UDK 551.575(497.12 Ljubljana) UDC 551375(497.12 Ljubljana) MEGLA V ŠENTVIDU Urša Demšar Avtorica je v decembra 1988 in januarju 1989 opazovala meglo ter merila temperaturo in vlaž- nost zraka. S pomočjo zbranih podatkov je ugotavljala zakonitosti v pojavljanju megle v Šentvi- du, naredila pa je tudi primerjavo z razmerami na meteoroloških postajah Ljubljana-Bežigrad in Šmarna Gora. Slika 2. Shematski podolžni profil H E na Savi 34000 • 32050 ' Megla je eden izmed najpogostejših vre- menskih pojavov. To je pravzaprav oblak, ki nastane tik nad tlemi zaradi kondenzacije vodnih hlapov v drobne kapljice in ki zmanj- šuje vidljivost pod 1 km. Glede na nastanek ločimo štiri osnovne tipe megle: advekcijsko, radiacijsko, frontalno in pobočno meglo. Advekcijsko delimo naprej na obalno ali morsko meglo, ki nastane, ko topel in vlažen zrak prodre nad hladno površino (iznad morja nad ohlajeno celino pozimi). Zrak se ohladi in vlaga v njem se kondenzira. Druga vrsta advekcijske megle je puhteča megla, ki nastane nad toplimi vodnimi površi- nami, ki sorazmerno izdatno izhlapevajo (reke in jezera). Vodni hlapi se v hladnem zraku nad temi površinami ohladijo in kondenzirajo. Radiacijska megla nastane ob zlivanju hladne- ga zraka v kotlino (temperaturna inverzija). Delimo jo na prizemno, ki je navadna radiacij- ska megla in dvignjeno meglo, ki nastane ob šibkem vetru ali vertikalnem mešanju zraka nad kotlino. Megla se dvigne in ustali na višini okoli 100 m v nizek stratus. Frontalna megla nastane ob prehodu front, pobočna pa, kjer se ob obsežnem dvigajočem se terenu nariva močno vlažen zrak, se zaradi dviganja adiaba- tno ohlaja in oddaja vlago. Na tak način dobijo vrhovi gora kape. Za nastanek megle je najpomembnejši dejavnik vremenska situacija, pomembni so tudi vplivi raznih meteoroloških elementov, 22 temperature, vlažnosti zraka, vetrovnosti, pa tudi nekateri drugi faktorji, na primer število kondenzacijskih jedrc v zraku. Megla se najpogosteje pojavlja v zaprtih kotlinah, kjer je lahko prisotna tudi do 100 dni v letu. Na pojavljanje megle v teh kotlinah pa vpliva tudi urbanizacija terena s spremembami lokalne mikroklime. Vplivi urbanizacije pote- kajo v dveh smereh: sprememba temperatur- nih razmer (toplotni otok nad mestom) pov- zroča izdatnejše mešanje kotlinskega zraka in s tem zmanjšuje pogostnost megle. Zaradi več- jega onesnaževanja zraka (industrija, promet) pa je na urbaniziranih področjih večje število kondenzacijskih jedrc v zraku, ki povzročijo nastanek megle že pri 90 % vlagi zraka in s tem povečujejo pogostnost megle. METODE IN OPAZOVANJA Šentvid je razsežno urbanizirano naselje kakih 5 km oddaljeno od središča Ljubljane. Leži na nadmorski višini 316 m, južno od Save, v severozahodnem delu Ljubljanskega polja, na eni izmed starejših savskih teras. Ker je to del Ljubljane, ima pač enako podnebje kot Ljubljana sama in s tem zelo pogosto meglo, zlasti v zimskem času. Opazovanja megle so potekala v decembru 1988 in januarju 1989. Opazovala sem vidlji- vost, nastanek in razkroj megle, pojavljanje puhteče advekcijske meglice nad Savo in vreme, merila pa temperaturo in relativno vlažnost zraka. Za določanje vidljivosti sem si izmerila razdaljo do nekaj fiksnih točk na sever in na vzhod in opazovala, ali se objekti vidijo ali ne. Glede na vidljivost sem določila gostoto megle (redka, srednje gosta, gosta in zelo gosta meg- la). Pri nastanku in razkroju sem določila način nastanka oziroma razkroja megle (v kosmih, naenkrat, iz advekcijske meglice nad Savo) in čas megle. Temperaturo in vlago sem merila vsak dan ob 8.uri zjutraj. Pri vremenu sem opazovala tip vremena, tip oblakov, če je bilo oblačno, ob prisotnosti megle pa še vrsto megle. Opazovala sem še prisotnost advekcij- ske puhteče meglice nad Savo. REZULTATI Megla je bila v Šentvidu vedno prisotna, ko je bila relativna vlažnost zraka višja od 93 %. Jutranja temperatura v meglenih dneh se je gibala od -5°C do 0°C, nikoli pa ni presegla ničle. V dneh, ko je bila temperatura nižja od -5°C, je bila vlaga prenizka za nastanek megle (pod 93 %), zato je bilo v takih dneh (tempe- ratura od -10°C do -6°C jasno. Vlaga je bila prenizka za nastanek megle tudi v dneh, ko se je jutranja temperatura dvignila nad ničlo. V teh dneh je bila vlaga med 75 % (najnižja izmerjena vrednost) in 93 %. Bilo pa je tudi nekaj dni, ko je bila vlaga višja od 93 % (ne- koč celo 99 %), pa megle kljub temu ni bilo. Temperatura v teh dneh je bila vedno nad ničlo. Megla je bila najgostejša v dneh, ko je bila jutranja temperatura -1°C, relativna vlažnost pa okoli 95 %. V ostalih primerih je bila megla redkejša. Celodnevna megla se je pojavljala ob najvišjih vrednostih relativne vlažnosti zraka (97-99 %), drugače pa se je čez dan, ponavadi okoli poldneva razkrojila. ZAKLJUČEK Iz svojih rezultatov sem izpeljala nekaj zanimivih zaključkov, dobila pa sem še podat- ke s Hidrometeorološkega zavoda Ljubljana za dve meteorološki opazovalnici, Ljubljano - Bežigrad in Šmarno goro, tako da sem lahko naredila primerjavo med posameznimi deli Ljubljanske kotline. • PRIMERJAVA ŠENTVID - BEŽIGRAD Temperatura v Šentvidu je bila vedno za 1 do 2°C višja od temperature izmerjene za Bežigradom, kar je nenavadno, ker bi zaradi toplotnega otoka nad centrom Ljubljane situa- cija morala biti ravno obrnjena. Razlika je 23 najbrž nastopila zaradi razlike v času merjenja temperature in zaradi razlike v mestih posta- vitve termometrov. V dnevih z meglo je bila vrednost relativne vlažnosti zraka približno enaka v Šentvidu in za Bežigradom, v ostalih dneh pa je bila v Šentvidu vedno za okoli 2-3 % višja. Vidljivost se je v Šentvidu in Bežigradu zelo razlikovala. Včasih je šentviška vrednost krepko presegla bežigrajsko, drugič pa je bila situacija obrnjena. Opazila nisem nobenih vidnejših povezav med vidljivostjo v Šentvidu in za Bežigradom. Vrednosti oziroma razlike med njimi izgledajo povsem naključne in brez prave povezave. Ena izmed možnih povezav bi bilo opazovanje vetrovnosti in gibanja zraka nad kotlino, ki pa je nisem mogla izvesti. • PRIMERJAVA ŠENTVID - ŠMARNA GORA Temperatura zraka, izmerjena v opazoval- nici na Šmarni gori, se je dokaj razlikovala od temperature, izmerjene v Šentvidu, na dnu Ljubljanske kotline. V dneh brez megle je bila večinoma za stopinjo ali dve nižja od kotlinske temperature. V dneh z megleno odejo pa je bila tudi do 5°C višja (temperaturna inverzi- ja). Temperaturna inverzija je bila prisotna tudi v nekaj dneh brez megle. Relativna vlažnost zraka je bila na Šmarni gori skoraj vedno nižja kot v Šentvidu in se je gibala od 38 % do 100 % (najnižja in najvišja izmerjena vrednost). • POJAVLJANJE MEGLE V ŠENTVIDU Na podlagi rezultatov, dobljenih iz izvede- nih meritev, sem izpeljala nekaj zanimivih zaključkov. V Šentvidu se največkrat pojavlja radiacij- ska megla, ki nastane po zlivanju hladnega zraka v kotlino (temperaturna inverzija). Dosti redkejše je pojavljanje frontalne megle, pobočne megle pa v času opazovanj ni bilo, zato predvidevam, da se na tem območju sploh ne pojavlja. Nad Savo se pojavlja puhteča advekcijska meglica, ki je najpogostejša ob jasnem vremenu, ob relativni vlažnosti zraka okoli 90 % in temperaturi okoli 0°C. Najpomemnejša dejavnika za pojavljanje megle na območju Šentvida sta poleg vremen- ske situacije temperatura in relativna vlažnost zraka. Megla se je pojavljala le v dneh s tem- peraturo od -5°C do 0° in z vlago višjo od 93 %. Pogostnost megle je v tem predelu dokaj visoka, saj se je v 62 dneh opazovanja pojavila kar 29-krat, kar znaša pribličžno 47 % vseh dni in je tudi več od kotlinskega pov- prečja. Literatura in viri: 1. Kladnik, D., 1984, Geografsko proučevan- je megle (navodila za preučevanje mladih razi- skovalcev na področju geografije), Institut za geografijo Univerze Edvarda Kardelja. 2. Petkovšek, Z., 1969, Pogostnost megle v nižinah in kotlinah Slovenije. Razprave - Papers 9, Ljubljana. 3. Petkovšek, Z., 1970, Preprosta obravnava razkroja radiacijske megle. Razprave - Papers 12, Ljubljana. 4. Petkovšek, Z., 1971, AufflOsung der Stra- hlungsnel in alpinen Talbecken. Sonderab- druck aus "Annalen der Meteorologie" Neue Folge 5. 5. Petkovšek, Z., 1971, Celodnevne megle v Ljubljani, Razvoj in razkrajanje megle v kot- linah Slovenije. Katedra za meteorologijo FNT, Ljubljana. 6. Petkovšek, Z., 1980, Globina jezer hladne- ga zraka v kotlinah. Posvetovanje o vremenu, klimi in agroklimatskim uslovima i karakteri- stikama u brdsko - planinskim područjima SFRJ, Kopaonik. 7. Petkovšek, Z., 1987, Megla v urbanizira- nih kotlinah. Zbornik meteoroloških i hidro- loških radova, Beograd. 8. Plut, D., 1987, Slovenija - zelena dežela ali pustinja?, Ljubljana 9. Zelena knjiga o ogroženosti okolja v Slo- veniji, 1972. Ljubljana. 24 Slika 1. Temperature na Šmarni gori t t a 4 t t T t t It II 11 1314 16 13 IT 13 f l » » u u dan Slika 2. Temperature v Šentvidu i t 3 4 t a T t a ta it i* i314 ta ta IT inatatt xii3 34tsiat7 tata303i 25 Slika 3. Relativna vlažnost zraka v Šentvidu dan Slika 4. Relativna vlažnost zraka na Šmarni gori dan 26