mt i shfi suhnfš. Roman iz Napoleonove dobe. — Angleški spisala B. Orczy. — Prevedel Paulus. (Dalje.) Š&I sem za njimi. Na rokah in kolenih sem •e plazil do skrivališča, do tistega, ki ste ga ono noč tako brezuspešno in nerodno napadli. Čul lem njihov prepir. Slutil sem, da se bodo prej ali slej uprli avojemu vodji, ki so ga klicali za Bretorno nogo, in da se hoče Zajčji gobec pola»titi plena. Cul sem ttidi, da je Srebrna noga omenil knjigo Corinne, ki da jo naj Zajčji gobec omeni monsignoru, in da je govoril o nekem ključu, po katerega naj neka gospa pošlje Rdečo glavo. Kmala nato »mo, kakor veste, zvedeli, da je feil umorjen Clovek, ki je fmel rdeče lase in ki |e bil »luga pri gosp^ Pl^lan, in pri njem da so »a§ll llst papirja, popisan s številkami. Isto noč fto vlomili ˇ knjižnico alenconskega nadškofa in Jakradli par knjig. Koj sem zaslutil zločinsko »oko Zajčjega gobca in njegovih ljudi. Čisto jasBto ml J« bllo, da ao ukradli iz nadškofove knjižfcice-ktdlfifO Corinne, slugo jzospš Pltšlan pa umo- rili, da bi dobili v pest ključ, ki bi jim naj, o tem sem bil prepričan, povedal, kam je Srebrna noga plen skril. Poskrbel sera si knjigo in pa list, ki so ga našli pri umorjencu. čisto lahko je bllo najti ključ. Številke na listu so napovedovale stran, vrste in besede v knjigi. Besede sem sestavil in zvedel sem za kraj, kjer je ležal plen, in za pot k njemu. Sinoči sem bil tam. In kakor sem pričakoval, se je tudi zgodilo. Srebnia noga je izpolnil svojo grožnjo in izdal svoje tovarise policiji. »Veliki Bog!« je vzkliknil Lefevre. Spomnil se je na brezimno pismo, ki mu ga je dal prokurator. »Mislim, da se še spominjate tistega pisma, kajne! Vaš pohod, ki ste ga na podlagi tiste ,ovadbe* zasnovali, bi bil skoraj prevrgel vse moje načrte. Trije roparji so mi ušli. Pa pustimo to zaenkrat. Ko sem zvedel o vašem napadu, sem koj slutil, da se bo Zajčji gobec maščeval nad Srebrno nogo in da ga bo nekje počakal. Ker plen še ni bil dvignjen, sem nujno sklepal, da ga bo počakal na kraju, kjer je ležal skrit. Kraj mu je bil znan, saj si je poskrbcl noDis. Znan je bil t>a tudi meni. Dobro se še spominjate, kaj sem vam naročil pred kakim mesecem. Pripravite se, sem dejal, da lahko z dvanajstimi možmi nemudoma odrinete na glavno cesto, ki pelje skoz gozd v Lonrai, na kraj, ki sem vam ga natančno opisal, in tam da počakajte, dokler vam ne zažvižgam. Ubogali ste, storili ste svojo dolžnost. Gospod notranji minister bo zvedel o tem. Med tem pa sem čakal in prežal na gospoda St. Tropčze v ulici St. .Blaise, blizu njegovega stanovanja. Štirinajst dni je bil ,bolan' in vseh Stirinajst dni nisem odmaknil očesa od njegovih glavnih vrat. Nazadnje ni mogel več vzdržati. Pohlep po denarju ga je gnal, morebiti tudi radovednost, morebiti tudi njegovo pustolovsko nagnenje. Ni se zmenil, da sta ga previdnost in zdrava pamet svarila — saj je dobro slutil, da sem mu za jpetami, saj je moral slutiti, da sc bo Zajčji gobec hotel maščevati in da ga čaka. Še enkrat si je nadel razmrščono brado, si oblekel obnošeno delavsko suknjo, si privezal leseno nogo ter se podal na kriva ;:ota. Vaš mož, ki ste mi ga dali aa razpolago, jc bil skrit blizu mone. Ni videl prokuratorja, ko je stopil iz hive. tvidi ni vodol. na ko.sra čakam, Koj sem ga poslal k vam z naročilom, da se morate nemudoma podati na označeno mesto. Jaz pa sem šel za prokuratorjem. Pač ne slutite, kaj se pravi slediti takeirvu drznemu, obenem pa silno previdnemu človeku! Sledil sem mu, ni me videl, tudi'slišal me ni. Temna noč je bila, ko je zapustil dom. Šel je naravnost v tisto zapuščeno hišo ob robu gozda Cache-Renard. Blizu ceste leži, dobro jo poznate. Četrt ure pozneje je prišel ven, preoblečen v svoj roparski kroj. Tako je bil spremenjen, da sem za nekaj trenutkov dvomil, ali je res on ali ne. Svojo leseno nogo je kar čudovito naravno uporabljal. Izginil je v gozdu. Nisem šel za njim. Vedel sem, kam gre, pa sem se tudi bal, da bi me v tihem gozdu vendarle utegnil sliSati. Medtem ko si je s trudom utiral pot skozi goščvao, sem pohitel po glavni cesti. Dobro sein vedel za kraj, kjer je ležal plen, večkrat sem zadnji mesec obiskal starikasto vrbo ob robu močvirja. Tudi topot sem jo kmalu našcl. Zajčji gobec in.jiijegov tovariš sta žo čakala. Tekom zadnjih uiii sta redno vsako noč ležala na preži. In ko jo prišel Srebma noga, sla ga napadla in maščevala izdaistvo. Pa nisem ju smel pustiti živeti. Sicer ne vem, ali jima je bila znana skrivnost njihovega vodje. Pa lahko bi bila pri zaslišanju povetiala stvari, ki bi utegnile škodovati ugledu naŠega upravnega uradništva. Zrela sta bila za ffuillotino. Ustrelil sem ju. Sam bom odgovarjal fea svoje dejanje gospodu notranjemu ministru.« Mož v sivi suknji je umolknil. Nem in osupel je strmel Lefžvre na suhljato, 3robno postavo tajnega detektiva. Ni mu šlo v glavo, kako se more v taki brezpomembni zunanjoeti skrivati tolika duhovitost in odločnost. »Sedaj pa, moj dobri Lefdvre,« je končal detektiv slišno prijazneje, »sedaj pa bo treba dognati, kako je s tisto ,gospo'. Posebno pa, kaj je • tlstim ,monsignorom'.« II. - - ŠPANJOLEC. 1. Mož % leseno nogo hodi slejkoprej svobodno In nemoteno svoja zločinska pota, gospod cesar¦ki prokurator pa je padel kot žrtev svojega poklica in v izvrševanju svoje dolžnosti v boju z ^oparji, katere je hotel izslediti. Taka je bila sklepna Ijudska sodba o dogodkih, ki so prve dni oktobra 1. 1810 vznemirjali Alengon in okolico, — o napadih na poštno kočijo, o vlomu v nadškofijsko palačo in o umoru Maxenca, sluge gosp<5 Plčlanove. Kar je bilo izobražencev, ti so seve glasno zabavljali nad nesposobno državno policijo, ki da ne zna ugnati drznih roparjev. Gospod glavni komisar Lefevre, ki mu je prisega vezala jezik — ali pa morebiti tudi strah —, on pa je pri teh govoricah godrnjal v svoje goste brke in klel nad zaupnikom notranjega ministra in celo nad ministrom samim. Sevc le po tihcm. Ljudje so bili, to se jc videlo, nemirni in zelo nezadovoljni. In prav tedaj je neugnana roparska tolpa vlomila v Les Ormeaux, v gradič gospoda do Kerbelay. Ljudska nevolja je prikipela do vrhunca. Gospod de Kerbelay je bil dobro znan pariški odvetriik in senator. Blizu Alenrj.ona je imel posestvo/ lep kos zemlje in gozdove, ter celo lastcn lov. Vsako poletje je prcbil z družino počitnice de?eli, hodil na lov tcr vabil pnjatclje in so- sede na vesele večere v Les Ormeaux, tako se je Imenovalo letovišče gospoda de Kerbelay. Nekega ranega jutra, šestega novembra je l»il-o, se je nenadoma razletela po soseščini razburljiva vest, da so tisto noč roparji vlomili y gradlč gospoda de Kerbelay. Enostavno da so ^otrkali in zabtevali vstop v imenu postave. Vse je že spalo, le Hektor, de Kerbelayev siuga, je ša bedel. In ta se je tako zelo prestrašil, da jim je odprl, še preden je poprašal, kdo da so Jn kaj da hočejo. Seveda so koj planili nadenj, da še na pomoč ni mogel poklicati, zamašili mu da še na pomoč ni mogel poklicati, mu zamašili Oeslišno po stopnicah v gornje prostore. Gospod senator se je pravkar spravljal spat, ¦Bapol je že bil slečen. Iznenadili so ga, mu naetavili pištolo na sence in zahtevali, da jim nemudoma izplača dvajset tisoč frankov. In če le zine, so mu grozili, ga bodo kratkoraalo ustrelili In tudi njegovo ženo in otroke. Gospod de Kerbelay je imel že dobrih šestjdeset let, ni bil ravno posebnega zdravja in tudi poseben junak ni bil. Ves prestrašen in preplalen, s pištolo na sencu in 8 tucatom bodal na oraih. ia naiRkal kliuče in izvočil rooariem ves denar, ki ga je imel v hiši, povrh pa še demantni prstan, ki je bil tudi vreden dvajste tisofi frankov in ki ga je bil dobil od cesarja v priznartje za neke posebne zasluge. In potem so roparji odšli neslišno in tiho kakor so prišli. In ko se je razzvedelo po okolici o vlomu, ni bilo sledu več o njih. Javno mnenje je kratkomalo zaaodilo, da je vlom zasnoval in izvršil mož z leseno nogo. Gospod Lef&vre je seve dobro vedel, da počiva ropar tega slovitega imena že dober mesec v slavni grobnici družine St.Tropčze, in je bil v silni zadregi. Odkar je doživel svoje žalostne izkušnje z dvojno osebnostjo gospoda St Tropeze, se ga je vobče prijela neka negotovost. Saj ni mogel nikomur več zaupati —! Če je svojemu znancu stisnil roko, mu voščil dobro jutro, — ali je vedel, če ni morebiti ta tudi eden izmed tistih —!? Gospod de Kerbelay je bil radi izgube demantnega prstana bolj žaiosten ko radi dvajset tisoč frankov, in je obljubil nagrado pet tisoč frankov fistemu, ki bi roparje izsledil. Ta nagrada je kajpada silno podžgala detektivsko vnemo gospoda komisarja Lefčvre in njegovih liudi.