernova ulica; Zagreb, Račkova ulica 3; Beograd, Knez Mlhaj-lova ulica 4.
QQQBE3QQQQQEQBBQCD
Originalne potrebščine za OPALOGRAPH preservat, fixat in druge potrebščine. Originalne barve in matrice za Gesteteru Cyklostil.
LUD. BARAGA, Ljubljana,
Šelenburgova ulica 6.	Telefon 980.
0BBBBBB00ÖB0BQE10
Modna in športna trgovina za dame in gospode
P. Magdič
LJUBLJANA nasproti glasne pošte. Telefon int. 438.
Priporočamo
A. Šinkovec nasl. K. Soss
Ljubljana, Mastni ug štev. 18,19
Prva jugoslovanska tovarna dežnikov
Josip Vidmar
Ljubljana, Pred Škofijo 19
Najnižje cene! Solidna in točna postrežba
Popravila, preobleke.
Ljubljana, Pred škofijo št. 14
Toči najboljša pristna štajerska (ljutomerska) in dolenjska vina.
Mrzla in gorka jedila vedno na razpolago. Cene zmerne, postrežba točna.
Za obilni obisk se priporoča.
Tomaž Bizilj.
Najboljši
Šivalni stroji in kolesa edino le
Josip PBlelEO
znamka
Grilzner in Feniks
za rodbino, obrt in industrijo
Ljubljana
bliia Prešernovega spomeniki
Pouk v vezenju brezplačen. Večletna garancija
Delavnica za popravila.
Na veliko	Telefon 913	Na malo
Specijalist za ortopedi-čna in anatomična obuvala in trgovec s čevlji.
Šelenburgova ul. 1.
Ljubljana, Stritarjeva ul. 5.
Priporočata raznovrstno jesensko in zimsko blago. — Vedno v za. logi perje, pub in žima za blazine od najcenejše do najfinejše vrste.
Na obroke proti garanciji uradov.
FABIANI & JURJOVEC
Manufakturna trgovina
Ivan Jelačin, lili
pe^5g Uvoz kolonijalne In špecerijske robe.
Tvrdka ustanovljena leta 1888.
^559	D®“ Solidna in točna postrežba.
Josip Oliip, Ljubllana,
Ha uogalii	Stari trg št. 2
Trgovina z manufakturnim blagom in oblekami domačega izdelka ki se izvršujejo po najnižjih cenah tudi po naročilu. — Blago se daje proti garanciji tudi na obroke. Priporoča tudi	kjer se točijo najboljša do-
svojo gostilno |l"üd I F OriLO lenjska in štajerska vina.
Razširjajte
Jaš Glas“!
Cenejše kot pri
razprodajah
se dobi vsakovrstno manufakturno blagp pri
I*TUPIM, Maribor
Glavni 5rg štev. 17.
□□□□□□□□□□□□□□□nmnnnnnn
Modna trgovina
Peter Šterk
j Ljubljana, Stari trg št. 18.
se priporoča.
Najnižje solidne cene.
!□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□[;
1912	ustanovljeno	1912
IVAN PAKIŽ
Ljubljana, Stari trg 20.
Velika zaloga stenskih ur in budilk. Vsakovrstne precizne švicarske žepne ure. Velika izbira zlatnine in srebrnine, juvelov, poročnih prstanov, jedilnega orodja, kakor tudi različnih nastavkov iz China in pravega srebra
Najcenejši nakupi
Priporočamo tvrdko
M. Tičar, Ljubljana
za nakup vseh
pisarniških in šolskih potrebščin
talina zalie Bi nitim i Ljiljani “f
priporoča svojim članom nakup najfinejše bačke moke, sladkorja, kave. olja, masti, riža, testenin, pralnega	DlIILI» KUDUiIl V
in toaletnega mila, dišav, južnega sadja in sploh vsega špecerijskega in kolonijalnega blaga. — Pri večjem	” "*II ,leel ^
odjemu izredne cene. — Velika izbira dežnikov in predpražnikov. Izdeluje najfinejše In najtrpež-
Kdor kupuje v zadrugi, kupuje pri sebi! SVOjl ZOdriigH
ZADRUŽNA BANICA V PUBU AN I
Aleksandrova cesta	Aleksandrova cesta
se priporoča za vse finančne transakcije v tu in inozemstvu. — Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekočem računu. — Oddaja srečke državne razredne loterije.
J. Hamann
Ljubljana
Vam nudi naisolidnejši vir nakupa perila, opreme nevest, novorojenčkov, perja in modnih potrebščin.
Predtiskarija modernih ročnih del.
Izdaja Osrednja Zveza javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani. Odgovorni urednik Anton Adamič. Za Narodno tiskarno Fr. Jezeršek. Vsi v Ljubljani.