Glasilo občinske konference SZDL Hrastnik Leto 2 • številka 2 • junij 1985 Dostaviti na naslov: čitalnica sp 35 NAŠ barometer 1985 352(497 12 Hrastnik) 1001889 2 COBISS o MMBMl dTTk WWt Pred nami je 3. julij - dan, ki smo ga občani in delovni ljudje Hrastnika izbrali za svoj občinski praznik. Ta dan se spominjamo na dogodke v letu 1934, ko so se hrastniški rudarji zaradi neznosnih socialnih razmer in izkoriščanja odločili za veliko gladovno stavko, kije imela velik odmev v vsej državi. Sprožila je solidarnostne stavke v drugih rudnikih, neposredno podprli pa so stavkajoče rudarje delavci Steklarne in Kemične tovarne iz Hrastnika. Nikdar prej delavski razred Slovenije ni tako enotno in tako odločno segel po skrajnih sredstvih za doseganje svojih pravic. Letošnje praznovanje sovpada z nekaterimi pomembnimi obletnicami dogodkov, ki so imeli velik vpliv na naš dosedanji razvoj. Med najpomembnejše spada vsekakor 40-letnica zloma fašizma, ki jo letos praznuje ves napredni svet. Starejši občani se še živo spominjajo 9. maja 1945, ko so po brezglavem begu okupatorja in njegovih sodelavcev zmagovito vkorakale v našo dolino prve partizanske enote. V spomin na to obdobje iz naše slavne preteklosti bo v dneh praznovanja odkrito obeležje in obnovljen rov na Ani, skozi katerega so v letu 1944 vdrli partizani - domačini v Rudnik in onesposobili rudniške naprave tako, da jih okupator vse do konca vojne ni uspel obnoviti. Letos poteka 40 let, odkar smo se goloroki, s skromnimi sredstvi, a neizmerno volj9 in zanosom lotili obnavljati porušeno domovino. Številne objekte, železnice in ceste, ki še danes služijo svojemu namenu, so udarniško zgradile mladinske delovne brigade. Zato je krajevna skupnost Rudnik sklenila dati trajno priznanje tej obliki dela v najtežjih časih našega razvoja s tem, da se ob letošnjem prazniku poimenuje središče Loga v Trg mladinskih delovnih brigad. Med pomembnejše pridobitve v tem letu sodi vsekakor nova obvoznica iz zgornjega Loga do Ceste 1. maja, ki bo odpravila sedanjo gnečo ob prometnih konicah na Logu. Pešcem pa bo skozi Spominski park 88 dreves približala novo avtobusno postajo. Tudi v drugih krajevnih skupnostih so bili v zadnjem času odpravljeni nekateri dolgoletni pereči problemi. V skladu s politiko hitrejšega razvoja na področju komunalnega urejanja naselij v posameznih krajevnih skupnostih smo si s planom za to srednjeročno obdobje zadali, da bodo imele prednost tiste naloge, ki zadovoljujejo skupne interese čim širšega kroga delovnih ljudi in občanov. 0 Ji M m Jjpijjjl rötTI /lil Ob našem razniku Vsi zbori občinske skupščine Hrastnik so na predlog Komisije za podeljevanje priznanj Zaslužni občan, 4. 5. 1985 soglasno sprejeli sklep, da se v letošnjem letu podeli naziv ČASTNI OBČAN Marjanu Orožnu, predsedniku Republiškega sveta ZS Slovenije, dolgoletnemu uspešnemu družbenopolitičnemu delavcu, rojaku, katerega ustvarjalni prispevek v razvoju naše družbe je tesno povezan tudi z dogajanji v naši občini. ZASLUŽNI OBČAN Marinu Urbancu, roj. 22. 10. 1930, stanujočemu na Dolu pri Hrastniku za delo in uspehe, ki jih je dosegel s svojim delom na gospodarskem področju. POSEBNO PRIZNANJE OBČINE HRASTNIK se podeli: ,, Alojzu Pavčniku roj. 13. 6. 1926, stanujočemu na Dolu pri Hrastniku, za dosežene gospodarske uspehe v občini; Ruži Sihur, roj. 16. 3. 1939, stanujoči v Hrastniku, za družbenopolitično delovanje v občini; Andreju Šerganu, roj. 24. 11. 1909, stanujočemu na Marnem, za družbenopolitično delovanje v krajevni skupnosti; Prosvetnemu društvu Podkraj, za uspehe, ki jih je doseglo na področju kulturne in prosvetne dejavnosti; Francu Kovaču, roj. 9. 11. 1926, stanujočemu v Hrastniku, za delo in uspehe, ki jih je dosegel na športnem področju; Industrijskemu gasilskemu društvu TKI Hrastnik za delo in uspehe, dosežene na področju društvene dejavnosti; občini Raška,SR Srbija in občina Montigny en Gohelle Francija, za dolgoletno sodelovanje Sem spadajo predvsem: preskrba s pitno vodo, kanalizacija, ceste, ogrevanje in telefonsko omrežje. Ko so zbori občinske skupščine pred nedavnim obravnavali analizo uresničevanja srednjeročnega plana občine Hrastnik so ugotovili, da bodo načrti posameznih krajevnih skupnosti izpolnjeni, na nekaterih področjih pa celo preseženi. To je bilo omogočeno predvsem zaradi aktivnega vključevanja krajanov s prostovoljnim delom in lastnimi prispevki. Kljub temu pa dodatne želje ali nove zahteve v nekaterih okoljih prehitevajo realne možnosti, kijih nudijo trenutni rezultati našega združenega dela. Leti v glavnem zaostajajo za predvidevanji, ki so začrtani v srednjeročnem načrtu. Finančni rezultati poslovanja gospodarstva kažejo, da seje gospodarjenje odvijalo v težjih pogojih od pričakovanih na začetku tega srednjeročnega obdobja. Z vsebinskega vidika, so bili zaostreni pogoji pereči v nekaterih najbolj vitalnih področjih, kot so: ekonomski odnosi s tujino, zadolženost ter pritiski visokih rasti cen, predvsem energije, ki v zvrsti naše industrije pomeni največji strošek. Smo sredi priprav na srednjeročno obdobje 1986-1990. Naša dolžnost je, da se tvorno in odgovorno vključujemo v načrtovanje naše prihodnosti, s poudarkom na poglabljanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in s ciljem po večjem obvladovanju pogojev družbene reprodukcije. Dosledno bomo morali uresničevati naloge dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, vzpodbujati učinkovito in kakovostno gospodarjenje ter zaostriti odgovornost za izpolnjevanje sprejetih sklepov na vseh ravneh. Le tako bomo zagotovili pogoje za skladen razvoj, za krepitev materialne in socialne varnosti ter samoupravni položaj delovnih ljudi in občanov. Razmere terjajo učinkovito in predano delo vseh organov in vsakega posameznika v našem delegatskem sistemu. Zato je naša skupna naloga, da v pripravah na skupščinske volitve v letu 1986 evidentiramo sposobne občane, ki imajo znanje in voljo za to - vse bolj odgovorno delo. V imenu občinske skupščine, izvršnega sveta in družbenopolitičnih organizacij občine Hrastnik iskreno čestitam vsem občanom in delovnim ljudem Hrastnika ob praznovanju občinskega praznika, dneva borca in dneva rudarjev in jim želim novih delovnih uspehov. PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE HRASTNIK Jože ŽIBRET Razvoj naše občine Na pragu novih planskih odločitev Smo v času, ko zaključujemo uresničevanje družbenega plana občine za obdobje 1981—1985 oziroma smo sredi priprav dveh pomembnih planskih dokumentov, s katerima se bomo opredelili za razvoj naše občine do leta 1990 oziroma 2000. Pri opredeljevanju našega razvoja moramo izhajati iz širših družbenih vplivov in interesov, spoznanj in razmer, v katerih živimo in nerealiziranih nalog iz obdobja uresničevanja tekočega srednjeročnega obdobja 1981-1985. Vse to pa zahteva usklajene aktivnosti in odločitve delavcev, delovnih ljudi in občanov med možnostmi, željami in potrebami, kajti le na ta način si bomo zagotovili boljše delovne in življenjske pogoje. Naš dolgoročni razvoj mora temeljiti na preobrazbi našega gospodarstva, kar pomeni, da bodo morali naši ozdi prilagoditi svoje proizvodne programe tako, da jim bo zagotovljen nadaljnji obstoj oziroma razvoj. Vzporedno s tem pa se bodo razvijala tudi ostala področja življenja in dela naših občanov. Tako bo razvoj kmetijstva usmerjen v optimalno izkoriščanje vseh razpoložljivih proizvodnih zmogljivosti, ki bodo dolgoročno zagotavljale samooskrbo na nekaterih področjih te dejavnostih. Zaradi vse večje potrebe po nujnosti preobrazbe našega gospodarstva in zaradi vse večjih potreb občanov po storitvenih dejavnosti pa se pred nas postavljajo realne zahteve po razvoju proizvodne in storitvene obrti. Uresničevanje teh ciljev pa je osnovni predpogoj za razvoj na področjih, ki so za življenje občanov temeljnega pomena (področje stanovanjske in komunalne dejavnosti, promet in zveze, itn.). Še posebno skrb bomo posvetili prostoru v katerem živimo, ki pa je zelo obremenjen od vseh vrst onesnaževanja. Zato bomo opravili meritve in sprejeli ustrezne ukrepe, s katerimi bomo zmanjšali in preprečili morebitne hujše posledice zaradi onesnaženosti. Iz dolgoročnih usmeritev pa izhajajo naloge, ki jih bomo opravili v naslednjem srednjeročnem obdobju. Z analizo razvojnih možnosti ugotavljamo, da se bo moral naš razvoj še bolj kot doslej opreti na lastne sile. To pa zahteva od nas vseh, da moramo že v naslednjem srednjeročnem obdobju uresničiti nekatere ključne cilje kot so: širše in trajnejše vključevanje v mednarodno delitev dela, poslovno in dohodkovno povezovanje s širšim jugoslovanskim prostorom in pričeti z intenzivno preobrazbo proizvodnih programov. Ob doseganju teh ciljev pa bo možno povečati produktivnost dela in ustvariti sredstva za razšir- jeno reprodukcijo, ki so bistvenega pomena za družbenoekonomski razvoj naše občine. To se bo odrazilo v zadovoljevanju delavčevih osebnih in skupnih potreb na višji in kvalitetnejši ravni. Predvsem so tu pomembni cilji srednjeročnega razvoja na področju stanovanjske dejavnosti, kjer bomo poleg novogradenj pospeše- no prenavljali dotrajani družbenostanovanjski sklad, kot tudi pridobili nove stanovanjske površine na neizkoriščenih površinah stanovanjskih objektov. Pri tem pa bomo morali uveljaviti tržno načelo oddaje gradbenih del in postopen prehod k ekonomskim stanarinam. Komunalna dejavnost bo usmerjena v gradnjo novih zajetij in vodnih hramov za boljšo oskrbo s pitno vodo, v urejanje kanalizacije, ureditev novih deponij za razne odpadke in razširitev pokopališča na Dolu. Posodobili bomo najbolj kritične cestne odcepe in nadaljevali z razširitvijo telefonskega omrežja, uredili bomo vodotoke in sanacijo plazovitih območij. Za zaščito človekovega okolja pa bodo ozdi, onesnaževalci Naši delegati so v republiški skupščini ob obravnavi osnutka dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 2000 v razpravi predlagali naslednje dopolnitve: 1. V točki 3.1. energetika — jasneje opredeliti uporabo lastnih energetskih virov od potrebnih raziskav, modernizacije proizvodnje in eksploatacije rudnikov, z gradnjo termoelektrarn-toplarn in tako izrabiti dva energetska vira. Podpiramo gradnjo termo-elektrarne-toplarne III Trbovlje in pričakujemo, da se bo pričela v naslednjem srednjeročnem obdobju ter je ne bomo preložili. Ker je enregetika področje širšega družbenega pomena, pričakujemo, da bomo v dolgoročnih projekcijah zagotovili: - Vključevanje stroška ekologije v proizvodno ceno. - Ustrezne pogoje pridobivanja dohodka, ki naj nadomesti neekonomsko pokrivanje izgub, kar povzroča razne odklone v smislu ekonomske racionalnosti v tej dejavnosti. Takšen način pokrivanja izgub, kot je sedaj ne koristi niti družbi niti revirjem, najmanj pa je v ponos rudarstvu oziroma energetiki. - Modernizacija naj temelji na tehnologiji, ki bo terjala čim manjše zaposlovanje. 2 V točki 3. 1. 33. promet in zveze — predlagamo, da se k cestnim odsekom, ki jih bo treba zgraditi (za Ruda - Strunjan) vključi Zasavsko cesto na odseku Hrastnik -Radeče in Litija - Ribče. S tem bi dokončno usposobili to magistralno cesto ter dosegli najbolj prirodno povezanost Posavja, Dolenjske, Savinjske doline, Revirjev, Ljubljane z ostalimi deli Slovenije. 3. V točki 3.4.19. urejanje in varstvo okolja — je kot obvezno izhodišče izpostavljena naloga o varstvu kakovosti zraka in saniranju ozračja. Ker revirji spadamo po ugotovljenih meritvah v najbolj ogroženo območje, je treba v dolgoročnem planu SR Slovenije, kakor tudi v srednjeročnem planu opredeliti način sanacije s stopnjo saniranja, že v srednjeročnih planih pa določiti finančne vire za sanacijo. Občini Trbovlje-Hrastnik, sta za sanacijo ozračja kot območji IV. razreda onesnaženja sicer opredeljeni, občina Zagorje pa je celo izpuščena (stran 29 - 4. odstavek). V revirjih predlagamo, da se v dolgoročnem planu onesnažena območja navedejo po vrstnem redu stopnje skupne onesnaženosti (ne samo S02), ki bo osnova za dejansko prioriteto pri saniranju. na osnovi opravljenih meritev sprejeli in začeli izvajati sanacijske programe za preprečevanje onesnaževanja. Za razvoj družbenih dejavnosti (šolstvo, otroško varstvo, zdravstvo, socialno skrbstvo, kultura, itn.) se bodo sredstva gibala skladno z rastjo dohodka v gospodarstvu, tako da bodo le dodatno zbrana sredstva s širjenjem oblik neposredne svobodne menjave dela zagotavljala razširitev te dejavnosti. Eden izmed pomembnejših elementov razvojne politike v naslednjem srednjeročnem obdobju bo tudi skladnejši razvoj krajevnih skupnosti. Tako bomo še bolj kot doslej namenili pozornost hitrejšemu razvoju obrobnih krajevnih skupnosti in s tem omogočili postopno izenačevanje pogojev bivanja vsem krajanom. Vse navedene usmeritve našega razvoja, katere je že obravnavala delegatska skupščina, bomo v procesu nadaljnjega planiranja uskladili s potrebami, željami in možnostmi, jih konkretizirali v obliki nalog, ki jih bomo vsi delovni ljudje in občani obravnavali in sprejeli v obliki družbenega načrta naše občine. Ker že sam sistem družbenega planiranja vključuje v ta proces slehernega delavca in občana, se pred nas postavlja sorazmerna odgovornost do zahtev in želja, ki jih želimo uresničiti v naslednjem planskem obdobju na vseh področjih družbenega življenja in dela občine. Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj PROGRAM PRAZNOVANJA OB OBČINSKEM PRAZNIKU, DNEVU BORCA IN RUDARSKEM PRAZNIKU PETEK, 28. 6. 1985 ob 13. uri: Otvoritev in ogled razstave DO Steklarna -Sijaj in TKI v obnovljenem steklarskem gradu SOBOTA, 29. 6. 1985 ob 9. uri: Kegljaški turnir z nastopom ekip Hrastnik -Rudnik in Bratstvo iz Hrastnika ter Gradis in Tekstil Slovan iz Ljubljane v kegljišču na Logu ob 10. uri: Odkritje obeležja v spomin na vdor partizanov v jamo Oj sto na Ani ob 11. uri: Otvoritev in ogled novih proizvodnih prostorov tozda Proizvodnja svetil DO Steklarne-Sijaj ob 12. uri: Proslava ob 125. letnici DO TKI Hrastnik na Nasipih - slavnostni govornik bo predsednik Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Marjan OROŽEN NEDELJA, 30. 6. 1985 ob 8. uri: Odprti hitropotezni šahovski turnir Zasavja v hotelu Jelka ob 9. uri: Kolesarska dirka v počastitev občinskega praznika, start in cilj pred hotelom Jelka ob 9. uri: Tradicionalno strelsko tekmovanje z MK puško - strelišče SD Steklar ob 10. uri: Medobčinski kegljaški turnir invalidskih ekip v kegljišču na Logu ob 17. uri: Namiznoteniško srečanje ženskih ekip Kemičar : Kras Zgonik (italijanski državni prvak) v telovadnici OŠ NH Rajke na Logu ob 18. uri: Foto razstava na temo POKRAJINA v Zdravstvenem domu PONEDELJEK, 1. 7. 1985 ob 17. uri: Otvoritev likovne razstave Vinka Hrovatiča Obeležja NOB v Zasavju in knjižne razstave 40 let v svobodi v kpjižnici v Dijaškem domu ob 18 uri: Nogometno srečanje veteranov Rudar in Bratstvo v športnem parku na Logu TOREK, 2. 7. 1985 ob 15. uri: Poimenovanje ulice po pobrateni občini Montigny-en-Gohelle iz Francije na Logu ob 16. uri: Promenadni koncert Rudarske godbe Hrastnik pred Delavskim domom ob 17. uri: Slavnostna seja delegatov vseh treh zborov Skupščine občine Hrastnik, delegatov skupščin samoupravnih interesnih skupnosti in skupščine Krajevne skupnosti Rudnik v Delavskem domu ob 20.30: Nočni tek po ulicah Hrastnika - start in cilj pred hotelom Jelka - Družabna prireditev na Nasipih SREDA, 3. 7. 1985 ob 10. uri: Rudarski praznik - osrednja proslava v Zagorju ČETRTEK, 4. 7. 1985 ob 7. uri: Množični pohod Sto družin po poteh spominov NOB: - za smer Kal izpred Rudnika — za smer Gore izpred spomenika na Dolu DELEGATSKA VPRAŠANJA IN ODGOVORI Na 22. zasedanju zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine, 25. marca letos, je delegacija krajevne skupnosti Dol pri Hrastniku postavila delegatsko vprašanje glede razvoja Brnice, gradnje stanovanjskih objektov na tem območju in ureditev nekaterih komunalnih problemov. Naselje Brnica leži znotraj pridobi valnega prostora premogovnika Hrastnik, kije bil določen na osnovi ge-ološko-geomehanskih razmer oziroma na osnovi predvidenega obsega odkopavanja. Zaradi tega je upravni organ na osnovi delegatskega vprašanja zaprosil Premogovnik Hrastnik za pojasnilo, iz katerega izhaja, da so se deformacije površine na obravnavanem območju že močno približale naselju Brnica. Z odkopavanjem pa se bo vpliv na površino še širil proti jugu. Pravkar potekajo obsežne geološko-geomehanske raziskave, na osnovi katerih bo mogoče predvideti smer in dinamiko bodočega odkopavanja in s tem tudi širjenja vpliva na površino. Glede na veljavno zako- nodajo gradnja znotraj pri-dobivalnega prostora premogovnika ni dovoljena, ker utegne zaradi rudarskih del priti do poškodb gradbenih objektov. Zakon o rudarstvu (Uradni list SRS, št. 17/75) v 63. členu zato predpisuje, da si mora investitor za vsako adaptacijo ali gradnjo v mejah pridobivalnega prostora pridobiti mnenje rudarske organizacije. Rudnik rjavega premoga Hrastnik izdaja navedeno mnenje v skladu z Navodili o kriterijih, pogojih in postopku za izdajo mnenj v skladu s 63. členom zakona o rudarstvu, ki jih je sprejel delavski svet ZPT Trbovlje na svoji seji 14. oktobra 1983. Navedena navodila in grafični prikaz vplivnega območja premogovnika Hrastnik so na vpogled občanom pri občinskem upravnem organu pristojnem za urejanje prostora in varstvo okolja. Delegacijo KS Dol pri Hrastniku so zanimale tudi možnosti za razširitev telefonskega omrežja v naselju Brnica in ureditev krajevnih cest in poti. Podjetje za PTT promet Trbovlje bo istočasno s polaganjem medkrajevnega telefonskega VF kabla Hrast-nik-Rimske Toplice izvedlo tudi obnovitvena dela in delno razširitev krajevnega telefonskega omrežja za območje naselja Brnica in Dol. S tem bodo na voljo novi telefonski priključki v naselju Brnica že v drugi polovici letošnjega leta. Urejanje krajevnih cest in poti je opredeljeno v programu krajevne skupnosti Dol, seveda v okviru razpoložljivih sredstev. Redna vzdrževalna dela so zajeta v programu, za večje rekonstrukcije in posodobitve pa ima KS izdelan prioritetni vrstni red, sestavljen na osnovi kriterijev, ki jih je sprejel svet krajevne skupnosti. Delegat delovne organizacije Steklarna-Sijaj je na 22. zasedanju zbora združenega dela, 25. marca 1985, postavil vprašanje oziroma zahtevo krajanov Frtice, da izvajalec del pri gradnji daljnovoda iz nove RTP sanira cesto, ki je bila poškodovana zaradi prekomernih obremenitev. Upravni organ je že julija lani, pred pričetkom izvajanja del, sklical pogovor z investitorjem, na katerem je bilo dogovorjeno, da bo investitor takoj po končanih delih opravil potrebna sanacijska dela oziroma uredil odškodninske zahtevke. Ker so delali predvsem v zimskem času in slabem vremenu, so se poškodbe predvsem na cestah in opornih zidovih pojavile v večjem obsegu, kot je bilo pričakovano, zato obstaja nevarnost še večjih poškodb na komunikacijah in stanovanjskih objektih. Zato je upravni organ 13. maja 1985. organiziral ponovni pogovor z investitorjem, na katerem so sodelovali tudi predstavniki skupnosti krajevnih skupnosti, KS Steklarna, KS Dol in KS Prapretno. Dogovorjeno - je bilo, da bo investitor v desetih dneh ocenil vse poškodbe na komunalnih objektih in pričel s takojšnjo sanacijo. Ostale odškodninske zahtevke zasebnih lastnikov pa bo investitor obravnaval po dokončanju del, predvidoma do konca junija 1985. Krepitev odnosov pobratenja in sodelovanja Slovenska beseda v... Znano je, da je občina Hrastnik pobratena z občinama Raška iz Srbije in Montigny en Gohelle iz Francije. S slovenskim kulturnim društvom Slovenska beseda v Hüchelhoffnu iz Zahodne Nemčije pa ima Občinska konferenca SZDL Hrastnik podpisano listino o sodelovanju. Z vsemi temi že vrsto let sodeluje v različnih oblikah. Ustaljena je tudi praksa občasnih izmenjav uradnih delegacij, namen katerih je. da tekoče skupno analizirajo uresničevanje obveznosti, ki smo jih skupaj zapisali v listine, in se hkrati tudi dogovarjajo o nadaljnjem vsebinskem poglabljanju odnosov. Montigny Tako je tudi v letošnjem letu, po triletnem premoru, na povabilo predsednika občine, je v Montigny odpotovala delegacija naše občine. Na obisku je delegacija doživela prisrčen sprejem, kar je že samo po sebi ustvarilo vzdušje za odkrite in tovariške pogovore. Takšen odnos menjave letovanja določenega števila otrok in o navezavi čim širših stikov med njihovo in našo mladino ter ostalimi občani. Skupni cilj je izmenjava različnih izkušenj dela v interesnih dejavnostih, kar vse naj bi prispevalo h krepitvi bratskih odnosov med narodi in utrjevanju miru v svetu. Svoj prisrčni odnos so pokazali tudi s tem, da so v Delegacija Hrastnika s predstavniki občine Montignv pred muzejem, v katerem je na vidnem mestu urejena tudi zbirka o sodelovanju pobratenih občin. niso pokazali samo uradni predstavniki občine, ampak vsi ljudje, s katerimi so se člani delegacije srečevali na uradnih sprejemih in ob ogledih gospodarskih, komunalnih, kulturnih dosežkov, spoznali pa so tudi njihovo skrb za socialne razmere občanov. Vse, s čimer seje delegacija seznanila, je kazalo na veliko prizadevnost za gospodarsko in komunalno ureditev kraja, ter na skrb komunistične partije Francije, ki je v tej občini na oblasti, a si z delom med ljudmi in skrbjo za njihove socialne razmere vsakodnevno utrjuje svoj ugled in položaj ter s tem utrjuje položaj njihovih delavcev. S posebnim ponosom so pokazali urejenost novega mestnega dela, v katerem so glavno ulico leta 1983 poimenovali Ulica Hrastnik. Tik ob njej je bil v letošnjem letu na novo odprt mestni muzej, katerega zgodovinske in kulturne eksponate so delegaciji širše predstavili in v katerem je na vidnem mestu urejena tudi zbirka, ki predstavlja sodelovanje in pobratenje z občino Hrastnik vse od podpisa listine do danes. Pomen, ki ga v občini Montigny dajejo pobratenju s Hrastnikom, je izreden. Prizadevanja za razširitev odnosov med posameznimi institucijami in ljudmi je bilo čutiti pri vseh srečanjih, od najmlajših, s katerimi se je delegacija srečala v Pony klubu, pa vse do srečanja z upokojenci v njihovem klubu. Zato so tudi v uradnih pogovorih med delegacijami, izhajajoč iz ocen dosedanjih rezultatov, poudarili konkretne oblike sodelovanja. Po sprejetju programa protokolarnih stikov sta se delegaciji dogovorili še o navezavi medsebojnih stikov med osnovnimi šolami, posameznimi društvi in klubi. Govorili sta o možnostih iz- Raška jev. To povezovanje se je načrtneje začelo 24. maja 1977, saj so ta dan v Raški podpisali listino o pobratenju Osnovne šole Ivo Lola Ribar Raška in Osnovne šole narodnega heroja Rajka Hrastnik. Pionirji in mladinci obeh šol se najbolj veselijo srečanj. Zakaj tudi ne? Veselje, tovarištvo, ljubezen, spoštovanje - to so čustva in vrednote, ki se rodijo in izkažejo ravno ob medsebojnih srečanjih. Zato načrtujemo ekskurzijo naših učencev 8. razreda po Jugoslaviji tako, da ob dnevu pionirjev (29. septembru) na svoji poti obiš- (Beograd, Kragujevac, Sutjeska, Jajce, Kozara), vselej pa so se oglasili v Raški. Tudi učenci iz Raške vsako leto obiščejo Hrastnik. Letos je bilo 4. in 5. junija v našem domačem kraju več kot 200 mladincev iz naše pobratene šole. K prijetnemu počutju prispevate tudi starši in drugi občani, zato se vam najiskreneje zahvaljujem. Učenci tudi med šolskim letom vzdržujejo in negujejo prijateljske vezi, saj si pridno dopisujejo. Obe šoli imata med seboj stalne stike, izmenjujeta si likovna in literarno-novinar-ska dela, urejata razstave ter pripravljata kvize znanja o Ivu Loli Ribarju in heroju Rajku. Tudi osnovni organizaciji sindikata obeh šol skrbita za medsebojno sodelovanje. Učitelji pa ob srečanjih primerjamo naše delovanje na strokovnem področju. Strokovnemu izpopolnjevanju in sodelovanju so posvetile precejšnjo pozornost tudi Glasbene šole Hrastnika, Trbovelj in Zagorja ob Savi. S skupnim glasbenim programom so gostovale v pobratenih občinah Raška ter Aleksinac (pobraten z Ko smo bili mi v Raški, se mi je zdelo vse bolj toplo in v redu. Tu pri nas pa je bilo in šlo vse tako na hitro. Tudi na plesu bi še ostali, a smo, žal. morali domov. Tako sem se poslovil od svoje generacije Raščanov zelo na hitro. Mitja Predovnik. 8. b Težko pričakovan prihod Raščanov. Spet smo skupaj obnovili spomine na prvo srečanje in se z žalostjo spomnili potresov, ki noč in dan ogrožajo prebivalce mesta. Raščani so nam prinesli pozdrave staršev in prijateljev ter sorodnikov. Ko smo se poslovili, smo si obljubili, da si bomo dopisovali. Branka Mravljak. 8. b Slovenska beseda iz Hückelhofna Občinska konferenca SZDL Hrastnik je v letu 1983 podpisala listino o sodelovanju z društvom Slovenska beseda iz Htickelhofna v ZR Nemčiji, v katerega se vključujejo naši delavci, ki so na začasnem delu v tujini. Večina jih je iz Revirjev, okolice Ptuja, drugih krajev Slovenije, pa tudi iz naših bratskih republik. Veže jih težko delo v rudniku premoga Sofija Jakoba, velika ljubezen do domovine, skrb za ohranitev materinega jezika in narodnih običajev. Prav iz teh interesov izhaja tudi njihov delovni program. 120 članov društva deluje v pionirski in mladinski folklorni skupini, v mešanem pevskem zboru, recitacijski skupini, nogometni sekciji, kegljaški sekciji in drugih interesnih dejavnostih. Zlasti pa je pomembno, da so za družbeno aktivno delo pridobili širok krog mladih in njihovim interesom prilagodili osnovni program društva. Globoko se zavedajo dejstva, da bodo njihovi otroci postali tujci, če sami ne bodo kaj storili za njihovo predšolsko vzgojo in vzgojo odraščajoče mladine. Tako deluje že eno leto v okviru društva enkrat tedensko mala šola in razred dopolnilnega pouka slovenskega jezika, katerega obiskuje 15 mladih. To odgovorno vzgojno nalogo opravlja zelo aktivna »tajnica« društva Vladka Ravnikar, enkrat mesečno pa ji bodo bivalcev širše okolice Htickelhofna. Ob prijetni slovenski narodni glasbi, srečelovu jim ponudijo tudi naše slovenske in jugoslovanske specialitete čevapčiče in slivovko. Znani so kot dobri gostitelji. Skoraj dve leti pa so si člani društva prizadevali, da bi dobili svoje prostore. Ker so bile možnosti dobiti jih v najem majhne, so se odločili, da gradijo kar sami. Prostor za gradnjo v zelo lepem in urejenem delu mesta, jim je brezplačno dodelila občina, za vse ostale stroške pa so se odločili, da jih bodo nosili sami. Novembra lani so pričeli graditi, zagnano, z veliko entuziazma, dobre volje in pripravljenosti vseh članov. Del finančnih sredstev so pridobili z organizacijo raznih prireditev, veliko pa so zbrali lastnih prispevkov. Zrasla je zgradba, dolga 19 metrov in široka 11 metrov, v katerih je večnamenski prostor za društvene dejavnosti, prireditve, knjižnica, kuhinja in ostali prostori. Svečana otvoritev je bila 18. maja 1985 ob praznovanju dneva mladosti, prostore pa jim je odprl ambasador SFRJ v ZRN Dragutin Rožman. Na prireditvi je bila tudi delegacija OK SZDL Hrastnik in predstavniki RGD tozda RIG Trbovlje. Seveda si tudi mi v Hrastniku prizadevamo, da bi ostal stik z društvom živ in ustvarjalen. Zato vsako leto sprejmemo program sodelovanja, katerega osnova je, povezovanje z učenci osnovne šole NH Rajka, letovanje otrok v počitniški koloniji Društva prijateljev mladine v Pineti pri Novem gradu, času obiska naše delegacije razobesili francoske in jugoslovanske zastave. To kaže na to, da se tudi občina Montigny, čeprav je površinsko le nekoliko večja od občine Hrastnik, po številu prebivalcev pa skoraj enaka, zaveda svojega deleža odgovornosti v krepitvi dobrih mednarodnih odnosov. To vsekakor nalaga precejšnje obveznosti tudi nam, da v naslednjem letu, ko se bo zaključilo dvajsetletno sodelovanje, ob praznovanju občinskega praznika, primerno poudarimo tudi ta jubilej. Ta bo toliko lepši, kolikor bolj se bomo posamezni občani neposredno ali preko organizacij in društev povezali v delu z organizacijami in društvi pobratene občine Montigny. Marko Orožen Prisrčen sprejem učencev iz Raške. Letos poteka že 21 let, odkar seje pričelo sodelovanje med našo občino in občino Raška iz socialistične republike Srbije. Obe občini loči mnogo kilometrov, vendar to ni ovira, da se ne bi sodelovanje še utrjevalo in poglabljalo. Med pomembnejše naloge v okviru sodelovanja sodijo prav gotovo obiski delegacij ob občinskih praznikih, oziroma drugih priložnostih ter sodelovanje na kulturnem področju: obiski in nastopi kulturnih skupin, razstave fotografij in večkratni pogovori in dopisovanja o življenju in delu obeh pobratenih občin. Mestece pod Kopaonikom leži na območju, ki je bilo večkrat izpostavljeno potresnemu delovanju in ob radijskih in televizijskih novicah o potresih v južni Srbiji smo vedno v skrbeh, da bi ta naravna nesreča prizadela tudi naše prijatelje v Raški. Vezi med Raško in Hrastnikom so trdne. Zelo pomembno je zlasti sodelovanje med mladimi obeh kra- čejo svoje pobratene vrstnike v Raški. Prisrčnega sprejema in navdušenja, s katerim nas pričakajo v Raški ne moreš opisati z nekaj besedami. Ne samo učenci in učitelji, vsi občani Raške se veselijo našega obiska in želijo, da bi ostali čim dalj časa z njimi. V Raški obiščemo tudi vojašnico, v kateri izredno cenijo slovenske fante in jih ob našem obisku pripeljejo na prireditve oziroma srečanja. Rašča-nom smo hvaležni za vse lepe trenutke, ki jih preživimo pri njih. Tu se najbolj zavemo, da smo mi vsi sinovi in hčere ene matere - Socialistične federativne republike Jugoslavije. Zato mislim, da je prav, da pričnejo naši pionirji pravočasno varčevati za ekskurzijo po Jugoslaviji in opraviti v ta namen različne zbiralne in delovne akcije. Z denarnim prispevkom pa jim moramo pomagati tudi delovni ljudje in občani Hrastnika. S tem bomo prispevali velik delež, da ne bosta besedi bratstvo in enotnost naših narodov le na papirju, temveč se bosta izkazovali v dejanjih. Generacije učencev Hrastnika in Dola pri Hrastniku so že desetič obšle razne kraje naše domovine pod geslom PO TITOVI POTI Zagorjem). Letos so izvedli v Raški 2 koncerta za učence, tretji pa je bil namenjen vojakom iz kasarne in občanom Raške. Koncerti naj bi bili stimulacija oziroma vzpodbuda, da bi tudi v Raški ustanovili glasbeno šolo, ki je doslej nimajo. Naši učenci - glasbeniki so bili v Raški izredno lepo sprejeti. Ob koncu ngj omenim še to, da so se učenci naše šole letos udeležili 12. srečanja osnovnih šol Ivo Lola Ribar iz vse Jugoslavije, ki je bilo od 22. do 25. aprila v Slavonskem Brodu. Kot bratska šola osnovne šole Ivo Lola Ribar iz Raške smo bili na tem srečanju med 500 učenci in učitelji iz vseh republik in pokrajin naše domovine edini Slovenci in zato so nam vsi izkazovali še posebno pozornost. S čudovitega srečanja smo se vrnili z zavestjo, da mora biti tudi vnaprej med prednostnimi cilji našega življenja in dela ohranjanje, negovanje in razvijanje tradicij in pridobitev NOB ter socialistične revolucije ter ohranjanje in utrjevanje zavesti o enakopravnosti, povezanosti, bratstvu in enotnosti vseh narodov in narodnosti Jugoslavije. Breda Vidmar Vtisi iz prvega letovanja v domovini! Lansko leto v juliju, smo pionirji SKD SLOVENSKA BESEDA iz Hückelhovena, prvikrat letovali na morju. Ker je bilo to naše prvo srečanje s pionirji iz domovine, nam bo to letovanje še dolgo ostalo v spominu. Zelo smo bili srečni, ko smo pri dopolnilnem pouku zvedeli, da nam SZDL Hrastnik, oziroma ZDPM Hrastnik, omogoča letovanje v Pineti pri Novem gradu. Štirje otroci smo imeli priložnost preživeti počitnice v domovini. Ne vemo, kako naj se zahvalimo za te prijetne dni. Tako lepih počitnic še nismo imeli, saj je med svojimi vrstniki prijetneje, kot pa vedno samo s starši. Mnogo bolj se lahko sprostimo in marsikatera neumnost in nagajivost nam pade v glavo. Posebno nam je ostalo v spominu, kako smo zvečer nagajali dekletom in bi morali naslednji dan ribati jedilno sobo. Vendar so nam dekleta oprostila in to naredila namesto nas. Radi bi se zahvalili vsem tovarišicam, ki so bile z nami. za veliko razumevanja in potrpljenja. Upamo, da jih nismo prehudo jezili, vendar se opravičujemo za vse naše otroške muhe. Prvo srečanje je za nami, ostali pa so nepozabni spomini. Upanje nam ostane, da to ni bilo zadnje srečanje. Še enkrat vam lepa hvala in pionirske pozdrave vsem skupaj! Zdravo! Tanja Baš. Helena Herle ter Silvo in Branko Mikša sedaj pri sestavi in izpeljavi učnih programov pomagali tudi slovenski učitelji v ZR Nemčiji. Vse te razvejane oblike društvenega dela s katerimi poiskušajo našim ljudem in prebivalcem tega kraja pričarati delčke naše domovine, so prireditve ob praznovanju dneva žena, dneva mladosti, 29. novembra -dneva republike, novega leta, v avgustu pa organizirajo velik društveni piknik, katerega se udeleži do 1.500 pre- organiziranje razstav, zbiranje slovenskih knjig, tekmovanje v veseli šoli, vključevanje mladih v mladinske delovne akcije, pošiljanje informacij o dogodkih v domovini, itn. Na takšen način poiskuša-mo, kot smo zapisali v listini, o sodelovanju z njihovo in našo aktivnostjo širiti mostove prijateljstva med narodi in končno ustvarjati tudi možnosti, da se bodo lahko čimpreje vrnili v domovino. Marjan Dolanc KS BOBEN površina: 426,6 ha štev. prebivalcev: 339 (199 moških, 200 žensk) krajevni praznik: 14. oktober-v spomin na obisk Tita in otvoritev doma DPO leta 1968 naselja: Boben, Čeče KS RUDNIK površina: 382,2 ha štev. prebivalcev: 5.577 (2.746 moških, 2.831 žensk) krajevni praznik: 3. julij - v spomin na gladovno stavko rudarjev leta 1934 ulice: Cesta 1. maja, Ulica prvoborcev, Naselje Aleša Kaple, Ulica mladih borcev, Cesta Adama Dušaka, Pot na Kal, Cesta 3. julija, Pot Josipa Brinerja, Studence, Cesta padlih borcev, Pot Vitka Pavliča, Veličkova cesta, Log, Novi Log, Novi dom, Trg Franca Kozarja, Ulica Montigny en Go-helle, Naselje Šlandrove brigade, Trg mladinskih delovnih brigad KS PRAPRETNO površina: 321,4 ha štev, prebivalcev: 302 (148 moških, 154 žensk) krajevni praznik: 5. avgust - v spomin na aretacijo in izgon družin ustreljenih talcev v koncentracijska taborišča leta 1942 naselje: Plesko, Prapretno KS STEKLARNA površina: 375,7 ha štev. prebivalcev: 1.728 (858 moških, 870 žensk) krajevni praznik: 28. junija - v spomin na stavko steklarjev leta 1928 ulice: Grajska pot, Dolska cesta, Taborniška pot, Cesta Hermana Debelaka, Pot Franca Pušnika, Za Savo, Podkraj, Draga, Cesta 1. maja KS PODKRAJ površina: 969,1 ha štev. prebivalcev: 139 (69 moških, 70 žensk) krajevni praznik: 6. december -v spomin na izseljene krajane v taborišča leta 1941 Podkraj .Jesenov a_Sayan' F ',Jf'9SS Kafski hrif Napret ČEČE ^ fČ E /ČZE .Gorenjd A/ £ (Potok Sanda Meterc T^U/slriški prcvuL Ravne Dolgi vrh Boben ■ Zavratne '1 vZavi ščuk Govško brdo \ šli DO L PRLHRASTN1KÜ CsST Čebin V„ _K, a. BOBEN f* Zrebljev hrib ,p. Boben ’elenca, STUDEI ■ K.o-MARNO Mr, že ovna ISTVDENČE Krišlandolski hribf " V/A Unično Brezovo Huda Jama* Hrasrniški hrib RASTNI K BRDCE jri Hra^tni l/nii/rr -v . i K. S. PRAPRETtlO^sV 1mč\ekeenoV prid Irastnjkuw . s. {fBelovot; B H NICA Slatno t. 'Mafnska_J