MINISTROV	ZLATO SE
KOT LISTJA IN SVETI TRAVE	V LJUBLJANI
BOMBE ZA LJUBLJANO, MARIBOR IN CELJE
Z LETALOM V POHORSKE SMREKE
ROGAŠKA

OSREDNJA j knjižnica CELJE J
mmmmmmmmmrnmmm
CENA 80 SLT
SLOVENIJA, SREDA, 20. MAJ 1992
ŠT. 20, LETO XXVI
VELIKA NAGRADNA IGRA ZA NAROČNIKE stran 27
ZAKAJ JE SLOVENIJA PUSTILA BOSNO IN HERCEGOVINO NA CEDILU?
SLOVENCI
UBIJAMO
BOSANCE
Vsak dan spremljamo preko medijev javnega obveščanja grozovita dogajanja v Bosni in Hercegovini. Naša vojna izkušnja in tista na Hrvaškem, nas je izgleda naredila imune za to, da bi se pretirano razburjali ob neprenehnem klanju nedolžnega prebivalstva vseh starosti. Se sploh kdaj vprašamo, če smo temu pripomogli tudi Slovenci?
Slovenija in njeni prebivalci smo jo iz t. i. vojne zelo poceni odnesli. Še več: za upor proti JLA smo dobili mednarodno priznano samostojnost, le vprašanje časa pa je, kdaj bomo dobili še članstvo v OZN. Mednarodno priznanje ima tudi država Bosna in Hercegovina, ki pa trenutno doživlja maščevanje ranjenega mastodonta, ki smo ga nekoč klicali JLA. Zanimivo je, da je prišlo ameriško priznanje naše države šele za priznanjem BiH. Dogodki v BiH so namreč prisilili Bushevo administracijo, da je priznala vse na novo nastale države v bivši SFRJ. Torej smo »bratom« Bosancem tudi nekaj dolžni.
Vojna v Sloveniji je bila za nas uspešna iz zelo preprostega razloga: JLA je bila nepripravljena na udarec slovenske Teritorialne obrambe, ki je bil pripravljen že v času pred osamosvojitvijo 26. junija. Čeprav je navzven JLA s tankovskim pohodom na severno mejo začela z agresijo prva, se je vojaški upor Republike Slovenije začel pred tem. (Vse početje slovenskega vojaškega aparata, zbranega okrog Ministrstva za ljudsko obrambo, usmerjeno proti JLA, je lepo prikazano v nekaterih televizijskih dokumentarnih oddajah in Janševi knjigi.
Za Slovenijo je prišel čas žetve: delijo se plehasta odlikovanja, ustvarja se mit o najnovejši narodnoosvobodilni vojni, skratka proslavlja. Kljub temu, da osamosvojitev Slovenije navadnemu Slovencu ni prinesla prav nikakršne koristi, je vse to lepo in prav. Ni pa lepo, da si slovensko državno vodstvo po ranjeva-nju JLA dostojanstveno umiva roke, za usodo Bosancev in Južnih Slovanov pa mu je figo mar.
Odgovornost Republike Slovenije do BiH je izredno velika, saj je bila Slovenija prva, ki je začela z rovarjenjem v SFRJ in ga izpeljala po nenajboljši poti — vojaški. Bosanci, ki so bili zainteresirani za obstanek v SFRJ, pa sprejemajo najhujše udarce vojne, ki se je začela pri nas. Zaključne udarce bodo najbrž dobili Albanci, če ne bo prišlo do intervencije od zunaj. Težko je dati odgovor na vprašanje, ali bi lahko Slovenija prišla do popolne samostojnosti po mirni poti. Toda iz priznanja državnega vodstva, da je pripravljalo oboroženi napad na JLA že pred 26. junijem, se vidi, da se to ni niti poskušalo.
Slovenski državni vrh bi pač moral vložiti več moči, v mednarodno akcijo za dokončanje vojne v bivši SFRJ, kar bi z mednarodnim priznanjem lahko storil. Ostaja pa na ravni akademskih ugotovitev in obžalovanj nad nečem, kar je dejansko zakrivil sam.
Še dobro, da navadni državljani Republike Slovenije pokažemo kanček dobre volje s prizadevanjem zmanjšati bosanskim beguncem kanček gorja. Če se slovenska oblast ne bi bala mednarodne kritike, bi pa že tako zdavnaj zaprla južne meje. Čisto mogoče bi bilo, da bi se pojavil tudi kakšen novi »Berlinski« (Bosanski) zid.
Franc Furland
$ATEX, d.o.o.
Vinarska 3 b Tel. 062/28-461 Fax: 062/221-027
DEKODERJI:
-	Film Net, Sky Movies in Adult Channel - prvi izključno erotični program
-	dekoder z uradno kartico, dobavljen iz Anglije od pooblaščenega dobavitelja
-	SATEX, d.o.o., podjetje za prodajo in montažo satelitskih sistemov.
Vse informacije na tel.: 062/28-461, 29-051 int. 234 064/48-570
SLOVENSKA VLADA: OGLEDALO RAZBOHOTENE ADMINISTRACIJE
MINISTROV KOT LISTJA IN TRAVE
Če je bila ena od zelo pomenljivih značilnosti realsocialističnega sistema prerazbohotena družbena režija, v novih razmerah ni nič manjša, če že ni tu in tam celo še »obogatena«, čeprav so pred volitvami vsi akterji obljubljali in napovedovali gospodarnejšo organiziranost.
Ogledalo te ugotovitve je že sama slovenska vlada, ki ima zanesljivo več ministrov kot katerakoli druga evropska država. V nečem pač moramo biti prvi in vodilni. Namesto štirinajst, kolikor jih je obljubljal novi predsednik dr. Janez Drnovšek, jih je uspelo »nabirmati« kar sedemindvajset! Ne bi se smeli čuditi, če bi jih bilo toliko kot je strank, to je približno šestdeset, saj očitno ni bistveno učinkovito vladanje — ob strukturni porazdelitvi ministrskih sedežev kidedežev, ki, ki bi bila v skladu s predvelemestno velikostjo naše Slovenije. Ne bi se smeli čuditi, če bi se zgodilo, da bi namesto združevanja sorodnih področij šli v njihovo še večje razčlenjevanje in bi, na primer, kmetijsko ministrstvo dobilo ministre posebej za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano, pa še za živinorejo, ovčerejo, poljedelstvo, sadjarstvo itd. V energetiki bi bili možni ministri za jaki, šibki tok, črni, rjavi premog, zemeljski plin, v prometu za promet, zveze, asfaltne, makadamske ceste itd. Manj ko nas je, več ministrov potrebujemo.
Takšen mamutski vladni apart za Slovenijo ne more biti rešitev, ker je najmanj trikrat predrag in kar skoraj zanesljivo ne bo učinkovit. Vojska naših ministrov (gre seveda za število in ne imena) pride posebej do izraza, če jo konfrontiramo z vlado največje evropske države Nemčije. Približno štiridesetkrat večja država (80 milijonov prebivalcev) ima namreč samo sedemnajst ministrov, pa nobenega podpredsednika, ko imamo mi kar tri. (Res je, da ne upoštevamo 11 zveznih nemških dežel s parlamenti in predsedniki, ampak najbogatejša evropska država bi si lahko dovolila še kaj drugega).
Nam preostane samo to, da nas do prihodnjih volitev sreča pamet, da dotlej temeljito razmislimo, ne koliko ministrov premoremo (da ne bi bil minister že vsak Slovenec), ampak zmoremo in potrebujemo, kar velja seveda tudi za diplomatska predstavništva, kar vse bi morali seveda prilagoditi zelo siromašnemu socialno-ekonomskemu položaju države. Nedopustno je, da bi razmetavali z denarjem, ki ga nimamo in še za tisto povrhu, od česar ne bo haska. Celo bogate države si ne morejo privoščiti slovenskega megalomanstva!
Lucijan Konica
MAG. VIKTOR ŽAKELJ ODPRL 10. POMLADANSKI OBRTNI SEJEM V CELJU
VEDNO ISTE OBLJUBE
Kot star refren, so se podjetnikom in obrtnikom zdele besede mag. Viktorja Žaklja, podpredsednika slovenske vlade, ki je minulo soboto slovesno odprl 10. pomladanski obrtni sejem v Celju na sejmišču pod Golovcem, tradicionalno prireditev, sestavljeno iz sedmih sejemskih segmentov, ki so vsi skupaj komaj za en pošten sejem. Na 4500 kvadratnih
metrih pokritih in 3600 kvadratnih metrih odprtih površin se predstavlja okoli 164 razstavljajcev.
Viktor Žakelj je v sproščenem nagovoru namene nove slovenske vlade v podpiranju drobnega gospodarstva in obrtništva strnil v štiri ključne naloge, kakršne so v preteklosti že pogosto obljubljali govorci in obiskovalci celjskih obrtnih sejmov.
Nova vlada po besedah njenega podpredsednika namerava dopolniti manjkajočo zakonodajo, z njo zaščititi in podpreti ta pomembni del slovenskega gospodarstva, ki bi se moral petkrat, šest-
krat, sedemkrat razrasti. Uvedli bodo nove pospeševalne enote, olajšali financiranje tega sektorja in v veljavni zakonodaji upoštevali specifike drobnega gospodarstva in obrti.	K. L.
NOVr.gOBA
Glavni in odgovorni urednik: Janez Sever Pomočnik odgovornega urednika: Peter Tomaž Dobrila Uredniki: Jana Štrlekar (reportaža), LucaS (fotografija), Anton Koritnik (svobodne aktivnosti), Janez Herle (tehnično urejanje), Zoran Vlajič (dopisništvo Koper) Tajnica redakcije: Suzana Rober Trženje: Erika Vidali (podružnica Koper)
Prodaja: Renato Vedečnik
Izdaja PREŠE d.o.o., direktor: Janez Sever, pomočnica direktorja Valerija Glavač - Tiska Družbeno podjetje Delo
-	Tisk časopisov in revij, p.o. - Naslov uredništva: Celje
-	knežje mesto, Aškerčeva 15, 63000 Celje, tel. (063) 441-215, 441-606, telefax (063) 25-849. Dopisništvo Koper, Cankarjeva 5, 66000 Koper, telefon (066) 23-868, telefax (66) 51-702. Za naročnino glej naslovnico. Žiro račun pri celjski SDK št. 50700-603-31455. Na podlagi Zakona o prometnem davku in mnenja Ministrstva za informiranje z dne 30. 1. 1992 sodi časopis med proizvode Informativne narave, za katere se plačuje 5-odstotni prometni davek od prometa proizvodov.
25. MEDNARODNA ZLATARSKA RAZSTAVA V LJUBLJANSKEM GRADU TIVOLI
POZNAVALCEM NA OČEH
Minulo soboto je predsednik slovenskega predsedstva Milan Kučan svečano odprl 25. mednarodno zlatarsko razstavo, ki jo je Zlatarna Celje tokrat zaradi svetovnega kongresa oblikovalcev v Ljubljani izjemoma pripravila v slovenski prestolnici, v ljubljanskem gradu Tivoli, kjer bo na ogled do sobote, 23. maja, ko jo bodo sklenili z okroglo mizo Zlatarne in Mure iz Murske Sobote na temo moda in nakit 93.
Celjski sakralni izdelki
Ob 25. mednarodni zlatarski razstavi so organizatorji pripravili pregled celjskih cerkvenih izdelkov, ki so nastali ali jih hranijo v mestu ob Savinji, in niso vselej na ogled, čeprav predstavljajo pomemben del kulturne zgodovine knežjega mesta.
Častihlepno kreativni Celjski grofi so prav gotovo že za časa svoje vladavine med mestno obzidje povabili zlatarske mojstre, a prvo zlatarsko ime se v pisnih virih pojavi šele 1460, ko je bil mestni sodnik zlatar Hans, leta 1478 omenjajo zlatarja Jorgena, nato pa navajajo še zlatarja Davida Renza, ki je leta 1588 izdelal 28 lotov težak srebrni kelih.
Še zlasti so se zlatarske umetnine razživele v slikovitem oblikovnem bogastvu baročne umetnosti 17. in 18. stoletja in skozi ta čas In v 19. stoletju je nastal niz imenitnih monštranc in drugih potrebnih cerkvenih predmetov.
Na razstavi, na kateri poleg domačih sodeluje tudi približno dvajset tujih razstav-Ijalcev, so pokazali tri kategorije nakita, a rt design, galerijski nakit in komercialni nakit, dodali so še razstavo kolekcije Oskarja Kogoja Li-nia Aurelian, kolekcijo nakita linije Leona in prikaz zlatih celjskih sakralnih izdelkov. In razstavo obogatili z mladinsko zlatarsko delavnico v začetku maja ter številnimi posveti in predavanji v času prireditve.
Proizvodna strategija Zlatarne Celje se od leta 1992 bistveno spreminja, prehaja v maloserijsko in galerijsko proizvodnjo, kjer sta design in vključevanje oblikovalcev v oblikovanje ponudb bistvenega pomena. Oblikujejo specifične kolekcije za posamezne trge, na primer za Japonsko, Združene države Amerike in Nemčijo. Uveljav-
ljajo nov program srebroko-vaštva in že doslej so strokovnjaki dosegli visoko tehnološko stopnjo pri izdelavi vseh vrst zlatnikov in srebrnikov. Njihovi dosežki so prav ob svetovnem kongresu pred očmi strokovnjakov z vsega sveta in takšne promocijske priložnosti seveda ni šlo zamuditi.
Pri oblikovanju najnovejše kolekcije so celjski zlatarji želeli v izdelke vnesti več barvitosti in so si pomagali z barvnimi kamni, povečali so površine nakita in jih razgibali, posodobili okovanje in brušenje draguljev in poskrbeli za vse starostne kategorije potencialnih kupcev.
Kolekcijo sestavlja okoli 520 izdelkov v srebru, zlatu in kovancev, tam so prstani, uhani, obeski, zapestnice, broše, moški nakit, verižice, zapestne ure, šestdeset odstotkov vsega je galerijski
nakit, to je posebna visoko-kvalitetna kategorija, individualno oblikovan nakit, proizveden v petih komadih in z dragimi kamni.
V srebrni kolekciji so upoštevali svetovna modna gibanja, ponudili velike pozlačene površine, pisane sintetične kamne in bisere in tako napravili modni nakit višje kategorije, ki je med drugim vzpodbudil tudi razvoj tehnologije v obdelavi srebra. Ob glavni je v srebrni kolekciji tudi linija Leona, pripravljena v sodelovanju z Muro iz Murske Sobote.
Pomemben v oblikovanju nakita je tudi prispevek znanega oblikovalca Oskarja Kogoja, ki ga je spodbudil znameniti zlatnik iz kovnice rimske Celeie Aurelian tako,
da je naredil celo kolekcijo pod naslovom Aurelian, s katero je dodal 25. mednarodni zlatarski razstavi še eno kvalitetno poanto.
Celjska Zlatarna je nedvomno eno tistih slovenskih podjetij, ki uspešno nadgrajuje bogato domačo zlatarsko tradicijo, uveljavlja predelavo plemenitih kovin v slovenskem prostoru in se ji kvalitetnih izdelkov ni treba sramovati na tujem. Celjska zlatarska šola je dokazala svoje kvalitete in se kljub neprijaznim razmeram zaradi prepričevanja, da je Slovenija še vedno rizični del sveta, prebija v izvozu. Intenzivirajo svoj izvoz zlasti na Japonsko, v Združene države Amerike in v Zahodno Evropo, pripravljajo se na nekatere
arabske države in deloma tudi za Vzhodno Evropo, kjer postajata zanimivi Madžar-
ska in Češkoslovaška federacija.
Doma želijo oblastnike in odločujoče prepričati, da je predelovanje plemenitih kovin za Slovenijo pomembna industrijska opredelitev. Po besedah generalnega direktorja celjske Zlatarne Staneta Seničarja ima naša država vse pogoje za hiter razvoj, v Zlatarni razpolagajo s potrebno tehnologijo, imajo tristo visoko kvalificiranih zlatarjev, poleg njih pa je na naših tleh še najmanj stotnija zasebnih zlatarskih mojstrov in graverjev. V Sloveniji je zaživela zlata borza, v ljudeh se prebuja zanimanje za plemenite materiale in prav lahko bi tod postavili na noge pomemben srednjeevropski zlatarski center, zanimiv tako za Evropejce kot za bolj oddaljene kupce iz tujine.
E. Š.
Tretja delavnica mladih
‘v Od 4. do 9. maja je Zlatarna Celje v svojih prostorih poskrbela za izobraževanje podmladka in pripravila že tretjo delavnico mladih zlatarjev, ki stajo vodila arhitektka mg. Breda Dobovišek in zlatar-juvelir Boro Balaš. Mladi so delali v smislu »iskanje nečesa novega«. V delavnici je teden dni ustvarjalo štirinajst mladih, ki so krasili svečano pogrnjeno mizo s srebrnimi sponkami za prtič.
DESETI POMLADANSKI OBRTNI SEJEM V CELJU
LEGO W0RLD SH0W
Obiskovalcem je 10. obrtni sejem na Golovcu v Celju izročil podpredsednik slovenske vlade Viktor Žakelj. Jubilejna prireditev, na kateri so razstavljeni najnovejši dosežki obrti in podjetništva, bo odprta do 23. maja 1992.
Pohvalo zasluži specializirani sejem Vse za otroka, na katerega razstavnih površinah uživajo naši najmlajši. Njihove oči najbrž najbolj sijejo ob ogledovanju čudes, ki jih je mogoče napraviti iz lego kock, ki jih izdeluje danska tovarna igrač LEGO. V igralnici pa je mogoče igrače vzeti tudi v roke, kar je največ vredno. Posebno, če jih je izdelala japonska tovarna Tomy.
Kdo pa še ni slišal za brata VVright, Američana, ki sta leta 1903 opravila prvi polet z motornim letalom »Kitty Havvk«. V zraku sta bila vsega dvanajst sekund, kar jima je zadoščalo za prelet 36 metrov in 56 centimetrov.
V primerjavi z njimi je bil Charles Lindberg pravi maratonec, saj je v enokrilcu »Špirit of St. Luis« leta 1927 v 33 urah in 39 minutah preletel Atlantik. V Parizu je bil najbrž precej žejen, saj po vzletu iz Amerike ni pristajal.
Da ženske niso od muh, je dokazala tri leta zatem Amy Johnan, ki je letela od Londona do Avstralije.
Leteti se da tudi v višino. Z balonom se je doslej uspelo dvigniti najvišje Ame-
ričanoma G. Prothu in C. Rossu, ki sta bila leta 1961 za 34 kilometorv in 690 metrov bližje bogu.
Zrakoplovi zepelini so težko vodljiva, s plinom napolnjena aerodinamična vozila. Italijan Umberto Nobile je napravil pravi podvig, ko je z zrakoplovom Norgie preletel severni tečaj, le dva dni za prvim preletom najsevernejše točke na zemlji, ki ga je opravilo letalo.
Nekaj pa mora biti v hlačah tudi človeka, ki se poda na morje. Eden takšnih je bil Američan Joshua Slocum, ki je sam objadral svet. Iz Bostona je odplul leta 1895, vrnil pa se je po treh letih plovbe z jadrnico.
Letos miniva pol tisočletja, odkar se je Kolumb izkrcal na Bahamskih otokih v Ameriki. Pomorščak, takrat eden redkih, ki je verjel, da je zemlja okrogla, je mislil, da je prispel v Indijo.
Zmotil pa se ni Vasco de Gama, ki je pet let zatem pristal v Indiji po morski poti okrog skrajnega južnega dela Afrike. Dolga plovba se mu je splačala, saj se je v Evropo vrnil s tovorom dragocenih začimb, ki so bile 60-krat več
vredne, kot je stala odprava.
Velik pomorščak je bil tudi Anglež James Cook, ki je med plovbo okoli sveta med leti 1768 in 1770 odkril Avstralijo in Novo Zelandijo. Bil je tudi prvi, ki je lahko občudoval lepa havajska dekleta. Vsa njegova slava pa mu ni nič pomagala pri domorodcih iz Gvineje, ki so ga skuhali in pojedli.
Nekateri znanstveniki menijo, da so vse stare kulture na različnih kontinentih povezane med seboj. Eden takšnih je bil tudi angleški pustolovec Thor Hejerdahl, ki je preplul s splavom, narejenim tako, kot bi ga naredili ljudje pred 1500 leti razdaljo od Južne Amerike do Pacifiških otokov.
Na morju pa se da potovati tudi v globino. Doslej se je potopil s podmornico najdlje
Francoz Alain Banlard: celih 10.920 metrov.
Da je mogoče preživeti brodolom ladje na morju v gumijastem čolnu, je dokazal Francoz Alain Banlard. V Severni Ameriki se je vkrcal v 5 metrov dolg in dva metra široko plovilo iz gume in pristal po osemdesetih dneh na otoku Barbadosu. Ker ni vzel s sabo prav ničesar, se je moral ves čas hraniti s surovimi ribami, ki jih je lovil z roko in piti morsko vodo.
Daleč se da priti tudi po suhem. Marco Polo se je 1271 odpravil iz Benetk in po štirih letih prispel v Peking. Na dvoru Kublaj Kana je ostal šestnajst let.
Sneg in mraz lahko potovanje zelo otežkočata. Vseeno je uspelo angleškemu raziskovalcu Robertu Sch-
Po setvi pride tudi čas žetve. Za razstavljalce na Golovcu je bil to ponedeljek, ko so bila podeljena priznanja.
V okviru specializiranega sejma vse za otroka je zlati »Znak Celea« prejela za široko predstavitev otroških igral in izdelkov namenjenih za ročno in duhovno spretnost otroka EMONA OBALA KOPER.
Srebrni znak je ostal doma. Za »BIO NEOPOREČNI« leseni avtomobilček in kocke, ki omogoča zdravju neškodljivo, zanimivo kreativo otroško igro, ga je dobil FISHER d. o. o. CELJE.
VIP TRADE ŽALEC pa si je s prikazom širokega spektra uporabih in varnih izdelkov za zdrav razvoj otroka prislužil bronasti »Znak Celea«.
otu, da je 1911. leta z odpravo dosegel južni tečaj. Hrabre raziskovalce, ki so umrli med vrnitvijo, pa je za en mesec prehitela norveška odprava pod vodstvom Roalda Amundsena.
Zeblo pa ni Davida Living-stonea in Stenlija, ki sta raziskovala širne pragozdove Afrike.
Tega ne moremo trditi za Novozelandca Edmonda Hil-laryja in njegovo šerpo, ki sta 1956. leta kot prva človeka stopila na najvišjo goro sveta Mount Everest.
Ljudje in podvigi, ki so jih
opravili, so bili nekaj posebnega. To lahko trdimo tudi za njegovo predstavitev s pomočjo lego kock danske tovarne LEGO. Čudovite, precej velike makete fantastičnih dogodkov in njihovih akterjev, je spravila v gibanje električna energija.
Postavitev LEGO VVORLD SHOVVA v okviru specializiranega sejma Vse za otroka, na 10. obrtnem sejmu v Celju je prekrasna. Primer uspešnega marketinškega nastopa skupine EMONA iz Ljubljane.
Franc Furland
NARODNA GALERIJA
PLEČNIK IN GAUDI
V Narodni galeriji v Ljubljani so ob 17. svetovnem kongresu oblikovalcev ICSID odprli razstavo fotografij stvaritev katalonskega arhitekta Antonija Gaudija in svetovno znanega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika, dveh velikih mož majhnih narodov. Razstavo je odprl dr. Andrej Capuder, ki se je pri tem javno poslovil od ministrskega mandata.
Direktorica Oblikovalskega centra iz Barcelone Anna Serra i Hombravella je dr. Andreju Smrekarju, direktor-
ju Narodne galerije, in dr. Petru Krečiču, direktorju Arhitekturnega muzeja, ki sta skupno pripravila razstavo, ponudila nadaljne sodelovanje.
Na razstavi je na ogled okoli osemdeset fotografij arhitekturnih dosežkov sodobnikov Plečnika in Gaudija, ki sta se z izredno domišljijo in veliko ustvarjalno močjo uveljavila kot arhitekta svetovnega pomena ter obogatila svoji mesti, prvi Ljubljano in drugi Barcelono.
NOVCiDOBA
STRAN 4
5. STRAN
KOROŠKA: ŽELEZNIČARJI V SKRBEH ZA SVOJ VLAK
KRATKOVIDNO
UKINJANJE
Država z umnim gospodarstvom usmerja čimveč tovora in potniški promet na železnico, kajti le-ta je cenejša tako pri porabi energije, kot tudi količini prepeljanega tovora. Razvite države, kot so Francija, Japonska, Nemčija, Španija, gradijo celo posebno hitre vlake za prevoz potnikov. Naše državno podjetje — Železniško gospodarstvo (ŽG) Ljubljana pa, kot kaže, ravno obratno. Še te železniške zmogljivosti, ki jih Slovenija ima, ukinja ali pa ne izkorišča, kot bi lahko.
Koroška je imela nekdaj dve železniški povezavi s svetom: progo Dravograd — Velenje, ki so jo resda v starem režimu leta 1969 enostavno ukinili, pobrali tračnice in porušili mostove. In drugo — na srečo še danes obstoječo progo: Pliberk — Prevalje — Maribor. Toda koroški železničarji se danes upravičeno bojijo, da pripravljajo v ŽG Ljubljana postopno ukinjanje te proge.
Koroška proga je za prebivalce na desnem bregu Drave življenjskega pomena. Kajti tu je, zaradi pohorskih hribov, prostora samo za vlak, ceste pa se vijejo daleč naokoli in po njih ne vozijo avtobusi. Tako se Pohorci vozijo v službo in šolo predvsem z vlakom. Kadar ga ni, pešačijo tudi uro in več od avtobusne postaje do doma. To se dogaja delavcem zvečer, ko se vračajo iz službe na Ravnah domov. Kajti zadnji vlak odpelje že od 19.35, tistega ob 22.10 pa so pri ŽG Ljubljana ukinili.
Koroški železničarji ugotavljajo, da vozni redi za koroško progo, ki jih sestavljajo v Ljubljani, sploh niso prilagojeni potrebam potnikov. Ne sedaj veljavni, ne novi, ki bo začel veljati 31. maja. Zato so se v začetku aprila sestali šefi postaj koroške proge in sestavili svoj vozni red. Tako bi po njihovem prišel jutranji vlak v Ravne ob 5.40 in ne ob 5.29, kot predlagajo v Ljubljani, opoldanski pa naj bi prišel ob 13.45 in ne že ob 13.00. Iz Raven pa naj bi odpeljali zjutraj ob 6.10 in ne ob 6.03, kot menijo odgovorni pri ZG Ljubljana. Za Maribor, kamor hodi veliko ljudi iz Dravske doline v službo in šolo, pa predlagajo Korošci prihod vlaka ob 5.38 in ne šele ob 6.03, ko že vse službe zamudijo. Predlagajo tudi uvedbo nedeljskih vlakov, saj takrat in za praznike na koroški progi sedaj vlaki sploh ne vozijo ter ponovno večerni vlak iz Raven ob 22.10.
Očitno pa je, da se odgovorni v Ljubljani sploh ne zavedajo napak. Franc Kolman, vodja kontrolinga, se namreč ne strinja, da vozni red ni prilagojen potnikom in pri tem navaja možnosti, ki jih imajo Korošci za potovanje z vlakom do Ljubljane. Očitno se ne zaveda, da Korošci ne potujejo v Ljubljano preko Maribora, saj je to tako naokoli, da se pot dvakrat podaljša. Za Korošce so pomembne povezave z vlakom od doma do službe in šole. Le te pa so na Ravnah, v Mariboru, Rušah in Slovenj Gradcu.
Novi vozni red uvaja tudi ukinitev štirih koroških postaj: Ruta, Podvelka, Vuhred In Vuzenica. Namesto tega bodo postala postajališča in vlakovna odpravni-štva. S tem se bo propustnost proge zmanjšala, in na teh postajališčih potniki in podjetja ne bodo mogli več oddajati kosovnih pošiljk, torej paketov.
Najlepši časi so za Koroško progo veljali v letih 1982/83. Takrat je na progi vozilo 15 vlakov. Potem pa so jih postopoma ukinjali in danes jih vozi le še 10. Kljub vsemu pa Koroška predstavlja določen industrijski in kmetijski potencial, saj mnoga podjetja prevažajo svoje izdelke, gozdarji pa les, v druge kraje. Toda očitno komercialna služba na železnici tega ne zna izkoristiti in zato so ceste prepolne tovornjakov.
Ob vsem tem dokaj čudnem obnašanju odgovornih v ŽG Ljubljana so koroški železničarji upravičeno zaskrbljeni.
Slavko Sušeč
Trgovsko podjetje d.o.o.
Delovni čas od 7. do 15. ob sobotah - zaprto
Se priporočamo!
Dobojska 16 (Hudija, Celje tel.: (063) 38-011 tel.-fax.: (063) 31-193
20. maja
IVO MARTINOVIČ, KOMANDANT V JLA, KI JE PREPREČIL BOMBA
20. maja
HOV/? 5 DOBA
RDIRANJE LJUBLJANE, CELJA IN MARIBORA, JE OSTAL BREZ DRŽAVLJANSTVA IN POKOJNINE
SMRT Z USTRELITVIJO______________
ZAMENJALI S P0ČAS NIM UBIJANJEM
V Brežicah živeči upokojeni polkovnik letalstva Ivo Marti-novič in njegova družina občutijo tragične posledice bliskovitih in težko razumljivih preobratov, ki so se dogodili v teku in po t. i. vojni v Sloveniji. Komandant, ki je ob lanskih poletnih dogodkih po osamosvojitvi Slovenije zasedal pomembno funkcijo v poveljstvu 5. letalskega korpusa v Zagrebu, kjer je preprečil veliko nesrečo namenjeno Sloveniji, danes doživlja blatenje tako s strani slovenskega kakor tudi hrvaškega časopisja. Najbolj žalostno pa je to, da mu potem, ko je ob neizpolnjevanju protislovenskih ukazov iz Beograda tvegal svoje življenje, Republika Slovenija noče dodeliti niti državljanstva niti pokojnine.
Ne Vojvodinec, ne Dalmatinec in ne Slovenec
Ivo Martinovič, slika in prilika prijaznega Dalmatinca, se je rodil 23. junija 1946 v Somboru v Vojvodini, kamor so po vojni kolonizirali njegove starše. Že kot dojenček se je skupaj s starši vrnil v domači Šibenik, kjer je končal osnovno šolo. Ker je želel postati pilot, je nadaljeval šolanje kot učenec 1. generacije Vojaške letalske gimnazije v Mostarju. Častniški čin in pilotski poklic si je pridobil z diplomo na Vojaški letalski akademiji v Zemuni-ku pri Zadru. Kot pilot podporočnik je dobil leta 1966 prvo delovno mesto na letališču Cerklje pri Brežicah, kjer je ostal z izjemo osemmesečne premestitve v letu 1967/ do leta 1989. Kot sposoben pilot je kmalu dobil položaj komandirja eksadri-Ije. Od 1980. do 1986. leta je opravljal funkcijo načelnika štaba letalske brigade, nakar je bil do leta 1989 njen poveljnik. Delo je potem nadaljeval kot načelnik za letalsko podporo v Poveljstvu 5. letalskega korpusa v Zagrebu, kamor se je vozil iz Brežic.
Medtem si je Ivo ustvaril z ženo Nevenko, domačinko iz Brežic, družino, katere član je še dvaindvajsetletni sin Mario. Nevenka Martinovič se spominja, da je njen mož vseskozi živel za svoj poklic in na ta račun posvečal manj časa družini, kar pa ne pomeni, da tudi ljubezni. Čutil je veliko odgovornost do vojakov, ki so mu bili zaupani. Eden izmed njegovih lepih običajev je bil, da je na novoletni dan, kljub silvestrskemu bedenju, odšel že zgodaj v kasarno voščit vojakom novo leto. Ob pogostih grozilnih telefonskih klicih se Nevenka zdaj sprašuje, zakaj nekateri brez vzroka sovražijo njenega moža in celo družino.
Ravnal sem kot rodoljub in častnik
Ključ do rešitve tega vprašanja leži v dogodkih, ki so se odvijali po usodnem 26. junijem 1991, ko je bila razglašena slovenska neodvisnost. Kaj se dogajalo tiste usodne dni? »22. junija sem se udeležil vsakoletne proslave dneva enote v Cerkljah (82. letalske brigade), ki je nadaljevala tradicije 2. letalske eskadrilje NOV.
Na proslavi ob rujni kapljici je bil poleg častnikov prisoten tudi brežiški gospodarski in občinski cvet.
Naslednji dan sem imel rojstni dan. 24. junija je v Poveljstvo 5. letalskega korpu-
sa v Zagrebu prišla na planirani obisk Generalna inšpekcija ljudske armade (GINA), ki je nadaljevala delo do sredine naslednjega dne, ko je nepričakovano prekinila inšpekcijsko dejavnost in odšla.
26. junija se je začelo
Nisem vedel, proti komu se moram boriti. Jasno mi je bilo le to, da se proti lastnemu narodu ne bom.
5. letalski korpus je dobil nalogo prevoza zveznih miličnikov in carinikov na meje s helikopterji z letališča v Cerkljah. Ze prvi dan so teritorialci na njih streljali, saj so se helikopterji vračali z luknjami.
Zvečer je bil v Ljubljani sestreljen helikopter s pilotom Tonijem Merlakom, Slovencem, ki je bil moj prijatelj. Par ur zatem so nad Igom v Ljubljani sestrelili še neoboroženi transportni helikopter MI-8, ki se je vračal z meje...« Umrli so trije člani posadke...
Nisem hlepel za generalom
»Letos februarja so me policisti na zaslišanju spraševali, zakaj sem ostal v JLA. Nekateri ljudje si moje delo v Poveljstvu 5. letalskega korpusa tolmačijo s tem, da sem hotel postati general.
To enostavno ni res, saj mi je takrat le eno leto manjkalo do redne upokojitve. Tako sem v Zagrebu ostal do 24. julija in se trudil, da preprečim hujše stvari.
2. julija so odstavili poveljnika 5. letalskega korpusa generala Marijana Rožiča in na njegovo mesto postavili dotedanjega načelnika štaba (ki je hkrati poveljnikov namestnik) polkovnika Ljubomirja Bajiča, čigar mesto sem prevzel kot vršilec dolžnosti. Še sam nisem vedel, da so na to funkcijo v Vrhovnem poveljstvu VL in PLO, že 30. junija postavili polkovnika Branka Sovagoviča. Bil sem torej nekakšna začasna rešitev, žrtveno jagnje.
4. julija mi je Bajič prinesel depešo (pismeni ukaz) Vrhovnega poveljstva iz Beograda. Ko sem jo prebral, sem mu odgovoril, da ukaza ne bom izpolnil, saj je to, kar pričakujejo od mene, vojni zločin.
Ukaz je namreč glasil, naj iz zraka uničimo glavno pošto v Ljubljani, poslopje Skupščine Republike Slovenije, RTV Slovenije, Milični-ški šolski center v Tacnu, ljubljanski grad, trafo postajo in še nekaj objektov v Ljubljani in okolici.
Bajiča sem pregovoril, da
Ivo Martinovič v letih, ko si ni mogel niti zamisliti norosti, ki jo je lani poskušal pomirjati z razsodnostjo.
je po telefonu poklical direktno Kadijeviča v Beograd, kjer pa mu (takrat še polkovnik) Vuk Obradovič ni hotel dati zveze z zveznim sekretarjem. Povedal sem Bajiču, naj ukrene, kar hoče, vendar ukaza ne bom izvršil.
Nato sem depešo sežgal pred pričami, saj nisem želel, da se takšna grdobija razve v javnosti. Po mojem mišljenju je napaka, da je veliko slovenskih in hrvaških visokih častnikov odšlo na poziv državnega vodstva Slovenije in Hrvaške iz JLA, saj bi lahko v njej pomirjevalno delovali. Verjamem tudi, da se Vrhovno poveljstvo VL in PLO v Beogradu ne bi odločilo za napade iz zraka, če ne bi bila zrušena dva vojaška helikopterja.«
Blokiral sem povelja in naloge iz Beograda
»Na vse načine sem se izogibal izvrševanju ukazov, ki so prihajali tudi iz Poveljstva 5. armadnega območja, ki je bila druga nadrejena struktura letalskemu korpusu. Zahtevali so bombardiranja in obstreljevanje položajev slovenske TO. Izmišljeval sem si, da nimam pilotov, da so avioni pokvarjeni, izgovarjal sem se na neugodne meteorološke pogoje. Ko bi vedeli, koliko zahtevkov sem dobil in odklonil!
Nad Slovenijo so bile odvržene samo tri kasetne bombe, vse tri nad Kočevsko reko, kar ni šlo preko mene. To, da so letala odmetavala kasetne bombe po koloni avtomobilov na Medvedjeku, je izmišljotina.
Ko je Kacin po televiziji komentiral delovanje kasetne bombe anglešekga porekla BL - 755 ob shemi podobne francoske bombe BELUGA, pa ni opazil razlike, me je razočaral kot strokovnjak.
Specialci so hoteli pobijati po Brežicah
»Ko je padel eden od spe-cialcev iz Niša, ki so bili
v Cerkljah, so ostali po svojem kodeksu hoteli izvesti maščevalno akcijo. Podpolkovnik Jože Jerič, poveljnik letalske brigade v Cerkljah, jih enostavno ni mogel več držati na uzdi, kar mi je sporočil. Specialci so bili zelo nevarni, saj so se po Brežicah sprehajali v civilu in bi lahko mimogrede izvedli krvavo teroristično akcijo, v kateri bi nastradali nič krivi Brežičani.
Posredoval sem v Beogradu, da so poslali človeka, ki jim bo poveljeval. Na srečo je prišel moj sošolec iz akademije in se ni zgodilo nič hudega.
Preprečil sem napad spe-cialcev iz Niša na blokado vojašnice v Celju, umik zveznih miličniških enot s pomočjo specialcev z Jesenic, desant na kadetnico v Mariboru. Jože Jerič mi je povedal za te akcije, ko so bili padalci (specialci) že v helikopterjih.
Prepovedal sem jim polet, kar je zadnji trenutek preprečil Jerič tako, da se je s svojim avtom odpeljal do vzletajočega helikopterja. Če bi bili v zraku, se pred opravljeno nalogo ne bi vrnili,« komentira Martinovič.
19. julija je prišel odlok o odhodu JA iz Slovenije. Takrat se je polkovniku Marti-noviču zameglilo pred očmi. Napisal je pismo, ki ga je naslovil vsem narodom in narodnostim Jugoslavije in poslal vsem enotam v 5. letalskem korpusu ter Vrhovnemu poveljstvu v Beogradu. V pismu med drugim piše:
»Če ne želite več imeti svoje JLA, jo razformirajte. Omogočite nam življenje, dostojno človeka,...«
Obsojen na smrt z ustrelitvijo
27. julija je prišel v Zagreb poveljnik Vrhovnega poveljstva VL in PLO iz Beograda general Jurjevič in prinesel pismen ukaz o Martinovičevi zamenjavi, ki ga je podkrepil z besedami: »Vi ste po 2. sve-
tovni vojni napravili največjo diverzijo v JLA. Zaradi tega boste obsojeni na smrt z ustrelitvijo«. Martinoviču še danes ni jasno, kdo mu je rešil življenje.
V penziji je uradno že od lanskega 3. avgusta, vendar je dosedaj dobil samo dve pokojnini. Še po te je moral januarja preko Madžarske, oditi v Beograd, kjer so mu jih izplačali na roko, ga ozmerjali z izdajalcem in mu pobrali vso dokumentacijo. Martinovičev predlog slovenskemu SPIZ-u, da mu izplačuje akontacijo na vojaško pokojnino po odloku o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin, ni bil ugodno rešen. V obrazložitvi je zapisano: »Glede na mnenje Ministrstva za obrambo RS št. 14/ 330 z dne 20. 3. 1992, člena omenjenega odloka, predlogu za prevzem izplačevanja vojaške pokojnine kot akontacije ni mogoče ugoditi.«
Gre vsekakor za zadnji, četrti odstavek tega člena, ki se glasi: »Ne glede na pogoje iz prejšnjega člena, se za upravičence ne štejejo osebe, ki so kot pripadniki JA sodelovale v agresiji na Republiko Slovenijo.«
Če smo količkaj vešči branja, nam je lahko takoj jasno, da je ta postavka v nasprotju z 18. členom Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS:
Namesto priznanja zaničevani brezdomec
Če je Republika Slovenija prevzela obveznost izplačevanja pokojnin nekdanjim častnikom JLA od SFRJ, mora to izvajati brez izjem. Očitno gre v tem primeru za subjektivno oceno določenega urada na Ministrstvu za obrambo, ki nima nikakršne pravne osnove. Takšno legi-timiteto ima pri nas samo pravosodje, ki lahko za določeno dokazano protisloven-skost določi sankcijo v obliki spora.
V	Martinovičevem primeru, ki ni osamljen v Sloveniji, odpade vsako sklicevanje na sodelovanje na strani agresorja. Polkovnik Martinovič je na našo srečo res sodeloval na agresorjevi strani, vendar v neprecenljivo korist Slovenije.
Zakaj je Martinovič nevaren državi
V	primeru Martinovičeve prošnje za slovensko državljanstvo se je za edinega razsodnika oklicalo Ministrstvo za notranje zadeve, ki je v odločbi številka 0011/8-XVII-167.890 z dne 20. 3. 1992 »ocenilo, da bi glede na ugotovljeno dejansko stanje sprejem imenovanega predstavljal nevarnost za varnost države«.
Zanima nas na osnovi česa Salomoni iz policije predvidevajo, da bo Ivo Martinovič s slovenskim državljanstvom
bolj nevaren kot je sedaj, ko je še brez njega? Absurd.
Da bi bila mera nesreče Martinovičevih iz Brežic polna, so se na njih spravili še anonimni telefonski zmerjal-ci in novinarji istega kova.
»Sredi noči me vrže telefon iz spanja, nakar mi iz slušalke grozijo in me zmerjajo za četnika. Čez petnajst minut me ima drugi glas že za prekletega ustaša. Laži na moj račun.je prvi izrekel moj sošolec in kolega Jože Butara v članu objavljenem v Dolenjskem listu. Med drugim je izjavil, da sem svojim pilotom izdal ukaz: »Tuči po sve-mu što se kreče!« Ne vem, od kod je slišal takšen neumen ukaz. Iz mojih ust zagotovo ne. Ko sem hotel v pismu to pisanje demantirati, mi ga glavni urednik ni hotel objaviti, kar pa je storil v drugem poskusu, vendar v skrajšani obliki«.
Drago Rustja je ob zavrnitvi objave Martinovičevega pisma dne 29. 7. 1991 med drugim zapisal: »...iz odstavka v odstavek nizate nepreverljive podatke iz življenja in delovanja g. Butare, podatke katerih edini namen je v javnosti oblatiti moralni lik tega Slovenca, ne pa z dejstvi ugovarjati intervjuju.
Objava takega pisanja bi bila v oprek z novinarskim Martinovič je svečano polkovniško uniformo podaril kodeksom, saj bi časopis brežiškemu muzeju.
prek vas opravil kaznivo žali- prispevek ne bo objavljen«. kom, ki odločajo o Martinovi-tev človekovega dostojan- Rustja se je pridružil mno- čevem delovanju. Od kod iz-stva, zato, kot rečeno, vaš gim nepoklicanim razsodni- vira tolikšna zagnanost za to,
da bi Martinovič slučajno ne užalil Butare, ki ga v svoji izjavi ni niti malo šparal?
Enkraten je zato Rustjin nasvet, ki ga je napisal Martinoviču: »Kajpak imate pravico in še zmeraj možnost do ugovora na trditve iz intervjuja, toda odgovor naj bo argumentiran in nežaljiv.« Nasvet angela varuha prvošolčku, ki piše v Ciciban.
Tudi Hrvati ne zaostajajo za lažnivimi podtikanji
Najhuje so Martinoviča obrekovali v Slobodnem tjedniku iz Zagreba, kjer so ga predstavili kot vojnega zločinca in slabega pilota, kar nosilca zlatega pilotskega znaka najbolj boli. Martinovič zagotavlja, da je v članku »Hrvat koji je bombardi-rao Hrvatsku« izpod peresa Mustafe Topčagiča resnično samo njegovo ime in priimek ter to, daje bil načelnik štaba 5. letalskega korpusa. Novinar in urednik sta se mu za laži pozneje opravičila.
»Armada me je obsodila na smrt, Hrvati za četnika, Srbi za ustaša, Slovenci pa za to, ker sem Ljubljano rešil, da ni takšna kot Vukovar.«
Martinovičeva družina ima občutek, da je ostala na svetu popolnoma sama.
Franc Furland
DIVJANJE SKRAJNEŽEV PO ISTRI
TERORIZIRALI ŠVEDSKEGA DRŽAVLJANA
V turističnem naselju Červar pri Poreču so hrvaški gardisti trinajst ur trpinčili in pretepali švedskega državljana Dra-gišo Jevremoviča, lastnika restavracije San Marino. Jevre-movič je zaradi težkih poškodb odpotoval nazaj na Švedsko. Švedski veleposlanik pa je odpotoval v Poreč, da bi se na kraju samem seznanil z napadi na švedske državljane v Istri.
Že v začetku vojne na Hrvaškem so se začeli organizirati skrajneži, ki so grozili nedolžnim ljudem, jih hoteli prestrašiti in pripraviti do tega, da bi zapustili ogrožena območja. Sedaj so v Istri na udaru predvsem Srbi, toda tudi Slovenci, Bosanci in celo Hrvati, ki že leta žive tod. Turistični delavci Istre pa se še kar naprej trudijo pripeljati v Istro čim več gostov.
Tudi Červar - Porat, kraj, kjer so mnogi slovenski počitniški objekti, je pred kratkim neke noči postal mesto obračuna oboroženih gardistov. Dragiša Jevremovič, ki je po narodnosti Srb, sicer pa je švedski državljan in živi v glavnem mestu te skandinavske države, je pred kratkim pripotoval sem z namenom, da bi prodal svoj gostinski objekt, zgrajen pred šestimi leti in vreden milijon nemških mark. Namesto kupcev so ga tisto noč obiskali do zob oboroženi gardisti, ki so začeli razgrajati po njegovem lokalu, v katerega jih je
moral na silo spustiti. Čez čas se je hrabri četverici pridružilo še devet hrabrih gardistov, ki so se menjavali pri mučenju in trpinčenju ubogega Jevremoviča, samo zato, ker je srbske narodnosti. Silili so ga k podpisu izjave, s katero naj bi prodal objekt za 150.000 nemških mark, avto pa naj bi podaril hrvaški gardi. Jevremovičev prijatelj je takoj obvestil poreško policijo, ki ji je komaj uspelo rešiti Jevremoviča. Le-ta je kljub težkim.poškodbam odpotoval na Švedsko in nam od tam po telefonu sporočil, da so gardisti hoteli, da jim izroči vse, kar ima, sicer bi ga ubili. Gardisti so mu pobrali denar in mu uničili tudi avto, ki si ga je prislužil v tujini. Po njegovih besedah so ga gardisti mučili tudi v pristnosti poreške policije. Na koncu je še dejal, da bo z dogodkom seznanil švedsko javnost ter poiskal zaščito pri švedski vladi.
Le nekaj dni potem je pripotoval švedski veleposlanik
Urban Allard, da bi se na kraju samem seznanil s to stvarjo. Poleg Jevremoviča je bil napadom hrvaške garde izpostavljen še en švedski državljan srbske narodnosti Radiša Kuzmanovič. Namreč, decembra lani so neznanci s ceste streljali na njegovo restavracijo.
Švedski veleposlanik g. Allard je opravil nekaj pogovorov s pristojnimi osebami na poreški policiji. V Zagrebu pa se bo o teh stvareh pogovarjal tudi na Ministrstvu za notranje zadeve (MUP). Čaka na uradna obvestila hrvaških oblasti, da bo obvestil tudi svojo vlado. Osebno je prepričan, kot nam je povedal, da bo hrvaška vlada naredila vse, da se švedskim džavlja-nom ne bodo več dogajale takšne ali drugačne neprijetnosti.
Kety Mavrič
68		»A
[jjOjfg^OBA		
ČASOPIS SLOVENSKIH DELAVCEV
V novi številki DE - časopisu slovenskih delavcev lahko preberete:
-	Begunska vesi
-	Intervju: predsednica podravskih sindikatov Metka Roksandič
-	Nagradna uganka o DE
-	V Evropi so gozdovi v državnih rokah
KAJ SILI GOJENCE POPRAVNEGA DOMA RADEČE K BEGU IN VANDALIZMU
BEG IN NASILJE
Prav neverjetno »smolo« je imelo pet fantov iz Prevzgojnega doma Radeče, ko so po vlomih v vikende in poskusih odvzemov avtomobilov štopali ob cesti. Ustavil jim je sam upravnik njihovega prevzgojnega doma. Tako so morali pot nadaljevati drugače, kot so pričakovali, nazaj, odkoder
so prišli.
Dejanja
V nedeljo, 12. aprila, je pet gojencev Popravnega doma Radeče pobegnilo. Osumljeni so vlomov v vikende in poskusa odvzema avtomobila. Prijeli so jih v ponedeljek 13. aprila.
Že v torek, 14. aprila, so v nekoliko drugačni zasedbi štirje pobegnili iz istega doma. Osumljeni so vlomov v dva osebna avtomobila. Uspelo pa jim je odpeljati tička, s katerim so prišli zgolj
Prevzgojni dom ali poboljševalnica
Navzven se gojencem ne godi slabše kot pred letom dni. Odkar so imeli nekakšen »upor« jeseni preteklega leta, se je njihovo življenje hu-maniziralo. Po nasvetu ustreznih republiških strokovnih inštitucij uživajo ugodnosti, kot jih še nikoli niso imeli.
Nekako skoraj istočasno
nim številom ur. Posebej pridni dobijo tudi do štiri tisočake mesečno.
Satelitsko televizijo lahko po novem gledajo skoraj do polnoči. Poleti se lahko kopajo v svojem bazenu. Če želijo, se lahko izučijo ali priučijo poklica kovinarja, mizarja, elektrikarja, ličarja, kuharja in še katerega drugega poklica. Organizirani so v dve »kontrolni skupini«, eno odprto skupino in dekliško skupino.
V ta dom, ki je »končna« veriga prevzgojnih domov, prihajajo mladostniki zgolj po napotilu pravosodnih organov, s sklepom sodišča. Večji del so to mladoletniki,
do Laškega. Tam so si izbrali katrco. Z njo so se odpeljali v Maribor. Od tam pa naprej z avtobusom do Ruš, kjer so jih prijeli policisti in vrnili nazaj v dom.
Mesec dni kasneje, v četrtek, 14. maja, je bilo na begu trinajst gojencev. O skupini petih obstaja sum, da se lotevajo kaznivih dejanj. V Radečah naj bi vdrli v pet osebnih avtomobilov.
Danes biva v prevzgojnem domu 36 gojencev, od tega tri dekleta. Od novembra do aprila lani je od takratnih petdeset gojencev pobegnilo »le« 34 otrok. Leto kasneje se je število pobegov dvignilo na 102, kar je več kot tristoodstotno povečanje. Begom pa se pridružujejo vandalizem, razbijaštvo, kraje in druga kazniva dejanja.
Kaj se dogaja v Popravnem domu Radeče?
so se preselili izpod zavetja starega gradu v nekaj sto metrov oddaljeno vilo. V to je delavce doma prisililo predrago ogrevanje grajskih zidov. Tako danes mladoletniki, od štirinjast let naprej, uživajo lepoto narave sredi polj, ob potočku brez ograje, mreže na oknu ali vratarja zunaj stavbe. Do njihovih učnih delavnic in jedilnice vsak dan prehodijo nekaj sto me-
trov po prostosti, ki jih sama vleče k sebi.
Dom ima za 36 gojencev zaposlenih 72 delavcev. Ti morajo osebno nadzorovati vsakega posameznika.
Pa tudi drugače se je življenje. gojencev po lanskem »uporu« izboljšalo. Delo v delavnicah ni več obvezno, udeležujejo se ga zgolj po lastni presoji ali želji. Če se odločijo delati, dobijo tudi žepnino, skladno z opravlje-
ki so šli že skoraj skozi vse slovenske vzgojne zavode.
Za sabo imajo »pestro« zgodovino, od klasičnega kriminala do krvnih deliktov.
Prevzgojni ukrep, ki ga določi sodišče, se ne smatra kot sankcija in traja od enega do treh let. Po letu in pol imajo gojenci možnost, da ob ustreznem obnašanju že mislijo na prostost.
Zakaj bežijo
Če imajo gojenci res več ugodnosti, kot so jih imeli še pred časom, je nekako nelogično, da se število pobegov veča.
Albert Šipek, upravnik prevzgojnega doma, sam ne najde zadovoljivega odgovora.
»Fantje in dekleta bežijo, odkar dom od 1952. leta obstaja. Zaprt, utesnjen prostor, mlade naravnost sili v prostost. V vsem tem času ni bilo obdobja, da ne bi bežali. Tudi včasih prej so vlomili v kakšen vikend ali podobno nezavarovano zgradbo, vendar so si običajno »postregli« zgolj s hrano in pijačo. Stvari, ki jih niso zanimale, so pustili na miru. Toda zadnjega pol leta se begom pridružujejo druga kazniva dejanja. Ob vlomih povzročajo večje materialne škode. V desetih letih ni bilo niti enega primera takšnega množičnega vandalizma, kot se dogaja danes. Ob vračanju v dom prinašajo s seboj psihotropne snovi, vse od »trave« do najrazličnejših ta-
Grad in usmiljene sestre
Odkar so prevzgojni dom organizirali v gradu Radeče, si delavci in domačini in verjeto tudi gojenci želijo novejših in udobnejših prostorov. Iz republiških sredstev bodo dobili ustrezen denar za novogradnjo. Vendar se je zataknilo pri soglasju krajevne skupnosti, čeprav bi gradili na zemlji, ki že sedaj spada h gradu.
Ob ideji o denacionalizaciji pa so se oglasile tudi nekdanje lastnice gradu - Hčere krščanske ljubezni Svetega Vincencija Pavelskega.
Še pred agresijo na Slovenijo lani je potekalo dobro vzajemno dogovarjanje med tedanjo predstojnico v Ljubljani in upravo zavoda. Po agresiji so se v Ljubljano preselile druge sestre, ki so prej imele sedež v Beogradu. Novo vodstvo oziroma nov sogovornik v pogajanju o namembnosti gradu nima toliko posluha za dejavnost zavoda. Zahtevajo poravnavo realne razlike v ceni gradu. Upravnim doma je pisno zaprosil za grad, vendar je uvidel, da iz te »moke ne bo kruha«.
blet. Tega jim ob odprtosti doma ni težko storiti.
Čeprav imamo manjše število gojencev kot smo jih kdajkoli imeli, se tukaj združuje, koncentrira disocialna populacija, vedenjsko in osebnostno težko obvladljiva.
Jedro storilcev kaznivih dejanj je pet, šest gojencev. Tem se pridružujejo vedno novi, drugi odhajajo. Čeprav imamo možnost, da za te storilce ukrepamo preko pravosodnih organov, je to dokaj neuspešen posel. Gojenci točno vedo, da, če napravijo kaznivo dejanje izven območja matičnega sodišča, večinoma »njihovo« sodišče nikoli ne izve za prekrške v drugi občini. Tako se zgodi, da nekateri dobijo istočasno tudi po tri ali štiri pogojne kazni, vsako v drugi občini. Delo sodišča ni povezano.
Problem begov povezanih z vandalizmom je težava, ki je sami več ne obvladujemo.
Zato sklicujemo te dni sestanek s sodniki in socialnimi delavci izven doma. Pričakovanja družbe moramo uskladiti z realnostjo,« pravi Albert Šipek.
■
Kdo bo povrnil škodo
Slišati se, da imajo oškodovanci, ki so jih oškodovali gojenci Prevzgojnega doma Radeče, precej težav pri povrnitvi stroškov.
S tem, ko so bili otroci sprejeti v prevzgojni dom, prevzame odgovornost za njihovo početje država. In kdo je ta država? Ali je to Ministrstvo za pravosodje in upravo, pod katero okrilje spada prevzgojni dom v Radečah?
Albert Šipek, upravnik doma pravi: »Tako, kot bi prišli oškodovanci k staršem otroka, ki jim je napravil škodo, tako se naj obrnejo na nas v domu. Z vsakim, ki je prinesel zakonit odškodninski zahtevek za našega gojenca, smo se zadovoljivo pogovorili. Seveda pa mora biti z dokumenti ugotovljeno, da je to storil naš gojenec. Pravni status naših gojencev do oškodovancev ne predstavlja ovir.«
Sredi zelenja
Prevzgojni dom Radeče te dni nudi res bohotno pomladansko sliko. Ob vhodu proti upravni zgradbi nekaj mladeničev ob pomoči delavcev zavoda pripravlja novo ličarsko delavnico.
Nikjer ni stražarja ali ograje, ki bi vizuelno preprečila vhod na samo dokaj veliko posestvo. V delavnicah zavoda dela le malo gojencev. Zvečine delo opravljajo delavci - inštruktorji zavoda. Nekaj več mladeničev je v mizarski delavnici.
Najbolj prijeten občutek prevzame obiskovalce v pekarni, kjer dva gojenca ob pomoči kuharja inštruktorja pečeta kruh in krušno pecivo. Povsod je čisto in svetlo.
Mladeniča v belem vprašamo: »Kaj se zgodi z gojenci, ki jih po begu pripeljalo nazaj v dom?«
»Največkrat disciplinska komisija določi nekaj dni osamitve. Te je lahko največ do sedem dni, vendar je običajno manj. Takrat mora gojenec v posebno sobo in ne živi po običajnem dnevnem redu. Kadar odide iz sobe, ga vedno spremlja paznik, tudi na stranišče.
Zakaj bežijo, tega ne vem, gotovo pa jim je bolj všeč zunaj kot notri.«
Jana Štrlekar Foto: Severin
NOVfiDOBA
NOV/* ■ DOBA
fTs
TOP LISTA SIMPATIČNOSTI SLOVENSKIH POLITIKOV
PLEZALNA SIENA LEPOTE
IZBERITE »MISTRA POUTICUMA«
Očitno naše akcije izbire naj - simpatičnejšega slovenskega politika bralci niste prezrli. Tokrat nadaljujemo z istimi kandidati, kot v prejšnji številki.
Ponovno.vabimo vse bralce, da nam sporočijo pismeno ali telefonsko (063-441-215 ali 063-441-606) kateremu politiku bi dodelili laskav naslov »Mister politicum«. Prav tako vas želimo spomniti, da bo s politikom, ki bo priplezal najvišje po plezalni steni lepote, opravil intervju o njegovem intimnem življenju Anton Koritnik, ki v našem časopisu ureja rubriko S. O. S. iz postelje.
Po prvih, sicer maloštevilnih odzivih, je najvišje po plezalni steni lepote priplezal BORUT PAHOR-. Sledijo mu JELKO KACIN, MILAN KUČAN, in JOŽE ŠKOLJČ. Nekaj stopničk nižje pa proti vrhu pogledujejo še Janez Drnovšek in Dušan Plut. Prav pri tleh še čakajo na vzpon po steni lepote Igor Bavčar, Janez Janša, Lojze Peterle in Dimitrij Rupel.
Nekateri bralci, predvsem bralke nam telefonsko sporočajo svoje predloge kandidatov. Odločili smo se, da bomo vsakič tretjič lestvico prenovili tako, da bomo pet manj uspešnih »plezalcev« zamenjali s predlogi bralcev. Zato nam korajžno pošljite svoje predloge.
Po plezalni steni lepote je v prvem tednu najviše priplezal Borut Pahor. Kdo ga bo prehitel?
Igor Bavčar	Janez Drnovšek	Janez Janša
Jelko Kacin	Milan Kučan	Lojze Peterle	Dušan Plut	Dimitrij Rupel	Jože Školjč
CENTER ZA ESTETSKO PLASTIČNO KIRURGIJO »MILO« IZ ZAGREBA V ROGAŠKI SLATINI
NI VEČ PLEŠASTIH MOŠKIH
Danes lahko estetska medicina dela skoraj čudeže — z njeno pomočjo si lahko polepščamo ali preoblikujemo katerikoli del telesa in obraza in ga prilagodimo objektivnim normam lepote in lastnim željam.
Tovrstni center so odprli tudi v Rogaški Slatini in tako svojim gostom popestrili ponudbo. V sodelovanju klinike Milo iz Zagreba je ponudba prav pestra: korekcije nosa, štrlečih ušes, povečanje ali zmanjšanje prsi, face lifting, brušenje kože, operacije vek, podočnjakov in gub, operacije visečih prsi, presajanje las...
Za začetek je v Rogaški Slatini v ospredju samo še konzultacija in sicer vsako soboto dopoldne je na voljo eden od specialistov zagrebške klinike Milo. Lastnik je dr. Boško Milojevič, pomagata pa mu še dr. Siniša Glu-mičič in dr. Vladimir Borič. Na dan sprejmejo okoli 25 do 30 ljudi, na vrsto pa je potrebno čakati en mesec. V kratkem bodo začeli v Rogaški Slatini tudi operirati, kajti čakajo še na vsa potrebna dovoljenja.
Pogovarjali smo se z dr. Glumičičem, specialistom za zdravljenje lasišča in plešavosti, ki se je šolal v San Franciscu, Bostonu in Los Angelesu in po diplomi začel delati pri prof. dr. Milojeviču v kliniki Milo v Zagrebu.
Dr. Glumičič, vi ste specialist za zdravljenje bolnega
lasišča in plešavosti. S čim vse lahko pomagate pacientu?
»Mi se ukvarjamo z vsemi problemi lasišča. Zdravljenje lasišča je lahko operativno in konzervativno. Pri operativni metodi uporabljajo najmodernejšo tehniko in sicer mikrokirurgijo. V to se šteje transplantacijo las, redukcija plešavosti, itd. Za konzervativno zdravljenje lasišča moram reči, da se lahko za to metodo odločajo pacienti do 45 leta starosti. Pogoj je, da ima še nekaj las.«
Vrniva se na operacijske metode. Od česa so odvisne in kdaj se doseže optimalen razultat?
»Ta kirurgija je odvisna od gostote las, ki jih pacient še ima in od stopnje plešavosti. Imamo sedem stopenj plešavosti. Zelo pomembno je, koliko je pacient star in kakšna je kvaliteta las, ki jih še ima. Najpomembnejša je sama motivacija pacienta. Ena sama operacija ni dovolj. Da dosežemo optimalni razultat, je potrebnih tri do pet tovrstnih operacij. Pri tem bi rad dodal, da se je že pred petnajstimi leti moj profesor dr. Milojevič začel ukvarjati s področjem estetske pla-
stične kirurgije in da je to danes pri nas že nekakšna tradicija.«
Kaj pa pacienti, so zadovoljni z vašim delom?
»Moram reči, da je 90 odstotkov naših pacientov zelo zadovoljnih. Namreč, človek mora biti pri takšnem delu
tudi dober psiholog. Sploh na področju plastične kirurgije. Vsakega pacienta pred operacijo slikamo najmanj v petih profilih, tako da lahko potem tudi sam oceni naše delo. Zelo veliko nam je namreč do tega, da so pacienti zadovoljni.«
Cene so verjetno zelo visoke, saj so to zelo zahtevne operacije in posegi...
»Da, relativno visoke. Vendar pa smo za okoli 300 odstotkov cenejši kot v tujini. V tujini je plastična kirurgija zelo draga stvar. Cene se gibajo nekje od 1500 DEM do 4500 DEM. Domačim gostom so pripravljeni nuditi posebne popuste do 30 odstotkov. Sam pregled stane 2000 SLT: Moram priznati, da je mnogo tujcev, in zdaj že tudi Slovencev. Ljudje se pogosto odločajo za tovrstne operacije, bodisi zaradi mladostniških kompleksov, zaradi lepšega izgleda, boljšega počutja. Vsak ima pač svoj vzrok.«
Izpadanje las zdravite s konzervativi. Kakšne losjone in šampone priporočate?
»Svojim pacientom ponudimo tudi posebno kolekcijo šamponov in losionov, ki so ph nevtralni. Vsebujejo samo zdravilna zelišča. Pripravljamo jih skupaj z zeliščno lekarno iz Zagreba. Rad bi povedal, da je zdravljenje lasišča dolgotrajen proces in da mora biti pacient zelo potrpežljiv in motiviran. Lasje ti ne prenehajo izpadati kar od danes na jutri, za to je potreben čas.«
Že stari Kitajci so poznali' izrek: »Ženska lepota je sestavljena iz treh desetin na-
ravnih darov in iz sedmih desetin vsakdanjega truda. Seveda to ni veljalo za ženske. Najstarejše pisano poročilo o kozmetiki je Papyrus Ebers, ki sodi v čas približno 1500 let pred našim štetjem. Vsebuje kozmetične nasvete in recepture in za razna kozmetična sredstva, sredstva proti sivenju in izpadanju las, pripomočke za odpravljanje gub na obrazu, za nego ust in zobovja, za odstranjevanje dlak.
Za Egipčane in Žide ter nato za Grke, Rimljane, Perzijce in Arabce je bila kozmetika sestavni del zdravstva, zato so se z njo ukvarjali zdravniki. Poznali so različne dišave in olja, kožna barvila, črtala, šminke. Egipčanska kraljica Kleopatra, ki je živela v času rimskega cesarstva, pa je menda dodajala svojim kopelim mleko, med in mandljevo olje.
Danes sta nega telesa in kozmetična sredstva del našega vsakdana. Vsakdo skuša vzbujati videz urejenega človeka, za to pa sta potrebni stalna nega in uravnovešeno notranje duševno življenje. Notranje ravnovesje, zunanja urejenost ter malo kozmetike, in človek je skoraj popoln.
Božena Balaš foto: Lucas
MODRE ČELADE V BIVŠI JUGOSLAVIJI - (9)
POVELJSTVO UNPROFOR SE SELI
OZN je doživela precej hud udarec. Čeprav je general Nambiar zatrjeval, da bo poveljstvo mirovnih sil za Hrvaško ostalo v Sarajevu, se bo zdaj selilo v Beograd in Zagreb. V Sarajevu je prenevarno. Nambiar je na lastni koži skusil vojno, saj kar cel dan ni mogel na poveljstvo, okoli 350 njegovih podrejenih pa je bilo blokiranih v zgradbi poveljstva. Tudi Butros Gali je povedal, da ga je strah.
Njegov odposlanec Marack Goulding pa je iz Bosne prinesel slaba poročila. Tako z modrimi čeladami v BiH zaenkrat ne bo nič. Morda bodo dosegli vsaj toliko, da bodo vojaki OZN varovali pošiljke s človekoljubno pomočjo. Pokazalo se je tudi, da je po Goul-dingovi oceni za vojno v BiH več krivcev, tudi Hrvati iz Hrvaške so zraven. Zanimivo je, da je predstavnik hrvaškega vojnega sveta iz Hercegovine o tem dejal: »Če uradna Hrvaška pravi, da njenih vojakov ni v Hercegovini, naj pri tem ostane.«
Od petka je sicer UNPROFOR prevzel celoten nadzor v Vzhodni Slavoniji. Na začetku ni bilo nič drugače, saj so še vedno obstreljevali Osijek. Vse več znamenj je, da odhaja JA na ta način, da večino orožja pušča Srbom, tudi vojaki se preoblačijo v policiste. Težko orožje mora 30 km v Srbijo. Zdaj naj bi razorožili srbske teritorialce, potem pa bi se tudi hrvaška vojska odmaknila za 10 km. V domači policiji naj bi zagotovili mešan nacionalni sestav, tisti pred vojno.
Zanimivo je, da so v Vzhodni Slavoniji, tam kjer so ruski vojaki, praznovali skupaj s Srbi 9. maj, dan zmage. Mlad ruski vojak je ob tem povedal: »Srbi so naši bratje pravoslavne vere in Vzhodna Slavonija bi morala pripasti Srbiji.« To je je objavil londonski časopis »Independent«. Očitno Rusi ne morejo brez politike. Je pa Rusija edina resna država, ki Srbijo še podpira.
S prevzemom nadzora UNPROFOR naj bi se začel tudi povratek pregnanih. V Baranji so na primer že uspeli zagotoviti prave podatke o prebivalcih pred vojno. To Srbom seveda ni všeč. Hrvaški radio Baranja, iz studia v Osijeku, pripravlja ljudi na povratek, srbski radio Beli Manastir pa oddaja vse manj. Največ govori o izdaji OZN, saj njeni vojaki niso prišli branit ogroženih Srbov in njihovo Republiko.
Ko so civili iz UNPROFOR preverjali, zakaj so v kraju Batina odpustili iz šole in tovarne za predelavo kovin vse Hrvate, so Srbi protestirali, češ, da so modre čelade krivične.
Naj spomnimo, da so Srbi modre čelade pričakali s cvetjem, tako kot prej JA. Zdaj seveda veselja ni več. Precej je Srbov, ki spoznavajo, da je resnica drugje. Seveda pa so to le prve lastovke. Problem bivše Jugoslavije še zdaleč ni rešen. Zlasti to velja za Sandžak in Kosovo. Tudi meja med Hrvaško in Črno goro bo še dolgo vroča.
ZBIEGNE W KOCH N O WS KI
EKSPLOZIJA BOSANSKEGA TALILNEGA LONCA
w ir
ir i#
STRANIŠČE NA POKOPALIŠČU
Bosna in Hercegovina je čudovita dežela. Lepa je zaradi kontrasta med rodovitno Bosno na severu in hercegovskim kamenitim brezpotjem na jugu. Ima zgodovino nasprotij in krvavih bojev med tremi narodi, ki so stoletja koeksistirali v melting potu različnih ver, kultur in običajev. Od časa do časa je lonec prekipel, pred kratkim pa ga je razneslo. Zakaj?
Po drugi svetovni vojni so bile določene umetne administrativne meje BiH, ki so skoraj pol stoletja združevale tri različne narode v navideznem prijateljstvu z močjo ideologije komunizma, ki ni bila skupna nobenemu izmed njih. Komunistični državni vrh s Titom na čelu se je nedvomno zavedal, da je načelo bratstva in enotnosti uresničljivo izključno v unitarnem državnem sistemu. Z uvedbo pluralizma je počilo.
Za mnoge je bliskovita eskalacija nasilja v BiH prišla nepričakovano. Za pozorne opazovalce pa so se indici nestrpnosti med Srbi in Hrvati ter apetiti obojih po BiH pokazali že v osemdesetih letih, po Titovi smrti. S smrtjo ustvarjalca remek dela BiH in edinega Hrvata, ki je v zgodovini vladal Srbom, je prišlo do popravljanja zgodovinskih napak. Če je bilo prepevanje pesmi z velikosrbsko idejo z naslednjimi verzi: »Ko to kaže, kot to laže: Srbija je mala! Nit’ je mala nit’ je pala dvaput ratovala!« prepovedano v enotah JLA v Beogradu leta 1985, so jo leto zatem vojaki že na vsa usta prepevali po Kalinoviku in ostalih hercegovskih brezpotjih. Absurd pri tem je, da
so ji pritegnili tudi Hrvatje, Muslimani, Makedonci, Albanci, Črnogorci in navsezadnje tudi Slovenci v sivo-zelenih uniformah. Ni pa vsa krivica za strahote v BiH na strani Srbije, v kar nas prepričuje prohrvaško usmerjena informacijska propaganda. Nedvomno so dokazani tudi hrvaški apetiti do BiH, medtem ko so bosanski Muslimani najmanj krivi. Zaveznike so si poiskali pri severnih sosedih, ki pa jih bodo zavrgli ob prvi priliki.
Bosanski Muslimani so v primerjavi s Srbi in Hrvati najmanj bojeviti. Globalno vzeto so bili v zgodovini Muslimani vedno slabši vojščaki od kristjanov. Koran, ki jim je hkrati tudi zakonodaja tuzemskega življenja, jih že s samimi sankcijami zoper njih same, dela navzven neučinkovite. Od naroda, ki ob molitvi k bogu dobesedno krivi hrbtenico, ni mogoče pričakovati posebnega ponosa. Od muslimanskih vojakov pa je mogoče pričakovati brezmejno vdanost poveljniku. Brez sposobnega, močnega voditelja jih ni opaziti. Na drugi strani zahteva Sveto pismo od kristjanov samo »pedantne pokleke« in dopušča osebnosti precejšnjo mero ponosa ih samoini-
ciativnosti. Muslimani so najbrž prvič videli zares prava grozodejstva, ko so v 11. stoletju začeli po Palestini klati križarji, ki so v sedmih »križarskih vojnah« iz zelene, cvetoče Palestine napravili puščavo in pokopališče. Muslimani so se jim takrat lahko enakovredno upirali le pod poveljstvom izredno močne osebnosti: Saladina.
Slovenci precej napačno ocenjujemo delovanje Turkov ob njihovih vpadih v naše kraje. Dejansko ni šlo za Turke, saj so »turško« vojsko na Balkanu tvorili poturčeni Srbi. Najbolj krvoločni, janičarji, sultanova garda, pa so bili, kot vemo, tudi iz naše kranjske dežele. Dokazano je tudi, da so v Vojni Krajini živeči Srbi, ki so imeli nalogo čuvati mejo avstrijskega cesarstva, namerno spuščali »turške« odprave na kranjsko stran, jih ob vrnitvah pričakovali v zasedah in jim jemali naropan plen. Lopov je. kradel lopovu. Ob dejstvu, da je bil poveljevalni jezik v »turški« konjenici srbski, se nam lahko porodijo razne asociacije.
So se pa bosanski Muslimani izkazali kot dobri vojaki v prvi svetovni vojni. Nekateri še živeči udeleženci prvega klanja svetovnih razsežnosti v uniformah italijanske vojske, najbrž še danes s strahom izgovarjajo ime »Hand-žar bataljon«, enote sestavljene iz bosanskih Muslimanov, ki je v sestavi avstrijske vojske na soški fronti opravljala najtežje naloge. S hlad-
nim orožjem so za sabo puščali mrtve italijanske vojake. Ranjenih ni bilo.
Muslimani bi vsekakor lahko postali pomembna stran v vojaškem spopadu v BiH, ki je dejansko njihova država, če bi imeli sposobnega voditelja. Dobri človek Izetbego-vič to ni. Tako se ponavlja stanje iz druge svetovne vojne, ko so se na ozemlju današnje BiH klali med seboj Hrvatje in Srbi, oboji pa so klali Muslimane. Srbi nikakor ne morejo pozabiti, da so ustaši poklali srbsko prebivalstvo na mnogih območjih zahodne Bosne. Po klanju ustašev na planoti Manjače nad Banja Luko je ostalo za njimi velikansko izpraznjeno področje, na katerem je nastal največji vojaški poligon v Evropi. Ko ga je JLA uporabljala še za osnovni namen, vojaško urjenje, še vsekakor ni bila pretirano pro-srbsko usmerjena, saj je bilo stranišče taborišča gojencev Vojaške akademije iz Beograda še v osemdesetih letih sredi vegastih pravoslavnih nagrobnikov.
Krivica za krvavitev BiH je porazdeljena med akterje spopada. Talilni lonec na Balkanu ni uspel, kar ni nič čudnega, če prekipeva tudi ameriški kotel. Prebivalci nesrečne BiH se nadejajo rešitve le še "Od bogov. Katoliški jim je baje preko vidcev v Medžugorju že pred leti napovedal današnje strahote. Pa ga niso jemali resno.
Franc Furland
ODSTRANITEV ŠTIRIDESETIH SENILNIH GENERALOV
BIZANTINSKA PREVARA
S hitro upokojitvijo starih in odvečnih generalov je bila zaključena še ena faza v naporih, da se ostvari velikosrbski program. Ko so bili stari generali in admirali do kraja iztrošeni in dokazani kot vojni izgubaši, so jih porinili na stran. Na njihovo mesto so prišli »črnorokarji«, generali, ki so bili nosilci vojne na terenu in profiterji v obliki predčasnih generalskih zvezdic.
Sočasno s čistkami v vojaškem vrhu je prišlo tudi do reformuliranja politike vodenja vojne in do vzpostavljanja novih političnih odnosov. Vrhunec sprememb je bila razglasitev ZRJ in najava novega civilnega obrambnega ministra v osebi dr. Branka Kostiča, militantneža iz Borovega naselja, Vukovarja, Gline, Knina itd.
Formalna upokojitev štiridesetih generalov in admiralov je simbolična gesta prekinitve s staro jugoslovansko armado, ki je razpadla in se razgubila. Vojni vrh so zasedli zagovorniki uporabe orožja za masovno uničeva-
General Blagoje Adžič je odšel v staro železo po tistem, ko se je iztrošil v pobijanju nedolžnih »Jugoslovanov«.
nje in bojnih delovanj, ki ne razlikujejo civilnega od vojaškega. Simbioza med politiki in novimi generali daje upanje obojim. Prvi imajo v rokah učinkovit instrument za realizacijo svojih notranjih in zunanjih političnih ciljev, vojaki pa so dobili tako potreben občutek pripadnosti nekemu državnemu telesu. Oboji pa se držijo načela: mora se udariti dovolj močno in ostro, da bi se dosegel pričakovani odgovor.
Odločitev o umiku vseh državljanov ZRJ, ki so v vojnih formacijah izven njenih meja, je lep primer nove koncepcije prilagajanja drugačnim okoliščinam. Namesto nekaj
Samo vprašanje časa je, kdaj bo general dr. Vuk Obradovič zasedel nekdanje Adžičevo mesto
tisoč ukanjenih vojakov iz rišča v vrhu Vojaškega letal-BiH stopajo mobilizirani Srbi stva in med tistimi poveljniki v večjem številu. Ostalo jim v kopenski vojski, ki so se je orožje, domači oficirji, oja- izkazali z izvrševanjem uka-čani z visokimi upokojenimi zov brez vsakršnih moralnih generali in policaji, ki jih no- dilem. Te rože zla so priprav-va ZRJ ne potrebuje. Del po- Ijene na uporabo vsega raz-dobnega načrta je bil preiz- položljivega orožja v namen kušen že v Afganistanu ob »ostrega odgovora«. Ob ra-umiku Sovjetov, drugi del pa cionalizaciji svojega početja temelji na izkušnjah organi- ne pričakujejo nikogaršnje zacije kontrašev v Nikaragvi, milosti ali razumevanja, ker Generali, ki so prevzeli ar- je njihov jezik jezik zmage ali madni vrh imajo glavna opo- poraza.
MARKET
OmSfiTruš
Ljubljanska 16, CELJE
delovni čas: ob delavnikih in sobotah od 7.30 do 19.00 ob nedeljah, od 8.30 do 12.00
EXPORTER d.o.o. - Izola
UVOZ - IZVOZ
-	REZERVNI DELI TEHNIČNE OPREME
-	ČISTILA IN ŠAMPONI PRIZNANE FIRME
SVNCHEM S.p.A
IZ ITALIJE
-	TUNE V KONZERVI, TESTENINE, PIŠKOTI
PRODAJA NA VELIKO ZA TOLARJE
TEL./FAK. 066/62-747
N0VJS90BA
„
ALI BO NEUMNOST OKROG DENACIONALIZACIJE PO 140 LETIH IZSUŠILA TUDI ZLATO RADGONSKO PENINO
KAPITAL KOT NEKTAR
»Trenutno je to samo država Slovenija. Prej smo veliko prodajali na Hrvaško, nekaj smo prodali tudi v Belgijo in na Nizozemsko. V bivši Jugoslaviji smo bolj malo izvažali, ker nam zunanji trgovci niso zaupali. Danes se razmere bistveno izboljšujejo. Pred dnevi smo podpisali pogodbo z znano trgovsko mrežo iz Švice. Zavezali smo se, da bi v roku enega leta dali na tuji trg okoli 100 tisoč steklenic šampanjca. Ostalo pa bi bilo še vedno prisotno na domačem tržišču. Moram reči, da peneča vina, ki jih pridelujemo po klasični metodi, glede na ekonomsko situacijo, ki vlada pri nas, zelo dobro prodajamo.«
Kdaj prodate največ vina oziroma, kdaj je največje povpraševanje po vinu?
»Največ vina prodamo v jesenskih mesecih, tudi zimskih, to je nekje od meseca oktobra pa vse do meseca januarja. Največ prodamo penečih vin oziroma našega radgonskega šampanjca. Mi prodajamo samo to, kar v naših vinogradih pridelamo.«
Kaj pa splošna ekonomska situacija vaše firme, kakšna je?
»Kot sem že prej rekel, mi kar solidno poslujemo. Nismo siromaki, ampak siromake nas delajo drugi. Imamo cel kup neplačanih računov. Največji problem je pri plačilih. Kupci se ne držijo rokov, ki so predhodno dogovorjeni. Pri tem ogromno izgubimo, saj je vrednost naše valute iz dneva v dan drugačna. Cene repromateriala pa se iz dneva v dan dvigujejo. To je veriga, ki se vleče in nastopijo težave.«
Kako je penina cenovno ovrednotena?
»Cena je takšna, kot mora biti, komercialna. Če preračunamo to v marke, je cena med devet in deset markami. Zlata penina je sedaj v prodaji po 580 do 600 SLT. Če je vmes francoska klasična metoda, mora biti tudi cena temu primerna. Proizvodnja šampanjca od trgatve do prodaje na trgu traja praktično tri leta. To so ogromni stroški. Tu se nič ne dodaja
Buvirjeva klet iz leta 1911, kjer shranjujejo šampanjec
C02, ampak le ta nastane v steklenici. Iz teh razlogov je klasična metoda šampanjca dražja. Pri polpenečih vinih pa je proizvodna procedura mnogo krajša. Največji problem, ki se danes pojavlja po praktično vseh slovenskih podjetjih, je finančna disciplina, ki pa ni zakonsko določena, kakor bi morala biti.
Dokler tega ne bo, bo enako kot brezvladje.
Kje so vaša geografska področja nasajena z vinsko trto?
»Teh je kar nekaj: Herce-govčak, Podpolice, Čreš-njevci, Spigovci, Janžev vrh,
Ptujska cesta in ostala območja. Sadjarstvo pa nam prinese okoli 100.vagonov sadja prve, druge in tretje kvalitete.«
Koliko ljudi botruje rojstvu vaših žlahtnin?
»Pri nas se številka giblje vedno nekje od 155 do 156 zaposlenih. Z manjšim številom ne bi šlo. Prej nas je bilo več zaposlenih, vendar so nas razmere prisilile, da smo delovno silo omejili. Ne gre za tehnološki višek, ampak za naravni odliv, ko gredo naši ljudje v penzijo, nimamo potreb po novi delovni moči,« je zaključil pogovor direktor firme Franc Škrobar.
Alojz Filipič, dipl. ing. ŽT: »Metode ostanejo v hiši«.
Pogovarjali smo se tudi z »botrom«, dipl. ing. enologom g. Alojzem Filipičem, ki nam je povedal, kam segajo začetki predelave šampanjca pri nas, o skrivnostnih metodah priprave šampanjca.
»Penina, se ve, je umetno pripravljeno vino. To umetnost so iznašli že francoski Šampanjci, ki so bili dolga leta edini poznavalci te skrivnosti. Prvi se je pri nas s tem začel ukvarjati Radgončan g. Klenošek. Podal se je v Šampanjo, kjer je pri izvrstnem vinorejcu pomagal čez leto. Ko se je dokopal do skrivno^ sti, seje vrnil v Radgono in že leta 1850 začel iz slovenskega vina pripravljati slastno penino. Konec leta 1852 so v prodajo poslali prve steklenice in v nekaj mesecih prodali 12.000 steklenic. Tradicija je dolga že 140 let. Naša penina se povezuje tudi z družino Bauvier in sicer od leta 191 f. Ob 130-letnici smo v tej kleti vzidali v zid 13 steklenic šampanjca in tako počastili ta dogodek.«
Kakšne pa so metode pridelave šampanjca?
»No, samih metod je več. Najbolj cenjena je seveda klasična francoska metoda. Srebrna penina pa se pripravlja po modernejših metodah, v jeklenih posodah, medtem ko je zlata v stekle-
nicah. Pri klasični se ne dodaja C02, saj nastaja sam. Obstaja pet vrst vina: Exstra suho, pol suho, suho, pol sladko in sladko vino. Zlata radgonska penina je bila prvo peneče vino v Sloveniji. Sedaj so poskušali tudi v Brežicah in Metliki, kjer se postavljata dve imeni za to vino, to sta Barbara in Miha. Drugače pa so same metode skrivnosti.«
Mislite, da je vino pravilno ovrednoteno na trgu?
»Mislim, da je potrebno prodajati vino po takih cenah, kot jih naše tržišče lahko sprejme. Če se s to ceno pokrijejo stroški ali ne, je druga stvar. Važno je, da smo s svojimi izdelki na trgu prisotni.« je zaključil enolog g. Alojz Filipič.
V okviru osamosvojitve pa je na trg prišla posebna serija vina z imenom Protokol, s posebnim ekstra dizajnom in ceno, ki je samo še popestrila ponudbo Radgonske kleti. Če niste vedeli: ko pijete šampanjec iz visokih in ozkih kozarcev, morate le-te držati samo za pecelj, zraven pa prigrizniti suh, slan sir ali pa kavijar in pri tem paziti, da temperatura steklenice ne preseže šestih stopinj Celzija.
Božena Balaš Foto Lucas
Hoček, nočeš, moraš
Trs, ki oživlja žile, srce razjasni in oko, če si izposodimo pesnikovo prispodobo, je z nedorečeno postavo zakona ogrožen. Gre za težave nekdanjih državnih, pozneje družbenih posestev, ki so nastala po drugi svetovni vojni in jim zdaj preti, da bodo nekatera med njimi ostala brez - zemlje. Tipična žrtev premalo dorečenega zakona o denacionalizaciji je radgonska klet s svojimi svetovno znanimi vini in penino, ki ji priznavajo ceno celo Francozi.
»Šampanjsko ali peneče vino - penina - je dandanašnji gospodi najbolj ljubo in milo. Ni je prave veselice ali slovesnosti, kjer se penina ne peni.« (Novice 1853).
Poleg Zlate radgonske penine pridelujete še mnoga druga vina, med drugim tudi splošno znani Jan-ževec...
»Z denacionalizacijo bi izgubili okrog 220 hektarjev površine, prav tako pa tudi del vinskih kleti.« pravi dipl. ing. Franc Škrobar, direktor. »Samo en lastnik je nekoč imel 72 hektarjev povšin. Naš glavni proizvod je »zlata penina«, ki jo pridelujemo po klasični metodi. Letno je proizvedemo od 130 do 150 tisoč steklenic s tem, da iz leta
v leto povečujemo proizvodnjo. Letos bomo napolnili okoli 300 tisoč steklenic. Čez štiri, pet let bi številka narasla na 500 do 600 tisoč steklenic. Poleg naše Zlate penine, klasičnega šampanjca, pridelujemo tudi srebrno penino, to je polpeneče vino, poleg tega še Radgonski biser in pa Janževec, ki ga tudi največ prodamo.
To je zelo tipizirano vino, ki ga pozna vsak Slovenec. Poleg prej omenjenega vina imamo tudi daleč znana in cenjena buteljčna vina, kot so Renski rizling, Sauvignon, Radgonska ranina, Traminec, ki ga poznajo po črni etiketi. Za Traminca bi lahko rekli, da je kralj naših vin.«
Kje imate najbolj odprta tržišča za vaše proizvode?
Franc Škrobar, direktor firme: »Z našim šampanjcem lahko gremo mirno v Evropo.«
20. maja
STRAN 10
RES JE...
—	da je nova kratica za tolar po odločitvi mednarodne organizacije za standardizacijo SIT. Ni pa res, da bodo lastniki nekaj SIT-ov vedno tudi siti.
—	da v Sloveniji večkrat velja, da desnica ne ve, kaj dela levica. Tako tudi policisti v Medvodah niso vedeli, kaj početi z dvema moškima v črnini, oboroženima z avtomatskima puškama. Izkazalo se je, da je šlo za teritorialca, ki sta izvajala vajo. Mogoče sta vadila slepe miši.
—	da je SFRJ včasih izvažala orožje v Alžirijo, ki pa slednjega ni nikoli plačala. Slovenci imamo šanso, da svoj dolg izterjamo po pred kratkim odprtem plinovodu zemeljskega plina v Šempetru pri Novi Gorici. To pa se ne bo zgodilo, ker bo Kučan raje plin pošteno plačal.
—	da ameriški vesoljci lastnoročno lovijo izgubljene satelite po vesolju, slovenski policaji pa z avtomobili ne morejo ujeti evropske kulture.
—	da se slovenski duhovniki trudijo vse več ljudi spraviti na »prava pota«. Kljub temu pa ne morejo preseči magičnih sedemdesetih odstotkov religioznih državljanov. Če se to razmerje drži od leta 1968, se bo najbrž tudi v bodoče. Amen.
—	da je Slovencev premalo. S tem, če bo Slovenska ženska zveza uspela s pobudo o podaljšanju roka za pridobitev slovenskega državljanstva do leta 2002, bodo v poštev prišli tudi pozabljivci. Ženskam pa ne bo treba pretirano rojevati.
—	da se je Herman Rigelnik očitno odpočil. Ko je bil še »živo rdeč«, je odšel z mesta generalnega Gorenja, ker je bil preutrujen. Zdaj, ko je »neodvisen« je postal podpredsednik v Drnovškovi vladi, na
mestu, ki je še bolj naporno in odgovorno kot v Gorenju. Upajmo, da v vlado ni prinesel zasebniških navad kot na primer v prejšnji vladi Maks Bastl.
-	da resnica slejkoprej pride na dan. Na Hrvaškem so razpustili letalsko enoto, ki so jo ob tem pohvalili, da je uspešno delovala, čeprav z letali, ki jih uporabljalo sicer v kmetijstvu. Spomnimo se, da so lani kot veliko laž in srbsko propagando ocenili srbska poročila, da hrvaška vojska uporablja kmetijska letala v vojne namene.
-	da je dr. Drnovšek kot novi šef slovenske vlade dal vedeti, da bodo seje vlade še naprej zaprte za javnost. To je seveda povedal, ko je bil že izvoljen!
-	da nas niti neuvrščeni nočejo. Tako Slovenija ni dobila statusa opazovalke v tem gibanju, saj je temu najbolj nasprotovala Jugoslavija. No ja, so vsaj neuvrščeni pametni, če je že naša zunanja politika nekam čudna, ko se slini k njim.
ŠKANDALI:
MARKO KRANJC KONČNO DOMA
V	Šempeter pri Mariboru se je po 46 letih prisilnega bivanja v tujini vrnil Marko Kranjc, duhovnik, pravnik, novinar, politik, narodni poslanec in celo dva dni član slovenske vlade. Točneje: pripeljali so ga v krsti po prekopu, da bi ga ob njegovem rojstnem dnevu dali v rodno grudo.
Duhovnik Marko Kranjc, ki je do obnemoglosti služboval v Rimu in še za življenja moral okusiti na starost siromaštvo, saj ne gre tajiti, da je jesen življenja preživel od vbogajme in finančne pomoči prijateljev, je bil po smrti začasno »shranjen« na pokopališču usmiljenih sester v italijanski Gorici.
Šele nečaku, Johanu Kreinzu, je po večletnih naprezanjih s prejšnjo oblastjo in zdajšnjo vlado končno uspelo posmrtne ostanke svojega cenjenega strica spraviti v rodni Šempeter, v grobnico k očetu. In spet tik ob zdajci se je napletlo, da nečakova akcija zaradi počasnosti italijanskih oblasti ne bi uspela. Johan Kreinz, tudi sam begunec in zdomec, je prejšnji teden končno izpolni svojo zaobljubo in strica spravil v domovino.
V	viharnem popoldnevu so Marka Kranjca preložili k posmrtnim ostankom očeta, v grobnico na pokopališču v Šempetru. Od njega se je poslovila peščica ljudi, domačinov, v imenu cerkve pa g. škof Kramberger. Res je, da Marko Kranjc nikoli v življenju ni ničesar, razen golega preživetja želel zase, kot je tudi res, da je do onemoglosti izgoreval za druge, zato je tembolj boleča njegova tragična usoda, zavrženo življenje ubogega starca, ki bi svoje tuzemno bivanje dotrpel drugače, če bi mu samo vsak stoti, kateremu je za življenja on pomagal, domeril kanček spomina in spoštovanja.
Režimi padajo, vlade padajo, Slovenci pa ostajamo isti.
Fotografije: LucaS
STRAN
20. maja
NAMESTO HUMORESKE
MAKSBASTLJADA
Prej kot tovariš, zdaj gospod Maks Bastl, eks minister, prehodil je res zanimivo pot.
Poglejmo v žurnalistični register: v Aeru celjskem kot računovodja postal, še vsi vemo, je kolovodja nekakšne žagarske ekipe, ki je uspešnega spodnesla Jenka in druge antisamoupravne tipe s premalo rdečega odtenka.
Potem direktorja Zupančiča pospraviti je hotel, toda ta v Beograd pretkrano ga je zarotiral k Metodu Rotarju, češ zdaj ne bo po Celju nič več manevriral.
A Rotar, ne povemo vam, zakaj po letih dveh ga je poslal nazaj, od koder je prišel. Tako M. Bastl je predsednik KPO postal v cinkarni, kjer več let si je nacejal mleko, med (V Holzkirchnu mu, denimo Stempfel na dvojne naloge dajal je štempelj pet let, kot je zapisniško priznal, ne da bi se sploh česarkoli bal) in za kar dolgo vrsto mahinacij dobil je vzdevek Malverzacij.
»Kaj naj storimo ? Vsi vemo, da on v resnici mali je Napoleon,« govoril Rojc je, MS sekretar,
Korošec Stefan, partijski vladar, energično ga je odpravil, a F. Popit v Kovinotehno spravil.
Pa Bastl si je spet polomil krilca, ko skušal tu odžagati je Ilca.
Ta ga na hitro je odslovil, z direktorsko ga plačo blagoslovil.
Šel Bastl’rdeč je služit v tuji svet, češ »tja so me nagnali komunisti«, pa kot poslovnež se je vrnil spet -ker zdaj od ZK ni bilo koristi -v krščansko demokratski plašč odet.
V dokaz, da barvo res je spremenil (in da bi mu vse grehe odpustili), je cerkvi sv. duha zvon podaril (da vedno, ko bi nanj zvonili, bi vedel, komu pravzaprav zvoni in da račun nad glavo mu visi -za zvon baje še do današnjih dni ?).
Potem nenadno je postal minister, bolj kot sposoben, zase bister: nasedli so njegovi govorici, da »so uničili ga rdeči strici«, ko se je sam, ker član je tiste lože, ki nikdar ne znebi se svoje kože.
Dokaz nakup je stavbe SDK in kar še v zvezi je z njegovo trgovino pretežno po načelu - zna, kdor zna (na črno bi izvažal še starino).
Na koncu svojo kratko kariero okronal z drago je Slovin afero, za kar mu Peterle je dal laufpas.
A vedite, da Bastl ni nič kriv, kot za ničesar ni nikoli bil, saj vedno se, kot tisti Kalimero, je sprenevedal, spraševal: »Kaj, jaz?
O, to pa ne, jaz zaveden, nedolžen, popolnoma spletkarsko sem obdolžen.«
Dihur
FOTOREPORTAŽA
NAROD Sl BO SODBO PISKAL SAM
Tudi politika se kdaj utrudi. Glede na sedanje stanje v Sloveniji, ni čudno, da se ne razlega gromoglasen borbeni napev. Prispeli smo do tja, ko bi glas slovenskega naroda lahko označili kvečjemu le kot — tanko piskanje. Po piskanju pa pridejo seveda solze.	slike:
Sašo in LucaS
NI RES...
—	da Srbi ne spremljajo gospodarskega in političnega dogajanja v Sloveniji. S svojim odgovorom na ukrep prepovedi voženj avtomobilov s srbskimi tablicami so reagirali še hitreje kot ob lanskoletni slovenski osamosvojitvi. Upamo, da smo se naučili, da so nekateri ukrepi proti Srbiji močnejši od mednarodnega političnega dogovarjanja.
—	da se je v teh časih dobro pisati Kučan. Pretekli teden so neznani storilci odvrgli bombo, verjetno iz mimovozečega avtomobila na hišo Kučanovih v Murski Soboti. Ali je bil ta bombni napad v kakršnikoli povezavi z imenom Milan Kučan, ne vemo.
—	da bodo učitelji kmalu stavkali. Te dni namreč dobivajo regrese, pa tudi plačam so primaknili nekaj odstotkov. Nič posebnega, bi rekli, če se ne bi ponovno spomnili, da dobivajo plače za tekoči mesec in ne za mesec nazaj, kot večina Slovencev.
—	da se Tone Partljič vedno čuti kot del skupščinskega sistema. V izjavi: »Kaže, da tu, v skupščini sedijo neki čudni sprevržene!, zunaj pa čakajo pametni, pošteni,« govori v tretji osebi.
—	da je črno lastninjenje podjetij prenehalo. Res je, da je objavljen Predlog za izdajo zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, zato zadnji črnograditelji še hitijo s privatiziranjem tistega, kar še ni lastninjeno.
—	da bi poslancu Vitomiru Grosu morali dati kakšen dober nasvet. Že sedaj imajo skupščinska telesa dovolj dela z odgovarjanjem na njegova poslanska vprašanja. Republiški Poročevalec bi bil zgolj dolgočasen informator, če v njih ne bi objavljali odgovorov Vitomiru Grosu na poslanska vprašanja.
—	ni res, da bomo letos ponovno praznovali 25. maj - dan mladosti. To so le pobožne želje nekdanjega Titovega sekretarja Jožeta Smoleta.
—	da voditelj srbske opozicije Vuk Dra-škovič ne mara Slovencev. Ob odkritju spomenika Draži Mihajloviču na Ravni Gori je zelo pohvalno govoril o Sloveniji. Skoda le, da se ni tega spomnil kakšni dve leti prej.
—	da imajo zahodne demokracije kaj manjše težave s svojimi parlamenti kot Slovenci. Prav gotovo to ne velja za Italijane, ki so v parlamentu že sedemkrat zaman volili svojega predsednika.
slovenj gradeč
UKV 97,2 IN 88,9 MHz STEREO
DAVID HASSELHOFF
Svetel pogled, ob katerem se ženskemu svetu šibijo kolena. Prav njegove oči so mu omogočile uspešen vdor v filmski svet, o katerem je sanjal že od malih nog. Delal je kot natakar v klubu Marina City, dokler ga ni opazila agentka, ki je iskala lepe obraze za film. Od takrat je njegovo življenje pravljica, ki jo preživlja pred kamerami in mikrofoni. V prostem času se enainštiridesetletni David posveča predvsem svoji mali družinici.
TV PROGRAM GLASBA
LESTVICE
PRIREDITVE PO SLOVENIJI
NAGRADNA
KRIŽANKA
HOROSKOP
STOPITE
BLIŽE
SLOVENSKI
VOJAKI
ČETRTEK, 21. MAJ
PETEK, 22. MAJ
SLOVENIJA 1
10.10	Pedenjžep
10.45 Stare japonske pravljice: Trije bratje in divje hruške
11.00	Šolska tv, ponovitev, Boj za obstanek: Pravičen delež za vse
11.25	Angleščina - Follovv me, 51. lekcija
11.40 Kemija: Od rude do surovega železa
12.00	Poročila
14.50	Športna sreda, ponovitev
17.00	TV dnevnik 1
17.10	Program za otroke, Ebu drame za otroke: Elifine sanje
17.35	Živ žav
18.25	Ep video strani
18.28 Že veste..., svetovalno - izobraževalna oddaja 19.05 Risanka
19.30	TV dnevnik 2, vreme, šport, žarišče
20.30	Gore in ljudje
21.35	Tednik
22.25	TV dnevnik 3, vreme, šport
22.50	Poslovna borza
23.00	Kronika ICSID
23.25	Sova, Dragi John, angleška nanizanka, 4/22, Vietnam, avstralska nadaljevanka, 7/ 10, Šingen, japonska nadaljevanka, 10/12
DRAGI JOHN
Kirk je vse prej kot vesel obiska brata Boba. Še vedno kuha jezo manj, ker mu je pred leti prevzel nevesto, popolno žensko, ki je bila vred-
na lepe denarje. Bob odhaja na novo službeno mesto in bi se rad spravil s Kirkom. Na Johnovo prigovarjanje Kirk le popusti in se sreča z bratom v spovednici. Zaupni pogovor pokaže, da sta brata pa čeprav Bob nosi duhovniško obleko - zelo podobna.
ŠINGEN
Šingen je zaskrbljen zaradi novice, da namerava gospod Imagava iz dežele Suruge, dežele, ki se razprostira južno od dežele Kai, prevzeti oblast v Kyotu. Z Imagavo je sklenil ne le tripartitno zvezo, marveč živi pri njem
v pregnanstvu tudi njegov oče. Ce bi prevzel oblast v Kyotu, bi tudi Kai prišla pod njega. Šingen sklene za svoje namene uporabiti mladega Odo Nobunago iz Ovarija, ki velja za velikega bedaka. Zvestemu samuraju Kansu-keju naloži, da se z njihovimi možmi pridruži Imagavovi vojski. Ko s trideset tisoč možmi odrine proti Kyotu,
mora Kansuke o vseh premikih njegovih čet obveščati Nobunago.
SLOVENIJA 2
15.50 Sova, ponovitev
18.00	Regionalni programi - Koper, slovenska kronika
19.00	Videolestvica
19.30	TV dnevnik RAI
20.00	Serijski film
20.30	Po sledeh napredka
21.30	Video na Slovenskem
Slovenska video produkcija je v zadnjih dveh letih zelo ekspanzivna, gostuje na mnogih mednarodnih festivalih. Televizija tovrstno produkcijo spodbuja po lastnih močeh in zmožnostih. V oddaji bodo predstavljeni odlomki iz najboljših dosežkov, tudi glasbenih, na primer videospota skupin Borgesia in Laibach ter z videoprojektov Nestrpnost (po delu Lele B. Njatin) in Tri sestre (nastal je v sodelovanju s SMG).
23.30	Vutel, eksperimentalni program
KOPER
13.00	Ryan - soap opera
13.20	Agencija Rockford - serijski film
14.10	Nevesta - italijanska drama, 1958
15.30	Čudežni svet gospoda Mon-roa - serijski film
16.00	Oresedici - tv novice
16.10	Čarobna svetilka - otroški program, Baba Malu’ in sto ruskih pravljic - risanke
16.30	Kramljanja - v študiju Tatjana Juratovec
17.00	Sever vzhod - aktualne oddaje
18.00	Slovenska kronika
18.10	Studio 2 - informativno kontaktna oddaja
19.00	Vsedanes - tv dnevnik
19.30	Šport - posebna oddaja 20.05 Ryan - soap opera 20.35 Meridiani - aktualna tema 21.15 Juke box - glasbena oddaja
v živo (I. del)
22.00	Vsedanes - tv dnevnik
22.10	Juke box - glasbena oddaja v živo (II. del)
23.20	Šport - posebna oddaja
HTV 1
6.55 Pregled programa; 7.00 Dobro jutro, Hrvaška; 9.00 Superbabi-ca; 9.25 Risanka; 9.30 Smogovci;
10.00	Poročila; 10.05 TV šola; 11.05 Jutrofon; 11.35 Novopečeni princ iz Bel Aira, humoristična serija, ponovitev; 12.00 Točno opoldne;
13.00	Slika na sliko, ponovitev; 13.45 Poročila; 13.50 Kockar, serijski film, ponovitev; 14.40 UNPROFOR: Danes smo z vami; 15.05 Ma-lavizija, Vrtoglavi let, otroška serija;
16.00	Poročila; 16.05 Malavizija, nadaljevanje; 17.00 Znanstveni razgovori; 17.30 Gremo naprej; 18.00 Poročila; 18.05 Gremo naprej; 18.30 Santa Barbara, serijski film; 19.10 Majhne tajne velikih kuharskih mojstrov; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 3-2-1, kviz; 21.10 Life and Debt, zbor za ohranitev zemlje; 22.00 Fluid Rock Cafe;
22.30 Dnevnik; 22.50 Glasba; 23.00 Slika na sliko; 23.45 Poročila v nemščini; 23.50 Poročila v angleščini; 23.55 Horoskop; 00.00 Poročila; 00.05 Odjava programa.
HTV 2
17.05Pregled programa; 17.20 Stela, hrvaški igrani film, ponovitev; 18.50 Zgodovina hrvaškega knjižnega jezika; 19.20 Glasba; 19.30 Dnevnik; 20.10 On in ona, humoristična serija; 20.35 Živalski svet; 21.10 Kockar, serijski film; 22.05 Edvvard VII, nadaljevanka; 22.55 Pepsi DJ Mag; 23.55 Odjava programa.
AVSTRIJA 1
9.00	Čas v sliki; 9.05 Čudovita leta;
9.30	Zemlja in ljudje; 10.00 Šolska
TV; 10.15 Vlaje al espanol; 10.30 Sissi;	12.15 Klub seniorjev;
13.00Čas v sliki; 13.10 Barva prihodnosti; 13.35 Urad, urad; 14.00 Velika dolina; 14.50 Psi, naši najboljši prijatelji; 15.00 Jaz in ti; 15.30 Am dam des; 16.05 Otok zadnjih gusarjev; 17.10 VVurlitzer,; 18.00 Čas v sliki; 18.05 Barva prihodnosti; 18.30 Trio s štirimi pestmi;
18.30	Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Show mix; 21.20 Pogledi s strani;
21.30	Azzuro barva zmage; 23.00 Desni breg, levi breg; 0.40 Čas v sliki.
AVSTRIJA 2
8.30	Vreme; 17.10 Umetniški leksikon; 17.15 Šestanek z živaljo; 18.00 Čudovita leta; 18.30 Nagradna igra;
19.00	Lokalni program; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Kultura; 20.15 Domače reportaže; 21.15 Trailer; 21.30 Kultura; 22.00 Čas v sliki; 22.30 VVorld mušic avvard 1992; 23.30 Srečni rojstni dan, Mozart; 0.05 Zmaga po številkah; 0.35 Čas v sliki.
MADŽARSKA 1
5.45 Dobro jutro, Madžareska, magazin; 8.35 Lajna, madžarska lahka glasba; 9.05 Disneyjevi filmi, ponovitev; 16.00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva; 16.10 Sol življenja, filmska reportaža; 16.45 Copacabana, kratki film; 17.10 Muzikalna reka, dokumentarni glasbeni film; 17.30 Kupil bom to žensko, mehiška serija; 18.00 Magazin za menedžerje; 18.45 Svet denarja;
19.00	Rezerviran čas; 19.15 Za otroke; 20.00 Dnevnik, telešport;
20.35	Pred premiero; Čhess, produkcija gledališča Arizona in Rock - gledališča; 21.15 Twin Peaks, ameriška serija (za odrasle); 22.05 Aktualno; 22.30 Tekmovanje dirigentov; 1.00 Dnevnik; 1.05 Dnevnik BBC.
MADŽARSKA 2
14.35	Napoved programa; 14.0 Maturitetne naloge iz biologije in kemije; 16.00 Danes popoldne, magazin; 17.45 Regionalni dnevniki;
18.00	Dnevnik, vreme; 18.20 Za otroke; 18.32 Sejemski tv; 20.00 Regionalni program iz studiev Budimpešta, Pecs in Szeged; 21.00 Debatni forum; 22.00 Večerni saldo, pregled dogodkov dneva, vreme; 22.30 Sejemski TV; 22.35 Filmski klub TV 2: Tajni agent Hitchcockov čb film (1936).

R. FONDA
STUDIO
ZA PROPAGANDNO FOTOGRAFIJO IN FILM 63000 CELJE, TRG SVOBODE 10. * 063/28-7/3
PRI POROČNI DVORANI

Božo Berjk
FOTO ATELJE

63000 Celje, Na Okopih 2c, “2? 063/25-889
SLOVENIJA 1
9.55 Program za otroke, angleška nanizanka (4/6)
10.20	Jelenček, serija HTV (12/13)
10.50	Po sledeh napredka, ponovitev
11.50	Poslovna borza, ponovitev
12.00	Poročila
14.20	Video na Slovenskem, ponovitev
16.20	Gospodarska oddaja, ponovitev
17.00	TV dnevnik 1
17.10	Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike
19.10	Risanka
19.30	TV dnevnik 2, vreme, šport, forum
20.30	W. M. Tjackery: Semenj Ničevosti, angleška nadaljevanka (2/8)
21.35 Oči kritike
22.25 TV dnevnik 3, vreme, šport
23.00	Pri Huxtablovih, 43. epizoda ameriške nanizanke, Vietnam, avstralska nadaljevanka, 8/10, Območje somraka, ameriški film
(Tvvillight Zone - The Movie) režija; 1. segment: John Landis
2.	segment: Steve Spielberg
3.	segment; Joe Dante
4.	segment: George Miller
v gl. vi.: Vic Morrovv, Scat-man Crothers, Bill Ouinn, Selrna Diamod, Kathleen Ouinlan,. Jeremy Licht, Kevin McCarhy, VVilliam Schal-lert, John Litgovv, Abbe Lane, John Larroguette, Dan Aykroyd, Albrt Brooks
Območje somraka je celovečerni film, v katerem boste spremljali, kot piše v odjavni špici filma, štiri »segmente«. Gre torej za omnibus štirih znanih režiserjev.
Prvi segment oz. zgodba je svojevrsten sprehod skozi čas: glavni junak zaradi takšnih ali drugačnih vzrokov ni zadovoljen s svojim življenjem, krivce pa vidi v tujcih. V lokalu, kjer se zapije, povzroča sitnosti, zato ga »vržejo ven«. Znajde se sredi 3. reicha, zaradi svojega videza je takoj sumljiv kot Zid, ki ga je treba deportirati. Druga je izrazito »Spielbergovska« zgodba o črncu, ki hoče v domu za ostarele vrniti voljo in vero v življenje vsem, ki niso pozabili na svoje otroštvo. Moto epizode se glasi: Dan, ko se nehamo igrati, je dan, ko se začenjamo starati, začenjamo gledati na uro, čakati da minejo dnevi... šteti leta. Toda vedno lahko kaj pričakujemo: nov dan, leto, novo brcanje praznih konzerv... Prava filmska miniatura ima vse tisto, kar odlikuje dela tega režiserja, nje-
govih filmov E. T., Barva vijoličasta in posebej Carstvo sonca: razkošje filmske slike in otroške domišljije seže do srca prej in globlje kot je to mogoče v še tako mojstrskemu melodramskem zapletu.
Joe Dante nam v svojem prispevku predstavi 27-letno učiteljico, ki je vse doslej živela enolično, v pričakovanju nečesa novega. In čeprav tega še ne ve, je njenega čakanja pravkar konec...
Avstralski režisert George Miller pa nam predstavi grozo potnika v letalu zaradi nečesa kar vidi le on ...
Vse zgodbe so torej iz zvrsti nekakšnega »fantastičnega«, horrorja, ki svoj pravi učinek pokaže v literarni obliki črtice ali kratke novele. Zato tudi v filmski preobleki ne more imeti veliko minut). V šestdesetih letih je bila serija Območje somraka avtorja Roda Serlinga zelo znana (nima nič skupnega s serijo na sporedu pred kratkim) in avtorji iz Spielbergove producentske skupine so se odločili posneti celovečerni omnibus film, da bi tudi kinematografskemu občinstvu sporočili: peta dimenzija je za tistimi, ki jih pozna človek. Je med svetlobo in senco, med znanostjo in praznoverjem, med človekovemu strahovi in njegovimi spoznanji. To je dimenzija imaginacije - področja, ki mu lahko rečemo Območje somraka.
SLOVENIJA 2
15.50 Sova, ponovitev
18.00	Regionalni programi - Maribor, slovenska kronika
19.00	Jazz in blues
19.30	TV dnevnik ZDF
20.00	Koncert orkestra SF, prenos 1, dela
20.40	Slovenski magazin
21.10	Dobrodošli
21.40	Umetniški eksperimentalni program, studio city
22.40	Vutel, eksperimentalni program
KOPER
13.00	Ryan - soap opera
13.20	Agencija Rockford - serijski film
14.10	Mamin sinček - italijanska komedija, 1957
15.40	Baba Malu' in sto ruskih pravljic - risanke
16.00	Oresedici - tv novice 16.05 Juke box - glasbena oddaja
- Vodi Alex Bini
18.00	Slovenska kronika
18.10	Studio 2
19.00	Vsedanes - tv dnevnik 19.25 Ryan - soap opera
19.45 Agencija Rockford - serijski film
20.35 Bella tv - razvedrilni program v živo
22.20	Vsedanes - tv dpevnik
22.30	Globus
23.20	Mamin sinček, italijanska komedija, 1957
BREZ DLAKE NA JEZIKU
MiHMNMI Iam» imUT UKVstereo
95,9 MHz .
HTV 1
6.55	Pregled programa; 7.00 Dobro jutro, Hrvaška; 9.00 Vrtoglavi let, otroška nadaljevanka; 9.30 Povejte mi, kaj naj delam, sprejemni izpit;
10.00	Poročila; 10.05 TV šola; 11.05 Jutrofon; 11.35 On in ona, humoristična serija; 12.00 Točno opoldne;
13.00	Slika na sliko; 13.45 Poročila; 13.50 Kockar, serijski film, ponovitev; 14.40 UNPROFOR: Danes smo Z vami; 15.05 Malavizija, Joey in Rdeči sokol, otroška nadaljevanka;
16.00	Poročila; 16.05 Malavizija, nadaljevanje; 17.00 Potepam se in snemam; 17.30 Gremo naprej, družinsko popoldne; 18.00 Poročila;
18.05	Gremo naprej, nadaljevanje; 18.30 Santa Barbara, serijski film; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik;
20.05	Me je kdo iskal; 20.55 Poslovni klub; 21.40 Umetniški paviljon, dokumentarni film; 22.40 Dnevnik;
23.00	Slika na sliko; 23.45 Poročila v nemščini; 23.50 Poročila v angleščini; 23.55 Horoskop; 00.00 Poročila; 00.05 Filmska noč; 00.05 Otok dr. Moreauja, ameriški igrani film in 01.40 »2010«, ameriški igrani film
HTV 2
16.55	Navaja programa; 17.10 Vincent in jaz, kanadski igrani film za otroke, ponovitev; 18.50 Zgodovina hrvaškega knjižnega jezika; 19.30 Dnevnik; 20.10 Ljubljenci bogov, serijski film; 20.55 Fashion TApe; 21.40 Roseanne, humoristična serija; 22.05 Sezona lova; 23.15 Nezlomljivi, nadaljevanka; 00.00 Rezultati TV dvoboja Sezona lova; 00.05 Gardijana; 04.00 Odjava programa
AVSTRIJA 1
9.00	Čas v sliki; 9.05 Čudovita leta;
9.30	Ruščina; 10.00 Šolska JV; 12.15 Domača reportaža; 13.00 Čas v sliki; 13.10 Barva prihodnosti;
13.35	Urad, urad; 14.00 Velika dolina; 14.45 Mojstri jutrišnjega dne;
15.00	Jaz in ti; 15.05 Nekoč je bila Amerika; 15.30 Am dam des; 16.05 Otrok zadnjih gusarjev; 16.30 Mini kviz; 17.10 VVurlitzer; 18.00 Čas v sliki^ 18.30 Trio s štirimi pestmi;
19.30	Cas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Derrick; 21.25 Pogledi s strani;
21.35	Azzuro barva zmage; 23.10 Šport; 23.30 Solarfightes; 1.00 Čas v sliki.
AVSTRIJA 2
8.30	Vreme; 15.40 Umetniški leksikon; 15.45 Dragulj v kroni; 17.30 Zveza za preživetje; 18.00 Simpsonovi; 18.30 Kolo sreče; 19.00 Lokalni program; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Kultura; 20.15 Look; 21.15 Šiling;
22.00	Čas v sliki; 22.30 Kdo je ubil koga; 22.40 Sla in trpljenje; 23.40 Povvagasti; 1.15 Služkinji; 2.45 Poročila
MADŽARSKA 1
5.45	Dobro jutro, Madžarska, magazin; 8.35 Šotrpini; 8.50 Naravno zdravilstvo; 9.00 Dallas, 74. del ameriške serije; 9.50 Žrebanje lota;
9.55	Zdravilo, koristi - škodi?; 10.10 Tele video '92; 10.15 Serijski film, ponovitev; 10.40 Denar, francoska serija; 16.00 Popoldanski saldo; 16.10 Priče preteklosti, češka serija; 16.30 Moj rojstni kraj: Notranji Somogy; 17.45 Svet denarja; 18.00 Okno, program uslug;
18.55	Vprašanja kristjanov; 19.00 Štetje nazaj, pred Barcelono; 19.15 Za otroke; 20.00 Dnevnik, telešport; 20.40 Dallas, ponovitev; 21.40 Panorama, svetovna politika;
22.45	Homo Novus, madžarsko-sovjetski film; 0.10 EDDA, odlomki s prvomajskega koncerta; 1.00 Dnevnik; 1.05 Dnevnik »Antenne 2«
MADŽARSKA 2
6.00	in 12.00 Regionalni programi;
16.00	Danes popoldne, magazin;
17.45	Regionalni dnevnik; 18.00 Dnevnik, vreme; 18.18 Za otroke;
18.30	Olimpizem, olimpistika; 19.00 Ženska je vedno ženska, nemški film; 20.02 Sejemski tv; 20.05 VVurlitzer, Dave Grusin; 20.35 50 minut o gledališču; 21.25 Magazin narodne glasbe; 22.00 Večerni saldo; 22.25 Pred koncem dneva; 22.55 Šeherezada, francosko-nemška serija; 23.45 Jazz klub TV2: Trio Mid-night
SOBOTA, 23. MAJ
NEDELJA, 24. MAJ
SLOVENIJA 1
8.05	Izbor: Angleščina-follovv me, ponovitev 50. lekcije
8.30	Radovedni taček: polž
8.50	Lonček kuhaj: sadna torta
9.05	Klub klobuk
11.00	Zgodbe iz školjke
12.00	Poročila
12.05	Tok, tok, ponovitev
16.00	Tednik, ponovitev
17.00	TV dnenvik 1
18.40	...
19.00	Risanka
19.15	Žrebanje 3x3
19.30	TV dnevnik 2, vreme, šport, utrip
20.30	Križ kraž
21.35	Zlata leta, ameriška nadaljevanka (2/8)
22.25	TV dnevnik 3, vreme, šport
23.00	Sova, Murphy Brown, 25. epizoda ameriške nanizanke, Vietnam, avstralska nadaljevanka, 9/10, Mieux Vant Courir, francoski film, Nočne ure, 10. epizoda ameriškega varietejskega programa
NA BEGU, francoski barvni film, 78 min.
(MIEUX VAUT COURIR) scenarij: Arthur Stanki-evvitch, Elisabeth Rappe-neau;
po romanu Charlesa VVilli-amsa;
režija: Elisabeth Rappe-neau;
fotografija: Charlie Gaeta; glasba: Philippe B. Gali; igrajo:	Carmen	Maura,
Christian Clavier, Jean-Marie VVinetr, Lydia Andrei.
Francoski film NA BEGU, posnet po romanu Charlesa VVilliamsa, je napet psihološki thriller, ki pretresljivo govori o »slučajni krivdi«, ki se je mora za ceno lastnega življenja otresti nedolžni junak Simon.
Simon beži. Kamorkoli, kajti na sledi mu je policija, ki ga bremeni umora visokega policijskega inšpektorja. Simon se zateče v prazno hišo, ki je last pisateljice detektivk. Ko se vrne domov, se pripeti nesreča, v kateri ji Simon reši življenje in prizna vso resnico. Verjame mu. Avtorica, ki ji v romanih primanjkuje resničnega nadiha, pa Simona, čeprav mu pomaga, sprva želi izkoristiti: s tem, da mu pomaga korak za korakom odkrivati dokaze, da je nedolžen, si želi obenem priskrbeti pristno zgodbo za svoj roman Toda njuna »zgodba« postaja vse bolj nevarna, saj se morata soočati z nevarno tolpo, v boju za preživetje pa njun odnos postaja vse pristnejši, dokler se resnično ne zbližata.
Čeprav je zgodba filma predvsem zgodba o lažni krivdi in o človeških odnosih, tako kot o odnosih med glavnima junakoma, pa se vendarle na polovici sprevrže v napeto akcijo, gledalec pa vse do konca ne sluti, kako se bo vse skupaj izteklo in ali bo zmagala pravica.
SLOVENIJA 2
16.20	Sova, ponovitev
17.30	Prisluhnimo tišini
17.45	Angleščina v poslovnih stikih
18.00	Poglej in zadeni
18.30	Boš videl kaj dela Dolenje, 2. oddaja
Dolenjci so ugotovili, da Lojze Slak s svojim ansamblom prav na Dolenjskem, odkoder je doma, nastopa najbolj poredko.
Ko je Lojzetu ta ugotovitev prišla na uho, je sklenil, da Dolenjce - ki so že po naravi veseli ljudje - razveseli še z veselo prireditvijo.
Dveurno prireditev, ki je bila zadnji dan aprila v dvorni Marof v Novem mestu, bo televizija Slovenija gledalcem predvajala v polurnih oddajah vsakih štirinajst dni v običajnem terminu, ki je namenjen domači glasbi.
V odaji bodo ob Slakovem ansamblu nastopili še Dolenjski oktet, satirična skupina Modra kronika, Folklorna skupina Kres, Alfi Nipič s svojimi muzikanti, Ansambel Ottavia Brajka.
Oddajo vodite Novomeš-čanka Renata Mikec in Janez Dolinar, režiser je Jože Klo-boves.
19.00	Kremenčkovi, 12. epizoda ameriške risane serije
19.30	TV dnevnik RTV Srbija
20.15	Klasika
20.30	Ransom, ameriški film režija: Richard Compton; scenarij: John C. Broderick in Ron Silkosky; fotografija: Charles Correll; glasba: Don Ellis;
igrajo: Oliver Reed, Deborah Raffin, Jim Mitchum, Stuart VVhitman, John Ireland, Paul Koslo.
»Bogati morajo plačati ali pa bodo bogati umrli!« To sporočilo pusti morilec na policijski postaji sredi majhnega, a bogatega mesteca v Arizoni. Med bogataši, ki jih ni malo, seveda zavlada preplah, toda kljub temu se na vso moč trudijo, da zadeva ne bi prišla v javnost in da v vse skupaj ne bi vpletali državne policije, tožilca in narodne garde. VVilliam VVhi-taker, eden glavnih veljakov, se odloči, da bo najel profesionalnega morilca Nicka McCormacka. Ta že takoj ob prihodu naleti na čedno novinarko Cindy Simmons, ki ve marsikaj o dogajanju v teh krajih in ki že nekaj časa poskuša priti na sled goljufijam z zemljišči. Ve, da se za na videz spodobnimi mestnimi poslovnimi možmi skrivajo prevaranti, ki jih domačini imenujejo mafija v belih srajcah. Kljub temu, da skupaj prebijeta noč, se Nick in Cin-dy vsak zase ukvarjata z zadevo. Nick in policija sicer skrbno pripravljata akcijo, v kateri naj bi izsiljevalca in morilca ujeli, vendar se jim ta kljub njihovi človeški in tehnični premoči spretno izmuzne in še naprej deluje po svoje. Pri tem pa pod njegovimi puščicami padajo nove žrtve. Ko ga nazadnje le ujamejo, največ profilira Nick McCormack...
Šele zaključna pesem, ki se pojavi ob zadnjih' kadrih filma kot nekakšen komentar, razkrije gledalcem, kdo je bil človek, ki je strahoval mesto in zakaj je to počel. Ključ do njegovih brutalnih dejanj je namreč skrit v njegovi preteklosti, ali še bolje v usodi, ki je njega samega najbolj izigrala.
21.55	Umetniški eksperimentalni program, moški, ženske
22.55	Yutel, eksperimetalni program
KOPER
13.00	Ryan - soap opera
13.20	Agencija Rockford - serijski film
14.10	Ob zori bova spet skupaj
-	italijanska drama, 1954
15.30	Dove il si Souna, skupna tedenska informativna oddaja italofonske skupnosti
16.00	Čarobna svetilka - otroški program, dedkove pripovedke - serijski animirani film, Prosim, ne jejte marjetic
-	serijski film
17.00	Tarzanovo maščevanje
-	ameriški pustolovski film, 1938
18.10	Globus
19.00	Vsedanes - tv dnevnik
19.25	Jutri je nedelja - verska oddaja
19.35	Ryan - soap opera
19.55	Agencija Rockford - serijski film
20.45	Agora - andiamo avanti
-	razmišljanja o našem vsakdanjiku
22.25	Vsedanes - tv dnevnik
22.35	Ob zori bova spet skupaj
-	italijanska drama, 1954
HTV 1
7.35	Test; 7.50 Pregled programa;
7.55	Horoskop, ponovitev; 8.00 Poročila; 8.05 TV koledar; 8.15 Slika na sliko, ponovitev; 9.00 TV šola;
10.00	Poročila; 10.05 Ljubljenci bogov, serijski film, ponovitev; 11.45 Dopolnitev; 12.00 Poročila; 13.20 J. Gotovac: Morana, opera (2/3)';
14.00	Poročila; 14.05 Voyage to Melonia, švedska risanka; 15.50 Risanka; 15.55 Poiročila; 16.00 Prisrčno vaši: Zvonimir Kulundžič;
16.45	Turbo limach shovv; 18.00 Poročila; 18.20 Santa Barbara, serijski film; 19.05 V začetku je bila beseda; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Purpurna barva, ameriški igrani film; 22.40 Lepa naša: Pozdrav iz Opatije; 23.10 Dnevnik;
23.30	Slika na sliko; 00.15 Poročila v angleščini; 00.20 Horoskop; 00.25 Poročila; 00.30 Serijski maraton: Veternice bogov; 03.35 Odjava programa.
HTV 2
19.25	Najava programa; 19.30 Dnevnik; 20.10 Duspended Dre-ems, dokumentarni film; 21.00 Zgodba z naslovne strani; 21.30 Cosby Shovv; 22.00 Hrvaška nogometna liga; 23.05 Klic na pomoč, serijski film; 23.50 Hit-depo; 02.20 Odjava programa.
AVSTRIJA 1
9.00	Čas v sliki; 9.05 Simpsonovi;
9.30	Angleščina za začetnike; 10.00 Francoščina; 10.30 Ruščina; 11.00 Važno je biti resen; 12.30 Halo Avstrija, halo Dunaj; 13.00 Čas v sliki;
13.35	Scampolo; 15.15 Komedija Capers; 15.30 Jaz in ti; 16.00 Otroški VVurlitzer; 17.10 Moja knjiga o džungli; 17.35 Če me vprašaš;
18.00	Čas v sliki; 18.30 Trio s štirimi estmi; 19.30 Čas v sliki; 20.00 port; 20.15 Kdo pravi; 22.00 Zlata
dekleta; 22.25 Še enkrat me ubij;
23.55	Čas v sliki; 0.00 Črna; 1.25 Čas v sliki; 1.30 Ex libris.
AVSTRIJA 2
8.00	Vreme; 14.50 Umetniški leksikon; 14.55 90 let dunajskih filharmonikov; 16.15 Srečanje s sosedom; 17.00 Kolumb in čas odkritij;
17.45	Kdo me hoče; 18.00 Čudovita leta; 18.30 Lokalni program; 19.00 Avstrija danes; 19.30 Seviljski brivec; 22.20 Čas v sliki; 22.30 Romy;
23.30	Šport; 0.30 Čas v sliki; 0.35 Ex libris
MADŽARSKA 1
6.15	Dobro jutro, Madžarska, magazin; 8.30 Metodistični verouk;
8.40	Za otroke in ne le za njih; 11.00 TV magister; 12.30 Panorama, svetovna politika; 13.30 Sezamova ulica, otroški film; 14.30 Klip-minute;
15.00	Barometer, politični shovv;
16.00	Kamera variete; 16.55 Vesz-prčm-Ferencvaros, prvenstvena nogometna tekma; 18.45 Za otroke; 19.00 Jolly Joker, nemška serija; 20.00 Dnevnik, telešport; 20.40 Samovoljno sojenje, celovečerni film; 22.20 Kumara, politična solata; 22.40 Nantes: EP v gimnastiki;
23.30	Berlin, Alexanderplatz, nem-ško-italijanska serija; 0.30 Dnevnik.
MADŽARSKA 2
8.35	Tečaj iz računalništva; 9.05 Narodnostne oddaje v hrvaškem, nemškem, romunskem in slovaškem jeziku; 11.05 Za otroke; 11.56 Sejemski TV; 12.01 Familia DD, madžarska serija; 12.31 Za mlade: Čebelica Maja in debatni program za najstnike; 13.20 Popoldne; 13.30 Čudovite živali, serija; 13.45 Žan-darji in žandarke, francoski film;
15.20	Umetniški fotograf Z. Moser;
15.50	Nagyvarad '92; 16.40 Avtoma-gazin; 17.05 Za otroke; 17.35 Knight Rider, ameriška serija; 18.55 Krištof Kolumb, angleški film; 21.25 Telešport; 22.00 Večerni saldo;
22.30	Celovečerni film.
SLOVENIJA 1
9.20	Program za otroke, ponovitev, živ žav
10.10	Ebu drame za otorke: Elifine sanje
10.35	Republiška revija Zagorje 92
11.05	Kronika, ponovitev kanadske poljudnoznanstvene serije (5/26)
11.30	Obzorja duha
12.00	Poročila
12.10	Kremenčkovi, ponovitev ameriške risane serije
12.40	Boš videl kaj dela Dolenje, ponovitev 2. oddaje
14.25	Orka-kit ubijalec, ponovitev ameriškega filma (Orca - Killer VVhale) scenarij: Luciane Vincen-zoni;
režija: Michael Anderson; fotografija: Ted Moore; glasba: Ennio Morricone; igrajo: Richard Harris, Char-lotte Rampling, VVill Samp-son, Keenan Wynn, Bo Derek.
Opredelitev ameriškega filma Orka, bi lahko pričeli s kvazi ekološkim trilerjem, s filmom, ki posodablja literarno in filmsko klasiko Mo-by Dicka, v katerem sta si stala nasproti neizprosna sovražnika: kitolovec, ki mu je beli kit odtrgal nogo in beli ubijalski kit. Tudi v Orki, morda kot spomin na Moby Dicka, izgubi mlado privlačno dekle svojo nogo, toda to je le eden izmed elementov v srhljivem stopnjevanju neizprosne maščevalnosti ubijalskega kita.
Film Orka se pričenja z lovom na kita, v katerem kitolovec ujame samico, ki na ladijskem krovu, pred očmi njenega partnerja, povrže mladiča. To je povod za kitovo maščevanje, kiti so namreč inteligentna bitja s spominom in sposobnostjo načrtovanja. Tako si je orka zapomnil storilca zla in ga prične s provokacijami izzivati na dokončni dvoboj do uničenja. Ladijskemu kapetanu je žal, da je uničil kitovo družino, saj se je nekaj podobnega pripetilo tudi njemu, ko je brezobzirni pijani voznik povzročil nesrečo, v kateri je izgubila življenje njegova noseča žena. Toda sedaj je prepozno in po nasilnih izzivih kita mora kapitan sprejeti izziv in s posadko kreniti na dvoboj z neizprosnim, ubijalskim kitom.
16.00	S. Borg: Junak med barabami, angleško-avstralska nadaljevanka (3/4)
17.00	TV dnevnik 1
17.10	Royal VVedding, ameriški film
režija: Stanley Donen; scenarij; Alan Jay Lerner; fotografija: Robert Planck; glasba: Johnny Green, Dave Burton;
igrajo: Fred Astaire, Jane Po-well, Peter Lavvford, Sarah Churchill.
Poroka angleške princese in prestolonaslednice Elizabete s Philipom Mountbatte-nom v letu 1947 je ozadje dogajanja in hkrati osnova za prijeten glasbeni film z odličnimi plesnimi vložki nenadkriljivega Freda Asta-ira in njegove partnerke Jane Povvell. Zgodba je urezana po okusu gledalcev, ki si željo sproščujoče zabave in preproste romantike: Brat in sestra, Tom in Ellen Bovven, znana kot izjemen in plesni par, prideta v London v času kraljeve poroke. Medtem ko s svojimi nastopi osvajata občinstvo, najdeta v Londonu tudi vsak svojo veliko ljubezen. Tom se ogreje za eno od plesalk, ki ima rahlo problematičnega očeta, Ellen pa zmeša glavo eden uglednih svatov, na katerega je naletela že na ladji iz Amerike. Vendar drug pred drugim vse to bolj ali manj spretno prikrivata, saj se zavedata, da predstavlja ljubezen veliko nevarnost za njuno uspešno kariero.
18.40	TV mernik
18.55	Risanka
19.20	Slovenski loto
19.30	TV Dnevnik 2, vreme, šport, zrcalo tedna
20.30	Moravske Toplice: Pomladni 3x3, prenos
21.55	Otroki, novozelandska dokumentarna oddaja, 1/2
22.45	TV dnevnik 3, vreme, šport
23.15	Sova, Ameriške video smeš-nice, 6. epizoda ameriškega varietejskega programa, Vietnam, avstralska nadaljevanka, 10/10
SLOVENIJA 2
14.35	Video strani
14.45	Sova, ponovitev
16.00	Športna nedelja
19.30	TV dnevnik HTV
20.00	Videogodba
20.30	Galaktična Odiseja, japonska dokumentarna serija (7/9)
21.25	Aleksa Šantič, koprodukcija TVSA in TVS (3/8)
22.25	Športni pregled
22.55	Retrospektiva	slovenske
opere A. Foerster: Gorenjski slavček
23.50	Vutel, eksperimentalni program
KOPER
13.00	Ryan - soap opera
13.20	Agencija Rockford - serijski film
14.10	Tarzanovo	maščevanje
-	ameriški pustolovski film, 1938
15.15	Na kalifornijskih cestah 7 serijski film
16.05	Čaborna svetilka - otroški program, dedkove pripovedke - serijski animirani film, Baba Malu in sto ruskih pravljic - risanke
16.40	Agora - andiamo avanti
-	razmišljanja o našem vsakdanjiku
18.20	Meridiani - aktualna tema
19.00	Vsedanes - tv dnevnik
19.25	Ryan - soap opera
19.45	Agencija Rockford - serijski film
20.35	Kako uspeti brez truda
-	ameriška komedija, 1967
22.30	Žrebanje loto
22.35	Vsedanes - tv dnevnik
22.45	Alpe Jadran - tednik
23.15	Na kalifornijskih cestah
-	serijski film
0.05 Yesterday - zgodovina Pop mušic
HTV 1
7.50	Pregled programa; 7.55 Horoskop, ponovitev; 8.00 Poročila;
8.05	TV Koledar; 8.15 Slika na sliko, ponovitev; 9.00 Smogovci, otroška nadaljevanka, ponovitev; 9.30 Zgodbe o lisici, risana serija; 10.00 Poročila; 10.05Nedeljski živec; H.OOAkupunktura in homeopatija, kanadski poljudnoznanstveni film; 11.30Narodna glasba; 12.00Poroči-la; 12.05Plodovi zemlje, oddaja za kmetovalce; 13.00Mir in dobrota;
13.30	Hišni ljubljenci; 14.00 Poročila; 14.05Mikser M; 14.45Zlatko in detektivi; 15.30V nedeljo; 16-ODPo-ročila; 16.05V nedeljo, nadaljevanje; 17.00Spet skupaj s 7. odredom, francoski igrani film; 18.20Dopolnitev; 18.50Tom in Jer-ry, otroška risana nadaljevanka; 19.15TV fortuna; 19.30Dnmevnik; 20.05Vinjeta TV; 20.10Sedma noč;
21.40	Dnevnik; 22.00Šport; 22.15New age, oddaja resne glasbe; 23.15TV tednik; 23.45 Poročila v nemščini; 23.50 Poročila v angleščini; 23.55Horoskop; OO.OOPo-ročila; OO.OSOdjava programa.
HTV 2
19.25	Najava programa; 19.30Dnev-nik; 20.05Vrnitev Sherlocka Holm-sa, serijski film; 21.00PO brezkončnem svetu, potopis; 21.30 Košarka, NBA liga, polfinale, prenos; OO.OOJazz; 00.30 Odjava programa.
AVSTRIJA 1
9.00	Čas v sliki; 9.05 Kultura; 10.15 Universum; 11.00 Evropski studio;
12.00	Tedenski pregled; 12.30 Usmeritev; 13.00 Čas v sliki; 13.35 Pozdrav in poljub z jezera Tegern;
15.25	Biblija za otroke; 15.30 Jaz in ti; 15.55 Sedemkrat jaz in ti; 16.10 Skrivnost delfinov; 18.00 Čas v sliki; 18.30 Trio s štirimi pestmi; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Most čez Mosel; 21.05 Ameriški sen;
21.50	Vizije; 22.00 Čas v sliki; 22.05 Šport; 22.10 Dokumentacija; 22.50 Cinderella; 23.50 Sir Georg Solti; 0.20 Čas v sliki.
AVSTRIJA 2
8.00	Vreme; 9.00 Čas v sliki; 9.30 Začarana Jeannie; 10.00 Panopti-kum; 10.15 Pet tednov v balonu;
13.00	Domovina, tuja domovina;
13.30	Slike iz Avstrije; 14.00 Družinski zaklad pod drobnogledom;
14.45	V deželi orlov; 15.30 Športno popoldne; 17.15 Klub seniorjev;
18.00	Čudovita leta; 18.30 Lokalni program; 19.00 Avstrija danes;
19.30	Čas v sliki; 20.00 Kultura;
20.15	Baby Boom; 22.05 L. A. Law;
22.55	Pat in Mike; 0.25 Čas v sliki
MADŽARSKA 1
6.45	Vaška tv, magazin; 7.30 Za otroke; 8.00 Kava s smetano, jutranje kramljanje; 8.30 Nedeljski magazin; 11.00 Za boljši jezik; 11.10 Paravan, Judit Endrei; 11.40 Burda, tekmovanje v šivanju; 12.00 Glasbeni butik; 13.00 Financial Times;
13.30	Pesmi Lajosa Serija; 13.55Pokrajine, mesta, ljudje; 14.25 Okna pripovedujejo; 15.45Tekmo-vanje koreografov; 16.00 Časovni stroj; 16.40 Verski program za re-formate; 17.00 Walt Disney vam predstavlja: filmi, risanke; 18.45 Gool, nogometni pregled; 19.25Teden, dnevnik; 20.15 VII. mednarodno tekmovanje dirigentov, gala;
22.25	Sci-fi magazin; 23.05 Talle-yrand, francoski film.
MADŽARSKA 2
7.00	Sončnica, magazin k zajtrku; 105 Za otroke; 9.30 Oglejte si N6p-štadion; 10.00 Za otroke; 10.30 Glasbeni klub; 10.55 Helikofer, J. Halšsz; 11.20 Magazin Alpe-Jadran ; 11.40; EP v karateju; 12.30 Vera in kultura; 13.00 Narodopisje; 13.10 Magazin o beguncih; 14.00 Tretji kanal; 14.30 Usode, magazin; 15.10 izobraževalni program za kmetovalce; 15.40 Odškodnina, privatiz-cija; 16.05 Tekmovanje flavtistov;
16.40	Mesto zaljubljencev, francoski film; 18.30 Delta; 19.05 Familia DD, madžarska serija; 19.40 Princ Ellington, glasbeni portret; 20.40Dogodki tedna; 21.40 35-letni-ca revije Življenje in književnost; 22.45Telešport.
PONEDELJEK, 25. MAJ
SLOVENIJA 1
9.10 Program za otroke, Cyrano de Bergerac, predstava mladinskega gledališča, 2/5 9.35 Čarobna košara
9.55	W. M. Tjackery: Semenj ničevosti, ponovitev angleške nadaljevanke (1/8)
11.00	TV mernik, ponovitev 11.15 Forum, ponovitev
11.30	Utrip, ponovitev
11.45	Zrcalo tedna, ponovitev
12.00	Poročila
16.20 Dobrodošli, ponovitev
17.00	TV dnevnik 1
17.10	Program za otroke, Radovedni taček: Hrana
Taček ugotavlja, da je naša hrana precej drugačna od pasje: ali je zmrznjena, da si polomiš zobe, ali pa je vroča,
da si opečeš gobec. Da o duševni hrani spion ne guvun.
Zato bo ostal kar pri svoji in si privoščil še eno kloba-lico.
Scenarij Igor Palčič, sodelujeta Nace Simončič in Marko Okorn. Scena Tomaž Marolt, glasbena oprema Ivo Meša, dramaturg Jože Rode, redakcija Irena Struna Arko, režija Boštjan Korbar.
17.25 J. Bevc: Ko je pomlad - deklica in zajček (3/6)
17.50 ...
18.10	Obzorja duha, ponovitev
18.45	Divji svet živali, angleška poljudnoznanstvena serija (6/9)
Kaj pomeni biti manjši od pike in kako se počuti živo bitje, ki tehta prek 100 ton? Kakšen je videti svet, če si tako majhen, da imajo dežne kaplje moč topovskih krogel ali tako velik, da ne moreš nikoli skočiti iz strahu, ne da bi si polomil kosti? Oddaja Divji svet živali pripoveduje o najmanjših in največjih živih bitjih. Le malo ljudi je že razmišljalo o tem, da je lahko življenje na našem planetu za različna živa bitja zelo različno - pač odvisno od njihove velikosti. Mislimo, da smo - v primerjavi s sloni - sorazmerno majhni, v resnici pa sodimo med največja živa bitja - kar 99% vrst je manjših od nas. In ne le, da jim čas mineva drugače, v njihovem svetu delujejo sile, ki se jih mi sploh ne zavedamo. Vstopili bomo v svet, kjer sile težnosti ne veljajo in v katerem se morajo živa bitja za preživetje posluževati taktike, kakršno bi morali mi razviti na Luni. S pomočjo posebne tehnike bomo spoznali, kako bi se počutili kot muha in kako, če bi bili slon.
19.10	Risanka
19.30	TV dnevnik 2, vreme, šport, žarišče
20.30	Politik novega kova, angleška nanizanka (8/14)
21.00	Mednarodna obzorja 21.40 Dragana Disič: Nad nebo,
drama HTV
22.55	TV dnevnik 3, vreme, šport
23.30	Sova, Hobotnica IV, italijanska nadaljevanka, 1/12, Zvezdne steze, 21. epizoda ameriške nanizanke
SLOVENIJA 2
15.30	Oči kritike, ponovitev 16.20 Sova, ponovitev
17.30	Športni pregled, ponovitev
18.00	Slovenska kronika
18.10	Festival Daljnega vzhoda, ponovitev avstralske dokumentarne serije, 6/6
19.00	Videošpon
19.30	TV dnevnik Koper-Capodi-stria
20.00	Serijski film
20.30	Gospodarska oddaja: R-R
21.00	Sedma steza
21.30	Ciklus filmov L. Bunuela, Ta mračni predmet poželenja, francosko-španski film
scenarij: Luis Bunuel, Je-an-Claude Carriere, po romanu La femme et le pantin Pierra Louysa
režija: Luis Bunuel fotografija: Edmond Richard
glasba: odlomki iz del Richarda VVagnerja igrajo: Fernando Rey, Ca-role Bouguet, Angela Moli-na, Julien Bertheau Luis Bunuel je brez dvoma največji »revolucionar« španskega filma. Sodi pa tudi med največje filmske režiserje, ki so začeli ustvarjati v dvajsetih letih. Njegova neverjetna ustvarjalna domišljija in anarhični duh se v Bu-nuelovih delih spajata s stalno obsedenostjo o človekovi brutalnosti, netolerantnosti in hipokriziji, te preokupacije pa vejejo iz slednjega filma njegovega opusa.
V zgodnjem obdobju je Bunuel sodeloval predvsem s surrealisti, zlasti s Salvadorjem Dalijem, tudi sam sebe je v prvi vrsti opredeljeval kot pripadnika tega tedaj novega gibanja, vendar Bunuel s svojimi političnimi prispodobami, napadi na družbene krivice in spretnim razkrivanjem hipokrizije rimsko-ka-toliške cerkve venomer znova dokazuje, da je več kot le nadrelist, je človek, ki ga zanima mnogo več in ki mu ne manjka družbene zavesti.
Ciklus slavnega mojstra zajema filme iz obdobja njegovega najbolj uspešnega delovanja v umetniškem večeru 11.6., na sredini njegovega ciklusa, pa bomo predstavili tudi njegov portret skupaj s filmom TRISTANA.
Kot prvega iz ciklusa Bu-nuelovih filmov predstavljamo nadvse uspešen film, ki ga je avtor posnel po romanu Pierra Louysa (po tem delu je film z Marlene Dietrich posnel že Sternberg). Govori o ženski, ki nenehno zapeljuje moškega in se mu venomer znova izmika. Bunuel je tako kot že v mnogih predhodnih filmih z izjemno domišljijo spet pokazal, kako je spolnost lahko mamljiva, a tudi nasilna. To dosega tako, da je lik zapeljivke zaupal dvema igralkama: Carole Bouguet je polna hladne lepote, ki zaljubljencu povzroča nenehne frustracije, medtem ko je temperamentna Angela Molina tista, ki ga nenehno mami v strast.
Za filmski scenarij sta bila Bunuel in Jean-Claude Carriere tudi nominirana za Os-carja.
23.10	Umetniški eksperimentalni program, Kino
23.40	Yutel, eksperimentalno program
KOPER
12.40	Prodaja po tv
12.50	Ryan - soap opera
13.10	Agencija Rockford - serijski film
14.00	Kako uspeti brez truda
-	ameriška komedija, 1967
16.00	Orexsedici - tv novice
16.05	Čarobna svetilka otroški program
16.30 Prodaja po tv
16.40	Yesterday - zgodovina Pop Musič
17.10	Alpe Jadran - tednik
17.50	Prodaja po tv
18.00	Slovenska kronika - informativna oddaja
19.00	Vsedanes - tv dnevnik 19.25 Ryan - soap opera
19.45 Agencija Rockford - serijski film
20.35 Ponedeljkov športni pregled
22.05	Vsedanes - tv dnevnik
22.15	Koncert simfoničnega orkestra slovenske filharmonije
23.15	Na kvalifikacijskih cestah
-	serijski film
____'A
HTV 1
6.55 Pregled programa; 6.59 Dobro jutro, Hrvaška; 8.55 Joey in Rdeči sokol, nadaljevanka za otroke, ponovitev; 9.20 Bonton-ton, posnetek predstave za otroke; 10.00 Poročila; 10.05 TV šola; 11.05 Jutro-fon; 11.35 Cosby Shovv, ponovitev; 12.00 Točno opoldne; 13.00 TV dnevnik, ponovitev; 13.30 Glasba; 13.45 Poročila; 13.50 Vrnitev Sherlocka Holmsa, serijski film, ponovitev; 14.40 UNPROFOR: Danes smo z vami; 15.05 Malavizija, Silas, otroška nadaljevanka; 16.00 Poročila; 16.05 Malavizija, nadaljevanje; 17.00 Smrkavci z malega dvorišča, dokumentarna oddaja; 17.30 Gremo naprej; 18.00 Poročila; 18.05 Gremo naprej, nadaljevanje; 18.30 Santa Barbara, serijski film,; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 N. Fabrio; Vaje za življenje; 21.40 Krvavo sonce, ameriški igrani film;' 23.15 Dnevnik; 23.35 Slika na sliko; 00.02 Poročila v angleščini; 00.25 Horoskop; 00.30 Poročila; 00.35 Odjava programa.
HTV 2
16.45 Najava programa; 16.50 Pur-purna barva, ameriški igrani film, ponovitev; 19.30 Dnevnik; 20.10 Svet športa; 21.00 Popolna tujca, humoristična nadaljevanka; 21.30 Košarka: NBA liga, polfinale, prenos; 00.00 Izven struge; 01.00 Odjava programa.
AVSTRIJA 1
9.00	Čas v sliki; 9.05 Čudovita leta;
9.30	Lokalni program; 10.00 Šolska TV; 10.30 Pat in Mike; 12.00 Jour fixe; 13.00 Čas v sliki; 13.10 Avstrijska hiša zakladov; 13.30 Zveza za preživetje; 14.00 Z balonom čez Afriko; 14.10 Velika dolina; 15.00 Jaz in ti; 15.05 Nils Holgerson;
15.30	Am dam des; 16.05 Šest milijonov sekund; 16.30 Ding dong; 17.10 VVurlitzer; 18.00 Čas v sliki;
18.30	Trio s štirimi pestmi; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Športna arena; 21.25 Miami; 22.10 Posnetek; 22.40 Zaslišanje; 0.05 Not Mozart; 0.35 Čas v sliki.
AVSTRIJA 2
8.30	Vreme; 17.00 Umetniški leksikon; 17.05 Sveto od 1940 do 1960;
17.30	Lindenstrasse; 18.00 Čudovita leta; 18.30 Ljubezen na prvi pogled; 19.00 Zvezna država danes;
19.30	Čas v sliki; 20.15 Kako dobro, da je Marija; 21.15 Kompas; 22.00 Čas v sliki; 22.30 Španija v senci sonca; 23.15 Nočni studio; 0.15 Halo Avstrija, halo Dunaj; 0.45 Čas v sliki
MADŽARSKA 1
5.45	Dobro jutro, Madžarska, magazin; 8.35 ZOOM, Your English Magazine; 9.05 Handel: Pasticcio, filmska opera, pon.; 11.05 Zdravilo - koristi, škodi? Dokumentarna serija; 11.20 Serijski film, pon.; 14.00 Matura '92, pismene naloge in madžarskega jezika in književnosti;
16.00	Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva; 16.10 Rezerviran čas; 16.25 Tržno gospodarstvo, japonska serija; 17.00 Zajtrk plus, pon.; 17.25 Kupil bom to žensko, mehiška serija; 17.50 Katoliška kronika; 18.00 Prehod, magazin; 18.40 Svet denarja; 18.50 Video strani;
19.00	Igra; 19.15 Za otroke; 20.00 Dnevnik, telešport; 20.35 Pišti v kr-volitju, groteska v dveh dejanjih, gledališki prenos; 23.10 Aktualno; 23.35 Imej rad ponedeljek; 0.20 Dnevnik; 0.25 Dnevnik BBC.
MADŽARSKA 2
15.00	Prenos zasedanja Parlamenta; 17.05 Danes opoldne, magazin;
17.45	Regionalni dnevniki; 18.00 Dnevnik, vreme; 18.20 Za otroke;
18.45	Skrita pokrajina, reportaža;
19.00	Veliko življenje, dokumentarni film; 19.33 Disputa; 20.05 Pop rock; 20.30 Telešport; 21.00 Studio '92, kulturni tednik; 22.00 Večerni saldo; 22.30 Žalostinka za banditom, film.
TOREK, 26. MAJ
SLOVENIJA 1
8.55	Program za otroke, Zgodbe iz školjke
9.55	Šolska tv, Boj za obstanek: Življenje v močvirju
10.20	Angleščia - follow me, 52. lekcija
10.40 Kemija: Kaloidni sistemi
11.00	Sedma steza, ponovitev
11.30	Prisluhnimo tišini, ponovitev 11.45 Angleščina v poslovnih stikih, ponovitev
12.00	Poročila
15.10	Ciklus filmov L. Bunuela, Ta mračni predmet poželenja, ponovitev fr.-špan. filma
17.00	TV dnevnik
17.10	Program za otroke, Lonček kuhaj: Ocvrti zrezki iz leče
Zrezek je lahko mesni, zelenjavni, tudi iz stročnic ga lahko naredimo. Na primer iz leče, 2 jajci, sol, pest zelenega peteršilja, drobtine in olje za cvrenje. Kuhala sta Janez Vinšek in detel (Peter Do-ugan in Karel Brišnik), družbo pa jima je delal Roman Končar.
Urednica serije je Irena Struna Arko.
17.20	Plamenica, angl-slov-češka nanizanka, 3/6
17.50	...
18.35	Ep video strani §8.40 Alpe-Donava-Jadran
19.10	Risanka
19.30	TV dnevnik 2, vreme, šport, žarišče
20.30	Osmi dan 21.&0 Novosti založb
21.35	D. Decoin; Grad na soncu, francoska nadaljevanka (5/6)
22.25 TV dnevnik 3, vreme, šport
22.50	Poslovna borza
23.10	Sova, Življenje po Henryju, 6. zadnja epizoda angleške nanizanke, Hobotnica IV, italijanska nadaljevanka, 2/12,
Glasbeni utrinek: Jan Sibeli-us: Otožni valček
SLOVENIJA 2
15.00	Mednarodna obzorja, ponovitev
15.40	Sova, ponovitev
17.20	Svet poroča
18.00	Regionalni programi - Koper, slovenska kronika
19.00	Orion
19.30	TV dnevnik Sarajevo
20.00	Serijski film
20.30	Glasba, shovv in cirkus
Kotiček torkovega večera na 2. programu slovenske televizije je rezerviran za oddajo Glasba, shovv in cirkus. To je pravzaprav stara oddaja v novi preobleki. Voditeljica Damjana Golavšek vas bo vsak teden popeljala od ene do druge tuje TV hiše in vam predstavljala njihov zabavni program.
21.30	Svet poroča, ponovitev
KOPER
15.20	Prodaja po tv
13.00	Ryan - soap opera
13.20	Agencija Rockford - serijski film
14.10	Ponedeljkov športni pregled
-	ponovitev
16.00	Oresedici - tv novice 16.05 Čarobna svetilka - otroški
program
16.40	Prodaja po tv
16.50	Na kalifornijskih cestah
-	serijski film
17.50	Prodaja po tv
18.00	Slovenska kronika - informativna oddaja
18.10	Studio 2 - informativno kontaktna oddaja
19.00	Vsedanes - tv dnevnik 19.25 Ryan - soap opera
19.45 Agencija Rockford - serijski film
20.35 Aspyx - angleški znanstvenofantastični film, 1972
22.10	Dove il si' souna, skupna tedenska inf. oddaja italofon-ske skupnosti
22.40	El Gidov meč - italijansko-španski pustolovski film, 1963
PREVIDEN
V Hollywoodu so vse bolj glasne govorice, ali bo Sylve-ster Stallone peljal pred oltar top-model Jennifer Flavin, s katero je skupaj že več kot dve leti. Sly je potreboval veliko časa, da je prebolel Dan-kinjo Brigitte Nielsen, ki gaje drago stala. Prav to je, pravijo oni, ki ga dobro poznajo, glavni razlog, da je slavni Sly skrajno previden. No, Jennifer mu je vlila novo zaupanje.
VSE RAZEN POROKE
»Vse dokler imam velik apetit do ženske, se ne mislim ženiti,« pravi štiridesetletni ameriški igralec Richard Levvis, ki se ga spominjamo iz izvrstne televizijske serije »Vse razen ljubezni«.
Po drugi strani pa pravi, da si zelo želi imeti družino in kljub temu, da se počuti privatno zelo neresnega, je zadovoljen s svojimi poslovnimi uspehi. Namreč, Levvisu se izpolnjuje velika želja, igra več v filmih kot na televiziji.
Trenutno pa vzbuja pozornost z vlogo v filmu »Once Upon A Crime« poleg zloglasne Sean Young.
HTV 1
6.55	Pregled programa; 6.59 Dobro jutro, Hrvaška; 9.00 Silas, nadaljevanka za otroke, ponovitev; 9.30 Mali svet; 10.00 Poročila; 10.05 TV šola; 11.05 Jutrofon; 11.35 Popolna tujca, humoristična nadaljevanka, ponovitev; 12.00 Točno opoldne;
13.00	Slika na sliko; 13.45 Poročila; 13.50 Klic na pomoč, serijski film, ponovitev; 14.40 UNPROFOR: Danes smo z vami; 15.05 Malavizija: Batman, otroška serija; 16.00 Poročila; 16.05 Malavizija, nadaljevanje;
17.00	Kako lahko mati pomaga otroku, izobraževalna oddaja; 17.30 Gremo naprej; 18.00 Poročila; 18.05 Gremo naprej, nadaljevanje; 18.30 Santa Barbara; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Ljudje, ki so ubili Kennedyja, tuja dokumentarna nadaljevanka; 21.00 V prvem planu; 22.30 Dnevnik; 22.50 Glasba; 23.00 Slika na sliko; 23.45 Poročila v nemščini; 23.50 Poročila v angleščini; 23.55 Horoskop; 00.00 Poročila; 00.05 Odjava programa.
HTV 2
17.40 Najava programa; 17.45 Krvavo sonce, ameriški igrani film, ponovitev; 19.20 Loto; 19.30 Dnevnik;
20.10	Kavarna Na zdravje, humoristična serija; 20.35 Appollo Show;
21.10	Josephine Baker Story, serijski film; 22.05 Pravica do krvi, serijski film; 22.35 Oddaja resne glasbe;
23.55	Odjava programa.
AVSTRIJA 1
9.00	Čas v sliki; 9.05 Čudovita leta; 9.30 Angleščina za začetnike; 10.00 Šolska Tv; 10.30 Nagobčnik; 12.05 Športna arena; 13.00 Čas v sliki; 13.35 Urad; 14.00 Velika dolina; 14.50 Jutrišnji mojstri; 15.00 Jaz in ti; 15.30 Am dam des; 16.05 Šest milijonov sekund; 17.10 VVurlitzer;
18.00	Čas v sliki; 18.30 Trio s štirimi pestmi; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Dežela hribov; 21.15 Perry Mason se vrača; 22.45 Res-nična ljubezen; 0.20 FBI; 1.05 Čas v sliki.
AVSTRIJA 2
8.30	Vreme; 16.55 Umetniški leksikon; 17.00 Viaje al espanol; 17.30 Usmeritev; 18.00 Čudovita leta;
18.30	Gaudimax; 19.00 Zvezna država danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Kultura; 20.15 Njega dni; 22.00 Čas v sliki; 22.30 Klub 2, Poročila
MADŽARSKA 1
5.45	Dobro jutro, Madžarska, magazin; 8.35 Angleščina; 8.50 Dragi lažnivec, tv igra; 10.15 Serijski film, ponovitev; 14.00 Matura '92, pismene naloge iz matematike; 16.00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva; 16.10 Drehscheibe Europa, nemški magazin; 16.40 Živali vetrovne puščave, poljudnoznanstveni film; 17.10 Fanni in ostali, dokumentarni film; 17.35 Kupil bom to žensko, mehiška serija; 18.00 Evropski popotnik, revija za evrop-skoi sodelovanje; 18.40 Svet denarja; 18.50 Video spoti; 19.00 Igra; 19.15 Za otroke; 20.00 Dnevnik, telešport; 20.40 Igre Metropolis; 21.25 Twin Peaks, ameriška serija za odrasle; 22.15 Večerni saldo;
23.00	Calcio, italijanski nogomet; 0.40 Dnevnik; 0.45 Dnevnik BBC.
MADŽARSKA 2
9.00	Dopoldne; 9.05 Tyros v nevarnosti, kratki film; 9.30 Kraljica Se-rengetija, dokumentarni film; 10.00 Prenos zasedanja Parlamenta;
16.40	Danes popoldne, magazin;
17.45	Regionalni dnevniki; 18.00 Dnevnik, vreme; 18.19 Za otroke;
18.40	Telešport; 19.05 Kdo paje ta deček? francoska serija; 20.00 Zveza Hunyadi, gala; 20.45 Novi val, zabavni magazin; 21.30 Disputa;
22.00	Večerni saldo; 22.25 Pred koncem dneva; 22.50 Vrane letijo, dokumentarni film o madžarskih delavcih, ki so delali in oboleli na oremburškem plinovodu v Rusiji.
SREDA, 27. MAJ
	
SLOVENIJA 1
9.15	Program za otroke, Stoletja pod klobukom
9.45	I. Boden: Nahodno strašilo in mačka z očali
10.00	Retrospektiva slovenske opere: A. Foerster: Gorenjski slavček, ponovitev
11.00	Grad na soncu, ponovitev francoske nadaljevanke (5/6)
11.50	Poslovna borza, ponovitev
12.00	Poročila
15.55	Galaktična Odiseja, ponovitev japonske dokum. serije (7/9)
17.00	TV dnevnik 1
17.10	Klub klobuk, kontaktna oddaja za otroke
19.10	Risanka
19.30	TV dnevnik 2, vreme, šport, žarišče
20.39 Film tedna. Papirnata maska, angleški film
scenarij: John Collee po lastnem romanu
režija: Christopher Morahan fotografija Nat Crosby glasba: Richard Harvey igrajo: Paul McGann, Aman-da Donohoe, Fredercik Tre-ves, Tom VVilkinson Film Papirnata maska je gledljiv kot triler. Filmski junak je Mathevv Harris, bolničar v neki londonski bolnišnici. Žasičen je s prozaično vsakdanjostjo, zato precej sanjari in razmišlja o novem, bolj vznemirljivem življenju. Usoda mu ponudi nevarno priložnost: neke noči je Harris priča avtomobilski nesreči, v kateri umre mladi zdravnik dr. Simon Hennessey. V ponesrečenčevem samskem stanovanju preblisne Harrisa drzna ideja: prevzel bo njegovo identiteto. Pobere njegove dokumente, nekatere spominske predmete in se prijavi na natečaj za nezgodnega zdravnika v Bristo-lu. Čeprav je na informativ-
nem razgovoru precej nespreten, ga sprejmejo. Že ta njegov prvi obisk v bolnici pa napoveduje njegovo nadaljnjo življenje: krčevito se bo trudil, prizadeval, da bo svojo vlogo dr. Hennesseya uspešno igral, pri čemur mu bo pomagala privlačna in razumevajoča medicinska sestra Christine. Le-ta namreč verjame, da je pač dr. Hen-nessey značilen začetnik, ki potrebuje čas, da se stvari, ki jih pozna iz knjig, nauči tudi v vsakdanjem življenju. S Christinino pomočjo in izjemno voljo mlademu prevarantu uspeva, da se še naprej skriva za »papirnato masko«.
Toda cena, ki jo Mathevv Harris plačuje za svojo novo eksistenco, je čedalje višja: povsem se je odrekel svoji preteklosti, naenkrat nima več svojega »jaza«, ampak samo hlasta, da bi v bitki s časom prevzel, skrpal novega... Toda Mathevv Harris je odločen vztrajati, čeprav bo moral prečkati marsikatero mejo, tako zakonsko, kot
profesionalno oziroma etično... Film papirnata maska je tako zgodba o »zločincu«, je skratka triler osredotočen na storilca zločina. Hkrati pa je film gledljiv tudi kot grozljiva prispodoba dandanašnje eksistence, v kateri marsikateri posameznik prestopi marsikatero mejo, samo da bi obstal v določeni socialni igri ali okolju. Seveda pa režiser Christopher Morahan ni moralist, nasprotno, svoj film Papirnata maska izpelje z izjemnim smislom za verjetnost, prepričljivost... K prepričljivosti filma je pripomogel zlasti Paul McGann, ki se je slovenskemu avditoriju predstavil že v filmu Cariani in kuritzane, kot »dr. Hennessey« pa s svojim nedolžnim obrazom prikriva svoj izjemen napor in voljo ohraniti novo »kožo«. Amanda Donohoe - julija jo bomo bežno videli v nadaljevanki Igra, niz in zmaga - je dobra v vlogi medicinske sestre Christine: zelo razumevajoča, srčna...
22.25	TV dnevnik 3, vreme, šport
22.50	Kronika, kanadska poljudnoznanstvena serija (7/26)
Stalina ni potrebno posebej predstavljati. Prispevek pripoveduje o njegovih zvezah z Leninom, o sporu s Hitlerjem ter o konferenci na Jalti. Povsem drugačna osebnost je bil Mosadek. To je portret Irana od njegovega padca do vzpona šaha, pripoved o vmešavanju ZDA ter o nafti. Izvedeli bomo nekaj o vlogi in sestavi UNESCA, in sicer o delovanju te organizacije na področjih oceano-grafije, izobraževanja in znanstvenih raziskav. V indonezijskem mestu Bandung je bilo leta 1955 srečanje, ki se ga je udeležilo 29 afriških in azijskih držav. O rezultatih tega srečanja pripoveduje 5. prispevek o nocojšnji oddaji. Iz področja ekologije si bomo ogledali eksplozijo prebivalstva in rojstvo megalopo-lisa ter izvedeli nekaj več o naraščajočih potrebah tretjega sveta. In še prispevek iz znanosti in tehnologije - odkritje in uporaba tehnologije tranzistorjev.
23.20	Sova, Going Places, ameriška nanizanka, 2/19, Hobotnica IV, italijanska nadaljevanka, 3/12, Ves svet je oder, angleška dokumentarna serija, 13/13
SLOVENIJA 2
15.45	Osmi dan, ponovitev
16.35	Sova, ponovitev
18.00	Regionalni programi - Maribor
19.00	Psiho
19.30	TV dnevnik ORF
20.00	Športna sreda
21.30	Kvartet tartini
22.30	Vutel, eksperimentalni program
KOPER
12.50	Prodaja po tv
13.00	Ryan - soap opera
13.20	Agencija Rockford - serijski film
14.10	El Gidov meč - italijansko-španski pustolovski film, 1963
16.00	Oresedici - tv novice
16.05	Čarobna svetilka - otroški program
16.40	Prodaja po tv
16.50	Na kalifornijskih cestah
-	serijski film
17.50	Prodaja po tv
18.00	Slovenska kronika - informativna oddaja
18.10	Studio 2
19.00	Vsedanes - tv dnevnik
19.25	Ryan - soap opera
19.45	Agencija Rockford - serijski film
20.35	Kramljanja - v studiu Tati-ana Juratovec
21.05	Sever vzhod - aktualne oddaje
22.05	Vsedanes tv dnevnik
22.15	Sodobna umetnost - dokumentarna oddaja
22.45	Dekle, ki je preveč vedelo
-	ameriška barvna kriminalka, 1968
HTV 1
6.55	Pregled programa; 6.59 Dobro jutro, Hrvaška; 9.00 Batman, otroška serija, ponovitev; 9.30 Risanka:
9.35	Kremenčkovi, risana nadaljevanka; 10.00 Poročila; 10.05 TV šola; 11.05 Jutrofon; 11.35 Kavarna Na zdravje, humoristična nadaljevanka, ponovitev; 12.00 Točno opoldne; 13.00 Slika na sliko; 13.45 Poročila; 13.50 Josephine Baker Story, serijski film, ponovitev; 14.40 UNPROFOR: Danes smo z vami;
15.05	Šolski program; 15.35 Mala-vizija, Superbabica, otroška nadaljevankami 6.00 Poročila; 16.05 Ma-lavizija, nadaljevanje; 17.00 Lipik je naš, dokumentarna oddaja; 17.30 Gremo naprej; 18.00 Poročila;
18.05	Gremo naprej, nadaljevanje;
18.30	Santa Barbara; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Nedotakljivi, nemški igrani film; 21.35 Glasba; 22.00 V obnovi Hrvaške; 22.35 Dnevnik; 23.00 Slika na sliko; 23.45 Poročila v nemščini; 23.50 Poročila v angleščini; 23.55 Horoskop; 00.00 Poročila; 00.05 Odjava programa.
HTV 2
17.40	Najava programa; 17.45 Košarka: NBA liga, posnetek; 19.30 Dnevnik; 20.10 Do neba, dokumentarna nadaljevanka; 21.05 Avstralija, prikloni se; 21.40 Josephine Baker Story, serijski film; 22.35 Novopečeni princ iz Bel Aira, humoristična nadaljevanka; 23.00 Metal - mania; 00.00 Odjava programa.
AVSTRIJA 1
9.00	Čas v sliki; 9.05 Čudovita leta;
9.30	Francoščina; 10.00 Šolska TV;
10.15	Viaje al espanol; 10.30 Perry Mason se vrača; 12.00 Tok za Evropo; 12.10 Poročila; 13.00 Čas v sliki; 13.35 Urad, urad; 14.00 Velika dolina; 14.50 Prominentni povabljeni k mizi; 15.05 Niklaas iz Flandrije; 15.55 Natančno poglej; 16.05 Šest milijonov sekund; 16.30 He-ureka; 17.10 VVurlitzer; 18.00 Čas v sliki; 18.05 Me žene; .18.30 Trio s štirimi pestmi; 19.30 Čas v sliki;
20.00	Kultura; 20.15 Sissi mlada cesarica; 22.05 Model in vohun; 22.55 Bitka za Jenny; 0.30 Umor kot je zapisan v knjigi; 1.40 Čas v sliki;
1.45	Ex libris.
AVSTRIJA 2
8.30	Vreme; 16.55 Umetniški leksikon; 17.00 Foto panorama; 17.30 Ljudje in zemlja; 18.00 Čudovita leta; 19.00 Zvezna država danes;
19.30	Šport; 21.30 Črno na belem;
22.00	Čas v sliki; 22.30 Trailer;
22.55	Zimsko potovanje na olimpijski stadion; 0.05 En svet za vse;
1.05	Čas v sliki; 1.10 Ex libris
MADŽARSKA 1
5.45	Dobro jutro, Madžarska, magazin: 8.35 Sezamova ulica, za otroke; 9.35 Derrick, nemška kriminalka; 10.35 Letni kolobarji, program za upokojence; 16.10 Brahms, avstrijski film; 16.55 Imamo edino to Zemljo, dokumentarna serija; 17.25 Kupil bom to žensko, mehiška serija; 17.50 Koledar 1992, poljudnoznanstveni magazin;
18.30	Svet denarja; 18.45 Otroški kotiček; 18.55 Švedska - Madžarska, nogomet iz Stockholma; 20.50 Dnevnik; 21.25 Kabaret; 22.10 Novi svet, ilustrirana zunanjepolitična kronika; 22.55 Spomladanska usmrtitev, film studia Bela Balazs;
23.50	Dnevnik; 23.55 Financial Times za Vzhodno Evropo; 0.20 Dnevnik ZDF.
MADŽARSKA 2
16.50Danes popoldne, magazin;
17.45	Regionalni dnevnik; 18.00 Dnevnik, vreme; 18.19 Za otroke; 18.42 Zelena točka, rekreacijski šport; 19.05 Superskupina, ameriška kriminalka; 20.00 50-letnica športne bolnišnice; 20.40 Challan-ge Day, dan izziva; 21.10 Novi Reflektor, magazin; 22.00 Večerni saldo, pregled dogodkov dneva; 22.25 Pred koncem dneva; 22.50 Prepovedani filmi: Ponedeljkovo jutro, bolgarski čb film iz leta 1965.
BO FILM SPET RAZBURIL AMERIŠKO JAVNOST
RESNICA
0 TEMNOPOLTI RASI
V teh pomladanskih dneh, ko je Oliver Stone s filmom ostra kritika rasizma konec o umoru ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja dvajsetega stoletja, o kate-izzval številne polemike in razburil ameriške politične rem pričajo rasni nemiri kroge, je na vidiku še en vroč film, projekt obetavnega v Kaliforniji in po celotnih ameriškega režiserja Špika Leeja Macolm X, ki naj bi po Združenih državah, apartha-napovedih njegovih ustvarjalcev zamajal same moralne id pa ni nič manj okruten od temelje Združenih držav Amerike in razkrili resnico tistega v Južni Afriki. Zoper o sožitju bele in črne rase.	Leeja so že dvignili svoj glas
Gre za življenje in smrt Ijenja od rane mladosti, kri- številni kritiki, očitajo mu pri-temnopoltega nacionalnega minalnih stranpoti in spre- padnost nazadnjaškemu voditelja Malcolma X, ki so obrnjenja v islam. Opisuje ameriškemu gibanju, trdijo, ga ubili pred sedemindvajse- njegov vzpon v črnskega vo- da izkrivlja lik črnskega vodi-timi leti in govorice o njem še ditelja in slednjič njegovo telja, vse skupaj pa že pol vedno niso potihnile. Lee naj kruto smrt. S filmarji je tesno leta pred napovedano premi-bi z njim usekal v že tako sodelovala tudi voditeljeva ero dviguje temperaturo med
nevarna, eksploživna in na- vdova Betty Shabazz.
peta razmerja med črno in belo Ameriko. Pravi, da bo film postal prelomnica v ustvarjanju novih odnosov, bil pa naj bi tudi podrobna analiza črnske borbe za človekove pravice v ZDA. Mal-colm X je bil zaradi svojega zagovarjanja odločnejšega črnskega odpora pravno nasprotje drugega velikega temnopoltega liderja Martina Lutherja Kinga, ki se je ves čas zavzemal za mirno in dostojanstveno državljansko neposlušnost in vse do umora za pacifistične rešitve.
Ob skokovitem naraščanju stroškov ima režiser Lee težave tudi z dolžino filma.Po prvi montaži je dolg štiri ure in pri najboljši volji ga po njegovem mnenju ni mogoče skrajšati za več kot eno uro, distributerji pa od njega zahtevajo vsega dve uri in petnajst minut dolg film.
Film napovedujejo kot epopejo Malcolmovega živ-
advokati, agenti, producenti
Špike Lee pravi, da je film in številnimi drugimi
Špike Lee, nova ameriška režiserska zvezda: njegov film o rasizmu že na montažni mizi vznemirja ameriško javnost
PIN0CCHI0
PRIHAJA
Pinocchio spet prihaja na velike ekrane. Za razliko od uspešne Disneyeve animacije iz leta 1940, bo tokrat dolgonosi deček iz mesa iz krvi. Film bo v produkciji VVarner Brosa posnel Francis Ford Coppola, ki se s svojim projektom priklanja rojaku Carlu Collodiju, avtorju zgodbe o leseni lutki izpred 111 let.
Leseni deček bo oživel s pomočjo posebnih učinkov, za katere bodo poskrbeli v agenciji Jim Henson Cre-ature Shop in bodo podobni tistim iz serije o dinozavrih, uporabili bodo lutke naravne velikosti, v katerih bodo igralci, deloma pa jih bodo tudi robotizirali.
Zbirke
morilcev
Američani, ki so znani po tem, da zbirajo na tisoče stvari, so odkrili novo strast, v ZDA je zavladala prava zbirateljska mrzlica in drug z drugim tekmujejo, kdo bo v svojo kolekcijo strpal več fotografij slavnih morilcev in se naslajal nad podrobnim opisom njihovih grozodejstev.
Združene države ne bi bile Združene države, če ne bi nasprotniki takoj dvignili glasu. V državi New York že pripravljajo odlok o prepovedi prodaje, protivijo se starši, ki želijo zaščiti svoje otroke pred nasiljem.
KRIMINALCI NAPADAJO TURISTE
MOSKVA NI VEČ VARNA
Moskva je v preteklem in v letošnjem letu postala za kriminalce Iz raznih koncev bivše federacije pravi romarski kraj. Tretjina lopovov, ki so jih prijeli in obsodili lani, je bila iz Gruzije, Azerbajdžana in drugih sovjetskih republik. Ljudje se sedaj lahko brez nadzora gibljejo in pretok ni več pod strogim nadzorom režima. Lani so v Moskvi zabeležili 50.000 kaznivih dejanj in prijeli 20.000 kršiteljev zakona.
Tarča kriminalcev in vse vedati, da so se razmere bolje organiziranih skupin spremenile in Moskva ni več seveda niso revni domačini, varna, kot je bila nekoč, pač pa zvečine tujci, pri kate- Lansko leto so lopovi rih nikoli ne ostanejo praznih v Moskvi napadli čez osem-rok. Oblasti obiskovalcev in sto tujcev in dodobra so jih turiste opozarjajo, a ti si, kot ogulili, nekatere so dobesed-kaže, še vedno ne dajo dopo- no slekli in jih pustili brez
obutve in oblačila. Tri so ubili, deset težje ali lažje ranili.
Tudi tatovi avtomobilov so se pogospodili in raje segajo po uvoženih znamkah. Dnevno v Moskvi ukradejo od tridesetih do štiridesetih avtomobilov zahodne proizvodnje.
Kriminalci se najpogosteje povezujejo s prostitutkami, tem tudi radodarno dajejo številke hotelskih sob in v njihovi odsotnosti jih temeljito izpraznijo.
NOVEiDOBA
____
KDO SO NAJBOGATEJŠI BRITANCI
PEVCI POSNEMAJO BARONE
V angleških medijih se silno radi ukvarjajo s svojimi bogataši in redno predstavljajo spiske najbogatejših med svojimi državljani. Na lestvicah prihaja od precejšnjih sprememb in še včeraj med najpetinčenjšimi poslovneži, kot je bil, denimo, Robert Maxwell, se znajdejo bogatini na beraški palici. To se je primerilo zlasti podjetnikom, ki so recesijo izkoristili za svoj vzpon in padli skupaj z vlado Margaret Thatcher.
Najznačilnejši med njimi je Gerald Ronson, nekoč deseti najbogatejši Britanec, ki ga po nekaj nepremišljenih naložbah ni več na seznamu tristotih premožnih na Otoku. Podobno velja za brata Sastchi, za sira Terenca Con-rana in mnoge druge, ki so se znali dobro obrniti v kriznih časih.
Gospodarska nihanja, vzpone in padce v mnogo manjši meri občutijo dediči družinskega imetja, ki ga imajo famijije v lasti že več generacij. Še vedno je v Veliki Britaniji najbogatejša sama kraljica. Po ocenah Sunday Timesa tehta okoli 6500 milijonov britanskih funtov in četudi je velik del premoženja nedotakljivo nacionalno bogastvo, ki ji pač pripada po kraljevski funkciji, tudi njeno osebno imetje ni zanemarlji-
vo, saj šteje blizu pol milijona funtov.
Drugi na lestvici je kraljičin sorodnik, 40-letni vojvoda VVestmisterski, ki ima palače v najelitnejših londonskih četrtih, za njim pa so razvrščeni aristokratski veleposestniki, vojvode, baroni, grofi pa tudi britanski člani rodovin Getty, Rotschild, Ginnes.
Eden najhvaležnejših izvorov bogatenja je v zadnjih letih na Otoku industrija zabave in še zlasti glasbe. Med petičnimi glasbeniki so An-drew Lloyd VVebber, avtor razvpitih glasbenih predstav, ki je težak 185 milijonov funtov, še bolje se godi Camero-nu Mackintoshu, najvišje med njimi pa je nedvomno Richard Branson, ki je pred kratkim s prodajo glasbene
Mick Jagger si je v Franciji omislil graščino
firme Virgin spravil v žep najmanj štiristo milijonov funtov, še vedno pa ima sposobni podjetnik, ki je šolske klopi zapustil s šestnajstimi leti, letalsko družbo Virgin Airlines.
Na seznamu bogatih je še več drugih glasbenikov. Tu so Paul McCartney, George Michael, Elton John, Mark
Knopfler in Cliff Richard. Ostareli rockerji so danes urejeni družinski možje in očetje in v življenjskem stilu skušajo posnemati aristokracijo. Nekdanji upornik Mick Jagger, ki ima vile na Kari-bih, v New Vorku in Londonu in celo dvorec v Franciji, menda najraje ob kaminu prebira pesmi, prav gotovo pa se tudi imenitno spozna na finance.
Denar seveda zanima tudi skopuške Škote. Sean Con-nery ga obrača spretno, a kar se da natančno. Neštetokrat se je pehal po sodiščih in se je pripravljen tožariti za vsega nekaj funtov. Nekdaj brez prebite pare, zidarski pomočnik, si je s filmsko kariero zaslužil imetje, vredno najmanj petdeset milijonov funtov.
Analitiki britanskih družbenih razmer natančno pregledujejo in primerjajo sezname tristo najbogatejših Britancev in ugotavljajo, da je med njimi najmanj polovica bogatašev s podedovanim premoženjem.
TA NORI ŠPORT
SMUK S STREHE SVETA
Hans Kammerlander, znani 35-letni avstrijski alpinist, planinski vodič in smučarski učitelj, je sklenil skupaj s prijateljem Švicarjem Norbertom Jossom izvesti poseben podvig. S smučmi naj bi se spustil z 8848 metrov visokega Mount Everesta.
Alpinista se nameravata loar 3500 metrov navzdol po v začetku junija povzpeti na naklonu petdesetih stopinj, vrh najvišje gore sveta, Joss Za svoj cilj se dobro pribo sestopal po alpinistični pravlja, v Atomicu so mu napoti, Kammerlander pa bo pravili posebne, precej lažje smučal skozi Horbeinov ku- smuči, oskrbel se je s speci-
fičnimi pancerji in smučar- osemtisočakov, zvečine sku-skimi vezmi. Verjame paj z najslovitejšim svetov-v uspeh, saj je na podoben nim alpinistom, rojakom Re-način pred kratkim smučal inholdom Messnerjem. Ne že z Nanga Parbata, enega zanimajo ga več klasične ek-od himalajskih osemtiso- špedicije, temveč ga mikajo čak0V.	predrzni in skrajno nevarni
zalogaji. Odkriva nove mož-Za avanturističnim Avstrij- n osti in v glavi ima kup načr-cem je mnogo alpinističnih tov za prihodnjih deset let, odprav. Preplezal je že polo- ob katerih se običajnim smrt-vico šestnajstih himalajskih nikom dvigajo lasje.
BRAZILSKA MOČVIRJA IZGINJAJO
POHLEP PO ZLATU
Brazilski iskalci zlata pospešeno uničujejo krhko ekološko ravnovesje v nepreglednih brazilskih močvirjih Pantanala in če odgovorni ne bodo hitro ukrepali, bo največji ptičje-slovni park, najimenitnejši naravni rezervat, najkasneje v petih letih povsem izginil.
Po navedbah predstavnikov Feema, brazilskega fonda za zaščito okolja, iskalci zlata v Pentanalu izpirajo z zlatom bogate vrhne sloje in zaradi tega se prebijajo na površje nepropustne plasti peska, ki prekriva vse večji del nacionalnega parka. Povečuje se erozija in onemogoča širjenje močvirij. Število ameriških ptic selivk, ki težko najdejo zamočvirjeni prostor za gnezdo in valitev, je zato vse manjše. Šestdeset tisoč iskalcev zlata je doslej
že opustošilo pet od štirinajstih glavnih porečij.
Pantanal so v preteklosti varovale predvsem, njegove velike širjave. Obsega 280 tisoč kvadratnih metrov površine, deloma se nahaja v sosednjih Boliviji in Paragvaju. Ravnina je dolga sedemsto in široka štiristo kilometrov, od oktobra do marca je prekrita z nepreglednimi močvirji, kjer najdejo zatočišče milijoni ptic na poti od severa proti jugu, proti Združe-
PTICE SO ZAPUSTILE IRAK
V Iraku so mnoge živalske vrste obsojene na propad. Med dolgoletnimi vojskovanji so v Bagdadu popolnoma pozabili na zaščito okolja, iz katerega izginjajo močvirske ptice, divje goske, sokoli,
medvedi, gazele. Imajo sicer zakon o varstvu okolja, a ga nihče ne spoštuje. Ostaja le nekaj trdovratnih živali, ogromno je golobov, vrabcev in divjih svinj.
nim državam Amerike oziroma argentinski Patagoniji.
Tod prebiva na stotine ptičjih vrst in kakšnih štiristo različnih rib. Ljudi je malo, menda na obrobju živi vsega dvajset pretežno indijanskih družin.
Iskalci zlata na tem področju, bogatem s plemenitimi kovinami, letno izperejo okoli štirideset ton zlata, ki ga v veliki meri pretihotapijo
v Urugvaj. Ropajo ribiči, opremljeni s posebnimi hladilniki, mrežami in barkami za ribolov. Prava nadloga so v zadnjem času postali turisti, ki se v sušnih mesecih množično prebijajo po nekakšni neasfaltirani transfer-zali v samo srce močvirja in tem kaj občudujejo prebivališča krokodilov, mitskih živali Amazonije, ki jih povsod protizakonito lovijo.
METRO V BENETKAH
Mestne oblasti v Benetkah razmišljajo, da bi zgradile metro in s tem rešile mesto pred turisti, v katerih se do grla duši. Nekateri temu nasprotujejo z argumentom, da bo podzemska zmaličila prvinske, prave Benetke.
Projekt so pripravili v rekordnem času. Če bodo z gradnjo pohiteli, bodo za izgradnjo transportne mreže dobili 3,7 milijarde ameriških dolarjev, ki jih je italijanska vlada pred kratkim sprostila.
Po načrtih inženirske družbe Zollet naj bi bil metro povezan s tremi linijami. Prvi del, vreden 640 milijonov ameriških dolarjev, naj bi bil končan do leta 2007. Pot od Piazze di Roma do Lida ali trga Sv. Marka bi trajala približno deset minut.
Benečani so na svojih ulicah in kanalih siti turistov. V zadnjih treh desetletjih je število prebivalcev padlo s 170.000 na vsega 77.000 Benečanov.
Marlon Brando je doživel pravi šok, ko je zvečer ugotovil, da je v nekem newyorškem taksiju pozabil 40 strani za zdaj še neobjavljene svoje avtobiografije. Mnoge skrivnosti njegovega življenja v rokah neznanega človeka - ta misel je bila tako strašna, da je izgubil vsak apetit. Nič čudnega, če se je vozniku taksija, ki je prinesel rokopis v njegov hotel, oddolžil s čekom, težkim nekaj nad 5 tisoč dolarjev.
Brooke Shields je tako osamljena, da se pogovarja sama s seboj. Na nekem italijanskem filmskem festivalu, kjer so predstavili tudi njen film Neka ameriška ljubezen, je 28-letna igralka potožila: »Vsi moški so me zapustili. Le kaj delam narobe?« Nato pa očitajoče dodala: »Moja mati me je sicer vedno in povsod strogo nadzirala, kljub temu nisem več devica.«
Prihodnje leto, ko bo praznovala svoj 80-rojstni dan, bo znamenita Marika Rokk odigrala glavno vlogo v filmu Kukavičje jajce in s tem proslavila tudi svojo vrnitev. Po tragični smrti moža se je povsem umaknila v zasebno življenje. Zdaj pravi: »Kot cirkuški konj, ki potrebuje cirkuški zrak, potrebujem jaz gledališki zrak za boljše dihanje.«
»JURETOVA ŠKRINJA«
MAJSKI SVETNIKI - VREMENSKI MEJNIKI
SIMON AŠIČ
POMOČ IZ
DOMAČE
LEKARNE
Za kmečkega človeka je ob zdravju družine in živine bilo najbolj pomembno vreme. Zato so s pomočjo pratike in izkušenj nastali vremenjaki, ki niso bili nič drugega kot vremenski preroki, kakšno da bo vreme - ali pa so razmejevali važna vremenska obdobja. Za mlado rastje, za kulturo v nasadih in na njivah je bila nevarnost pomladanske pozebe tako velika, da so postavili kar tri mejnike zapored, ki naj bi ločili nevarnost pozebe od bolj varnega obdobja. To so bili ledeni možje, ki kmetu niso dali mirno spati. Vse je bilo v rasti; ozimina žita na polju, drevje je bilo v cvetju, trta je odganjala - vse to je lahko šlo po zlu, če je potegnil krivec, zayahljal snežni metež, če se je živo srebro spustilo pod ničlo. Vse to se je lahko zgodilo tudi po ledenih možeh, vendar praviloma, po izkušnjah generacij, nevarnosti ni bilo več.
Torej ledeni možje; Pankracij, Servacij in Bonifacij,
od 12. do 14. maja, so ta mejnik. Srednji je prišel tudi v vremenski pregovor, ki pravi: Po svetem Servati se mraza ni bati. Včasih so godovali takoj po 1. maju, ko je bila nevarnost še toliko večja. Za 10 dni pomaknjeni v pratiki naprej, so se znašli v bolj zanesljivem času. Vremenska pesmica pravi:
Sveti Pankracij, Servacij, Bonifacij so ledeni radi vsi. Če pa prej slane ni bilo, tudi pozneje ne bo mrazilo.
Rajši kot zmrzal so imeli pomladanske nevihte, kar so prelili v pregovor, da če na velikega travna pogosto grmi, se kmet dobre letine veseli. Vendar pomladanske nevihte niso trajna moča. Te pa so se je tudi bali: veliki traven moker, rožnik pa mlačen - kmet bo tisto leto žejen in lačen. V vinorodnih krajih so sončno pripeko na Pankraca dan imeli za napoved sladke vinske kapljice. Filip pa, dan pred ledenimi možmi, prek njih sega v roko Zofki, ko v pregovoru pravi:
Q©<gO©<feO©<eO©V;ri©«Ps©«Pi(g>«ryp«r«tt»i<n©<8P©<80©<eO©<g0©<g
?!	___m .•d-nSSir""'
©
G
?
©
C
?
©
t
©
C
e
©
G
?
©
G
I
©
1992 V. traven
31 dni
NEDELJSKI EVANGELIJI:
3. Jezus z apostoli na Genezareškem jezeru (Jn 21,1-19) 10. Jezus dobri pastir (Jn 10,27-30)
17. Jezusova nova zapoved (Jn 13,31-35)
24. Jezus obljubi Svetega Duha (Jn 14,23-29)
31. Naj bodo vsi eno (Jn 17,20-26)
123456789	10
A A A A A A A A A A ®@000H@^30
pT fr to & -k fr fr £
Če Pankraca (12.) sonce peče. sladko vince v klet poteče.
Sv. Filip napija - Zofija po-pija!
Po vsem tem je očitno, da svetnikom iz pratike ni lahko. Ljudje od njih kar preveč pričakujejo, so pa toliko na boljšem od vremenarjev - metereologov, ker se za posmeh in jezo razočaranih ne zmenijo.
In Zofija, kaj ta dela tu zraven?
Ne veliko. Le to, da na njen god rado dežuje, da je ta po-lulana Zofka zvesta svojemu imenu, če dežuje, sama sebi pa se izneveri, če ostane vedro.
Če je maja bilo le preveč mokrote, ali pa če je bila suša, so se kmetje v molitvi zatekli k svetemu Izidorju. Leta goduje isti dan kot Zofija. Izidor ima med Slovenci le malo varovancev, niti sto jih ne nosi njegovo ime. Je pa zato veliko bolj čislan v narodni pesmi, saj jih ima dr. Karl Štreklj v svoji zbirki kar 14 iz različnih krajev
Med vremenjaki v maju je
tudi eden pomebnih vinar-
©VDWVD©VD©WO --------------
©
G
?
©
G
P
©
G
11	12 13 14 15 16 17 18 19 20
A A A A A A A A A A
21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31
A A A A A A A A A A A
f? Jr & ,s< ® a? tf tf fr fr to
Sonce stopi v znamenje DVOJČKOV 20.5. ob 21,12 uri. Dan zraste v maju od 14 ur 22 min na 15 ur 30 min.
9
<3>
'9
c©«D©«c®wc©<gC!©<ecs©«o©«c©«o©«niD'»«cs®«c:©'sc©«c©wc©«D©wcs©«c©'sC
skih patronov - Urban. Svetnikov in svetkov, povezanih z vinsko trto, grozdjem in vinom je več — vsak mesec po eden - vendar o tem kdaj drugič. Sveti Urban je bil, kot se iz imena vidi, rimski meščan. Poznejši papež in mučenec ni imel z vinom in trto opraviti nič več kot njegovi someščani in tudi duhovniki, a vendar je v pratiki namalan z grozdom ali pa kar s triaro, papeško krono, katera je bila okinčana s trtno vejico in grozdom. In zakaj je postal zaščitnik vinogradnikov? Preprosto zato ker ob njegovem godu cveti trta, zato se mu priporočajo za lepo vreme, kajti če je na svetega Urbana sonce gorko, obilo bo vina, ki bo tudi sladko. N. Kuret ima zapisano poročilo, da je nekoč na Urbanov god slana pomorila trto in da je od jeze ter razočaranja nek tesar Urbana izrezal iz pratike; tako močno, da so verjeli v vremenske svetnike. Urbanu so postavljali cerkvice in kapele med vinogradne griče, po njem so imenovali trebušasto petlitersko steklenico, tisto s solzicami, prav tako pa tudi top lijakaste oblike, s kakršnim je mežnar streljal v oblake, če se je pripravljalo k hudi uri.
Mesec maj ima zaradi nevarnosti hudih vremenskih spremeb veliko vremenja-kov. Vendar tudi drugi meseci ne zaostajajo za njim. Zdaj pa le premislimo koliko si je moral kmečki človek zapomniti, da je znal po podobicah in simbolih v pratiki vsaj približno ugibati vreme, začeti pravočasno razna sezonska dela, ter jih do določenega časa tudi končati. Tako je do Janeza Napomuka moral biti fižol v zemlji, če pa ga je bilo treba saditi dopoldne ali popoldne, je bil to spet postopek po določeni vraži. Sicer pa dandanes bio-vrtnarji še kako upoštevajo dneve korenin, lista, cveta, lunine mene.
DOMAČI ZDRAVNIK
Težave s srcem je treba vsaj omiliti,..
1.	Med najboljše zdravilne rastline za srce spadajo glog, omela, srčna moč in vinska rutica. N. N. si je pozdravil srce s čajno mešanico gloga (cvetov in jagod), omele (listov in vejic) ter srčne moči (korenin).
2.	Za srce se svetuje tudi nariban hren - eno čajno žličko na vodi, z medom ali pa kot prikuho.
3.	Obkladki z naribanim hrenom (celo le duhanje naribanega hrena) so že marsikomu pomagali pri srčnem napadu.
4.	Srcu pomagajo tudi kapljice, narejene iz srčne moči.
Oparjena ali opečena Koža__________________________________
1. Laneno seme skuhamo, precedimo in z njim namažemo opečena mesta.
Zaprta voda
1. Na vrtu naberite nekaj vejic peteršilja in iz njih skuhajte čaj. Popijte ga najmanj dve skodelici. Bolečine bodo mimo.
2. Vroč seneni obkladek damo na mehur in po nekaj urah težave minejo.
Izpadanje las, uničeni lasje, prhljaj_______________________________
1. Lasišče masiramo s česnovim sokom.
2.	Iz rumenjaka, ene žlice ricinusovega olja in ene žlice ruma, si pripravimo oblogo za lase. Nanašamo jo ob lasnih koreninah. Nato lasišče na rahlo zmasiramo in povijemo v ruto. Tako pustimo najmanj 6 ur. Nato lase splahnemo z mlačno vodo in operemo z blagim šamponom. Priporoča se Neril šampon, ki ga kupite v lekarni. To kuro ponavljamo en mesec, enkrat tedensko.
3.	Za lasišče je zelo koristno tudi proso, ki ga jemo po žličkah. Vsak dan deset žličk.
V boju s težavami želodca______________________________________
1.	Zelo dober je ilovični obkladek z jabolčnim kisom, ki ga na želodcu pustimo čez noč. Najmanj pet ur.
2.	Zelo pomaga čajna mešanica (kamilice, koprive, rmana, trpotca in tavžentrože).
3.	Pri težavah z želodcem pomaga tudi kuhano laneno seme (na 1 del vode - 1 žličko vode). To se pije na tešče.
4.	Skuhajte dva srednje debela bela krompirja kot redko juhico in jo spijte na tešče po eno skodelico. Ne sme se ne soliti ne zabeliti. Doda se ji lahko le malo lanenega olja.
5.	Izogibajmo se kave, cigaret in začinjenih jedi. Pijmo veliko tekočine, najbolje vode.
Kite, mišice
Splošni nasveti: Varujmo se prehlada in prevelikih naporov. Skrbimo za zadostno gibanje, telovadbo in dober krvni obtok.
Zdravljenje: 1. Kopeli: vnete kite v rokah in nogah kopljemo 2 min. v slani vodi; ponoči pa damo nanje obkladek z zelnatimi listi, zjutraj pa jih natiramo (ne marsiramo!) z olivnim oljem 2-3 min.
2.	Masaže: rožmarinovo olje (za oslabljene kite, mišice...).
3.	Natiranje: olivno olje (za vnete ramenske kite, natiramo do zapestja).
4.	Obkladki: z zelnatimi listi. Ali: roko, nogo držimo v vreči, v katero smo dali praprot.
5.	Ovitki: z nerazredčenim jabolčnim kisom.
Histerija
Splošni nasveti: Pri .tej duševni bolezni, za katero je značilna zlasti čustvena neuravnovešenost, naj bo bolnik čim več na svežem zraku. Potrebna sta mu mir in razvedrilo.
Zdravljenje: 1. Čaji: kamilica (zjutraj in zvečer po 1 skodelica), lakota, melisa, metlika (20 g na liter vode), ognjič, omela (dodamo ji žajbelj), šentjanževka (ob napadih), vinska rutica.
2.	Kopeli: s poparkom borovih vršičkov.
3.	Pripravki z vinom: baldrijan (prašek); meta (kuhana z vinom in medom); metlika (2-4 g praška na toplem vinu ali pivu).
Hrbtenica
Splošni nasveti: Skrbimo za pravilno držo pri sedenju. Veliko se gibajmo. Ležišče naj bo trdo.
Zdravljenje: 1. Čaji: preslica, rman, žajbelj.
2.	Kopeli: s poparkom materine dušice, preslice ali rmana.
3.	Masaže: arnika (v žganju ali olju), gabez (izvleček), lakota (mazilo), ognjič (mazilo), rman (izvleček), obliž s tekočo nesegreto smrekovo smolo (damo na boleče mesto za 12 dni). Za masažo lahko uporabimo tudi špirit, v katerem se je namakal divji kostanj (tri plodove z lupino vred stol-čemo in damo v 1/2 I špirita. Temu dodamo še v posodi do rumenega spraženo 1 žlico morske soli. Postavimo za 24 ur na toplo. Pred spanjem masiramo hrbtenico). Opomba: Mažemo vedno od spodaj navzgor po hrbtenici.
4.	Obkladki: s poparkom preslice.
Golša
Splošni nasveti: Vneto ali rakasto golšo je treba v najkrajšem času operirati.
Zdravljenje: 1. Čaji: (za grgranje): lakota.
2.	Obkladki: z listi trpotca (zmečkamo jih, primešamo jim malo soli in damo okoli vratu).
3.	Ovitki: s poparkom hrastove skorje: z glistovnico (in sicer s poparkom v kisu kuhanih korenin ali poparkom zelenih stolčenih listov); s poparkom pelina; s poparkom smrekovih vršičkov (tudi čaj pijemo iz njih).
Garje
Splošni nasveti: Ker so garje zelo nalezljiva kožna bolezen, pazimo, da se jih ne nalezemo. Če smo jih dobili, prekuhavamo telesno in posteljno perilo.
Zdravljenje: 1. Izmivanja: poparek brezovih listov, pelina.
2.	Kopeli: s poparkom d resni ali pelina.
3.	Mazanja: ognjič (sok iz svežega stebla); žveplov prah, zmešan z oljem ali mastjo (s tem mazilom se mažemo tri večere zapored, nato se skopamo in zamenjamo telesno in posteljno perilo. Če še ni dobro, postopek ponovimo).
4.	Obkladki: s poparkom orehovih listov (100 g kuhamo v 1 litru vode) ali pelina (tudi za izmivanje).
Mozolji
Splošni nasveti: Ne stiskajmo mozoljev in jih s praskanjem ne prenašajmo po koži. Varujmo se močnih začimb, preveč osoljenih jedi in kislih pijač. Veliko se sončimo, zlasti na morju.
Zdravljenje: 1. Čaji: kopriva (tudi 1 liter na dan, po požirkih), regrat.
2.	Mazanja: lakota (mazilo).
3.	Pripravki s kisom: hren (naribanega damo v steklenico in ga zalijemo s sadnim kisom. Namakamo 10 dni. Prizadeta mesta navlažimo z vodo in nato na vati nanesemo nanje hrenov kis. Po 10 min. izmijemo s toplo vodo in splaknemo z mrzlo).
MUZIKA JE BIZNIS
Po odpovedanem koncertu Nicka Cavea je R.O.P.O.T. napovedal nastop Public Enemy v Ljubljani. Kljub nekaterim vestem, da se je eden izmed članov skupine poškodoval in da nekaj časa ne bo mogel nastopati pa lahko vseeno upamo, da bo promoterju namera uspela, saj se že bliža dolgo, vroče poletje in bi PE utegnili zadnji koncert igrati pri nas, v tej sezoni.
Sploh pa si vsi želimo, da bi nam ob koncu leta dedek Mraz in Božiček prinesla kai več koncertov kot smo jih videli letos in jih bomo v jeseni. Očitno je za koncertno
dogajanje v Sloveniji leto 1992 v bolj šibki formi. Skriti adut v rokavu je seveda jesen. Za ta letni čas nam namreč promoterji obljubljajo marsikaj, a si zaenkrat še ne upajo potrditi datumov. Vendar pa je prav, če smo malce skeptični in se zaenkrat zadovoljimo s tem, da smo do zdaj le videli nekaj dobrih nastopov, ki so kljub nekam kilavem okrevanju le uspeli obuditi slovensko koncertno sceno.
V bodoče bomo torej še naprej skromni v pričakovanjih in hvaležni za pristojnost kakršnegakoli dogajanja. Če se bo vmes zopet znašel kakšen dogodek tipa John Zorn ali Sepultura (kakor za koga, pač) pa bodo lahko le veseli. Predvsem pa je treba zopet vrniti življenje klubskim koncertom, saj je več kot očitno, da imajo naši mladi bendi vse manj možnosti za predstavitev na klubskih odrih. In dokler ne bomo imeli svojih bendov, bomo pač hodili gledat tuje.
LOKALISTI
THE BRIDGE, Tape sampler
The Bridge je kompilacija s posnetki dvanajstih death metal bendov in prinaša nekaj zelo dobrih pesmi, seveda pod pogojem, da vas zanima ta zvrst godbe. V glavnem gre za neznane bende; edini bend, ki že ima pogodbo s kakšno večjo založbo so AFFLICTED, medtem, ko so
ostali še nepodpisani. Vsekakor je izbor dokaj dober in internacionalna zasedba zagotavlja dokaj realen prerez skozi trenutno dogajanje na death sceni. Dva ameriška, en kanadski, pet švedskih in štirje angleški bendi se na kompilaciji predstavljajo s po eno skladbo. Kvaliteta posnetkov je dobra, prav tako kvaliteta samega traku v kaseti, ovitek je tiskan in predstavlja novo poglavje v slovenski indie-metal sceni.
Jure Kelhar, ki je kaseto izdal, je delo opravil povsem profesionalno in upam, da se mu bo to poznalo na denarnici.
Kaseto lahko naročite na naslov:
JURE KELHAR P. O. BOX 27 62001 MARIBOR
REGOČ, »Just So«, 12”, FV Založba
Skupina REGOČ prihaja iz Rijeke in je slovenskemu občinstvu dokaj poznana. Njihov nastop na lanskoletnem Novem Rocku so mnogi ocenili kot vrhunec večera, posebej pa velja poudariti, da so v izrednem kratkem času dosegli kultni sloves, za katerega se morajo nekatere skupine potegovati tudi po več let. Regoč so na večje in bolj naklonjeno občinstvo presenetljivo naleteli v Sloveniji in ne na Hrvaškem. Če je temu res vzrok vojna na Hrvaškem in propad skoraj vseh neodvisnih založb v sosednji državi pa se bo še pokazalo.
Regoč glasbeno izhajajo iz ameriškega »belega hrupa« in hadcore naravnanost udejanjajo le pogojno. Bende, ki so odločilno vplivali na izjemne Riječane pa ni posebej težko prepoznati. Najprej velja omeniti Scratch Acid,
Big Black, Rapeman, strukturalno pa se Regoč pesmi lotevajo na način kanadskih Nomeansno. Nič novega, torej, boste rekli. Nikakor ne. Ob vsej zmedi, ki jo povzročajo različne interpretacije lika i djela benda Regoč je treba podčrtati izrazito samosvojost in izvirnost, ki ne daje vtisa posnemanja, ampak prej kot da bi dejansko bili del Chicago noise scene. V primerjavi s slavonskimi noise bendi zvenijo Regoč zelo ameriško. Pa tudi mnogo manj dolgočasni so.
Album, ki ga je izdal ljubljanski FV v sodelovanju z distribucijo NIKA je izbor najboljšega, kar so v svojem kratkem delovanju ustvarili Regoč. Solidna produkcija in tisk omogočata veren vpogled v nevrotičen glasbeni vrtinec, ki deluje dovolj obsesivno, da pritegne pozornost poslušalca tudi za dalj časa. Kljub temu ostajajo Regoč še vedno najboljši v živo, kar pa zopet ne pomeni, da bi šlo za slab vinilni izdelek. Nedvomno bo ta plošča ena izmed boljših v tem letu na underground trgu. Forza Regoč!
NOVICE
SONIC VOUTH so posneli nov album. Sedemnajst posnetkov, kolikor bi se naj na-'' hajalo na njem, so Newyorški kitarski čarovniki posneli v Magic Shop studiu s producentom Butchom Vigom. Album se imenuje »Dirty« in bo izšel v juliju.
DIAMANDA GALAS, boginja groze med pevkami, je izdala LP z naslovom »The Singer« za založbo Mute.
REVOLTING COCKS očitno postajajo vse bolj popularni, saj se je ponovnima izdajama albumov »Beers Ste-ers & Oueers« in »Big Sexy Lan d« pridružil še živi LP »You Goddam Son Of A Bitch«, ki je prvič izšel leta 1988 na založbi Wax Trax. Le-ta je medtem bankrotirala in ponovno izdajo je realizirala založba Devotion.
SISTERS OF MERCY so izdali kompliacijo njihovih pr-
Public Enemy: julija v Ljubljani?
Sonic Youth: »Dirty«
^________ filEHHEEI
Za naše mlade darkerske bralke iz Celja: Bob Smith je z The Cure na prvem mestu britanske nacionalne lestvice.
to, ker so iz Amerike. Dobro odigrano, a nezanimivo.
Zato pa so za pravo presenečenje poskrbeli The Spo-ons, ki so svoj zvok poostrili po zgledu The Crams in iz povprečnega 60’s revival benda postali že skoraj pravi psychobilly. Tudi vokalist Brunetto je izvedel določene spremembe v načinu petja in dokaj umirjeno interpretacijo postnajstniških emotivnih problemov nadomestil z zrelim in malce prismuknjenim cinizmom Jella Biafre. Presenetljivo skladna kombinacija daje Spoonsom več moči kot kdajkoli, višji nivo energije pa sploh ne kvari jasnosti zvočne slike. Očitno je tudi, da so prenehali kaditi travo pred koncerti, tako da lahko govorimo o najboljših Spo-onsih doslej. Odlično, brez heca.
TIRALICA
Ime in priimek: Donnie VVahl-berg
Dan rojstva: 17. 8. 1969 Rojstni kraj: Boston Telesna višina: 1,79 m Konjiček: Ples, risanje
vih šestih singlov in EP-jev pod naslovom »Some Girls VVander By Mistake«.
LAIBACH se te dni mudijo po severni Evropi, na njihovi mesec dni trajajoči evropski turneji. S koncertiranjem po Angliji so že opravili, zdaj so na vrsti Švedska,_ Finska, Danska, Nemčija, Češkoslovaška, Avstrija, Švica, Francija, Belgija in Nizozemska. V sklopu evropske turneje bodo Laibach opravili 25 koncertov in se nato odpravili na ameriško-kanadsko turnejo, ki se prične v začetku julija in bo obsegala 17 koncertov. Njihov dvojni LP »Kapital« je izšel na založbi Mute, singl z albuma, »VVirtsc-haft Ist Tot« pa je zadnje dni moč videti tudi na MTV.
VIDENO
THE CYNICS, THE SPOONS, KUD France Prešeren, Ljubljana
Dobro obiskan koncert ameriških garažerjev The Cy-nics dokazuje trditev, da je koncertov željna publika pripravljena obiskati tudi relativno neznan bend, kar The Cynics v slovenskem rock prostoru nedvomno so. Tisti, kar me morda še najbolj bega pa je, da nišo čisto nič posebnega, a kljub temu uspejo privabiti dovolj firb-cev. The Cynics so namreč običajen garažni hipi bend,. ki igrajo glasbo svojih očetov in polnijo klube po Evropi za-
Uporabljati stavek »Ful si ni-kakav«.
Velika Britanija (NME) - neodvisni singli
1.	RIDE - Tvvisterella
2.	THE BREEDERS-Safari
3.	NICK CAVE - Straight To You
4.	CAPTAIN	AMERICA
-	Flame On
5.	MIDWAY STILL - Better Than Before
6.	THE STONE ROSES
-	I am The Resurrection
7.	PRAGA KHAN - Injected VVith A Poison
8.	MERCURY REV - If You Want Me To Stay
9.	ROSETTA STONE
-	Adrenaline
ZDA /Billboard/ - albumi
1.	DEF LEPPARD - Adre-nalize
2.	BRUCE SPRINGSTEEN
-	Human Touch
3.	KRIS KROSS - Totally Krossed Out
4.	BRUCE SPRINGSTEEN
-	Lucky Town
5.	WYNONNA - Wynonna
6.	VARIOUS - Wayne’s VVorld
7.	GARTH BROOKS - Ro-pin’The Wind
8.	NIRVANA - Nevermind
9.	EN VOGUE - Funky Divas
10.	UGLY KID JOE-As Ugly As They VVant To Be
Velika Britanija /NME/
-	klubska glasba
1.	NIRVANA - Come As You Are
2.	THE CURE - High
3.	L7 - P rete n d We’re Dead
4.	CARTER USM - Only Li-ving Boy In Nevv Gross
5.	PJ HARVEY - Sheela-Na-Gig
6.	PRIMAL SREAM - Dixie Narco EP
7.	BLUR - Popscene
8.	RIDE - Tvvisterella
9.	THE CHARLATANS - Wi-erdo
10.	SENSELESS THINGS
-	Hold It Down
Velika Britanija /NME/ - neodvisni albumi
1.	PJ HARVEY - Dry
2.	PAVEMENT - Slanted &ENCHANTED
3.	SPRITUALIZED - Lazer Guided Melodies
4.	RIDE - Going Blank Again
5.	THE BOO RADLEYS
-	Everything’s Allright Fo-rever
6.	RECOIL- Bloodline
7.	SEAM - Headsparks
8.	CURVE - Doppelganger
9.	THE CHARLATANS
-	Betvveen 10 th & 11th
10.	PALE SAINTS - In Rib-bons
Velika Britanija /NME/ - albumi
1.	THECURE - VVish
2.	ANNIE LENNOX- Diva
3.	RIGHT S Al D FRED - Up
4.	ZZ TOP - Greatest Hits
5.	MADNESS-Divine Mad-
6.	SlMPLY RED - Starš
7.	SOUL II SOUL-Volume III Just Right
8.	TEARS FOR FEARS - Tears Roli Down
9.	LISA STANSFIELD - Real Love
10.	OUEEN - Greatest Hits II
Vibratorjeva lestvica koroškega radia
1.	RDEČI BARON - Srečna
2.	MERCEDES BEND - Ona ni
3.	STROGO ZAUPNO - Veze in poznanstva
4.	PANKRTI - Gospodar
5.	LET 3 - El Desperado
6.	THE KAMN’S - Kaj bi naredil
7.	CZD - Hanging Paradise
8.	PSIHOMODO POP-Frida
9.	CHATEU - Gremo v nebo
10.	LAČNI FRANZ - Srečno Kekec
DP REKLAMA, opravljanje storitev s področja ekonomske propagande in trgovine. CEIJE, Ul. XIV divizije 6
i =; ^ 3-p
r * t i
PRIREDITVE OD ČETRTKA, 21. MAJA DO SREDE 27. MAJA 1992
četrtek, 21. maja
Ljubljansko
Ljubljana: 20.30 koncert orkestra slovenske filharmonije, Gallusova dvorana, CD. 17.00, 22.00 Disturbing Little Snap Shots of Hell, modna revija skupine One Fiction Factory, KUD France Prešeren. 19.00 Ukmar - Tartini - Arnič Baletni triptih, red G in izven, SNG Opera in Balet. 18.00, 20.30 J. Bridges Kitajski sindrom, ZDA, Kinoteka. 9.00 17. kongres industrijskih oblikovalcev, ICSID, CD.
Štajerska
Gornja Radgona: 18.00 Pokaži kaj znaš, Kulturni dom.
Celje: 19.30 Redni letni koncert, mešani pevski zbor CETIS Celje, ženski pevski zbor CETIS Celje, Narodni dom. 16.30, 18.30, 20.30 Moja punca, am. komedija, Union. 19.00 Barton Fink, am. črna komedija, Mali Union. 16.30, 18.30 Manekenka, am. romantična komedija, Metropol.
Rogaška Slatina: 20.00 koncert, Slavko Zimšek - violina, Vlasta Doležal Rus - klavir, Kristalna dvorana, 17.30, 19.30 Neomajni specialci, am. vojni, kino Zdravilišče.
Maribor: 21.00 kabaret XX. stoletja, As time goes by, Darja Švaljger, Peter Wegele, Mali oder SNG. 19.30 koncert solistov mariborske opere, Simon Robinson, Unionska dvorana.
Gorenjska
Kranj: 18.00 Skodrana Suzi, am. komedija, Center. 20.00 Kurba, am. drama, Center. 18.00, 20.00 Ognjemet strasti, am. trda erotika, Storžič. 18.00, 20.00 Moja punca, am. komedija, Železar. 20.00 Merilyn, nem. trda erotika, Duplica.
petek, 22. maja
Ljubljansko
Ljubljana: 20.00 G. Feydeau Poskrbi za Amelijom PDG, režija B. Kobal, Mestno gledališče. 20.00 koncert orkestra slovenske filharmonije, Gallusova dvorana, CD. 19.00, 21.00 Zebracada-bra, gledališka predstava skupine Sex in Violence, KUD France Prešeren. 21.00 Luis Sclavis, improvizirana glasba, Druga godba, Križanke. 18.00,20.30 S. Lumet Pasje popoldne, ZDA, Kinoteka. 18.00 VVorkshop jazz glasbe, Nino de Gleria in Vlado Batista, K 4.17.00 J Pengov - N. Simončič Zlata ribica, lutkovno
USODNI
EKSPERIMENT
Mel Gibson bo v kratkem začel snemati film, ki je avanturistična romanca z naslovom »The Rest of Daniel«. Režija pripada Steveu Mine-ru, partnerica pa je Jamie Lee Curtis. Dogajanje je postavljeno v konec tridesetih let v Severni Kaliforniji, kjer Gibsonu (Danielu) tragično umre ljubljena ženska in on, da bi lažje prebrodil šok, se podvrže znanstvenemu eksperimentu, v katerem ga zamrznejo. Iz sanj se zbudi 50 let kasneje in se zaljubi v drugo žensko - Jamie Lee Curtis.
NASTASSJINI
ŠKANDALI
Nastassja Kinski je vse manj v središču pozornosti s svojimi vlogami, čedalje več pa z privatnimi škandali. Poštene vloge v filmu ni imela še od VVendersovega »Paris-Texasa«, kar pa tridesetletni igralki sploh nič ne pomeni. »Za razliko od nekaterih mojih kolegic nisem sprejemala igranja bedarij. Namesto slabe kariere sem vzgojila dva otroka - Aljoshu in Sonio, ko pa bo prišla prava vloga, bom pripravljena,« pravi Nastassija. Trenutno živi v Rimu z glasbenim producentom Quincyjem Jonesom.
gledališče. 20.00 T. VVilliams Tramvaj poželenja, režija D. Mlakar, Mestno gledališče. 9.00 17. kongres industrijskih oblikovalcev, ICSID, CD.
Štajerska
Žalec: 19.00 Zgodba iz L. A., am. kriminalka, kino Žalec. Prebold: 18.00 Skodrana Suzi, am. komedija, kino Prebold. Laško: 19.00 Salonski večeri, dalmatinska kuhinja in glasbeni gost, Zdravilišče.
Rogaška Slatina: 19.30 Neomajni specialci, am. vojni, kino Zdravilišče.21.30 Vrag v gospodu Holmsu, erotika, kino Zdravilišče.
Celje: 19.30 C. Marovvitz Sherlockov zadnji primer, režija Jaša Jamnik , SLG Celje. 16.30,18.30, 20.30 Zadnji skavt, am. akcijski thriller, Union. 19.00 Barton Fink, am. črna komedija, Mali Union. 16.30, 18.30 Manekenka, komedija, Metropol.
Dolenjska
Metlika: 18.00 Vinska vigred, 92, otvoritev kulinarične razstave, Aktiv kmečkih žena, Kinodvorana.
sobota, 23. maja
Ljubljansko
Ljubljana: 9.00 17. kongres industrijskih oblikovalcev, ICSID, CD. 21.00 VViener Tschuschenkapelle, balkanska glasba, Druga godba, Križanke. 19.00 J. Offenbach Hoffmannove pripovedke, za izven, SNG Opera in Balet. 18.00, 20.00 G. Parks Superfly, ZDA, Kinoteka. 24.00 študentje AIU, stara elektrarna. 20.00 Za vsako besedo cekin, gledališče Glej. 20.00 Ko brez miru okrog divjam, stara Ljubljana. 17.00 S. Makarovič Korenčkov palček, Lutkovno gledališče.
Štajerska
Rogaška Slatina: 19.30 Nindža ZDA, hongkonški akcijski, kino Zdravilišče. 21.30 Vrag v gospodu Holmsu, erotika, kino Zdravilišče. 20.00 S plesom po deželah sveta, plesna prireditev, Kristalna dvorana.
Celje: 19.30 C. Marovvitz Sherlockov zadnji primer, režija Jaša Jamnik, abonma sobota večerni in izven, SLG Celje. 16.30,18.30 Zadnji skavt, am. črna komedija, Union. 19.00 Barton Fink, am. črna komedija, Mali Union. 16.30,18.30 Manekenka, am. komedija, Metropol.
Maribor: 19.30 J. B. Moliere Don Juan, režija Paolo Magelli, premiera, Drama SNG.
Dolenjska
Metlika: 10.00 Vinska vigred '92, podelitev priznanj vinogradnikom, Trg Svobode.
Novo mesto: 14.00 XIII. tekmovanje slovenskih pihalnih orkestrov, dom kulture.
nedelja, 24. maja
Ljubljansko
Ljubljana: 20.30 D. Jovanovič Življenje Plejbojev, Kosovelova dvorana, CD. 18.00, 20.00 G. Parka Superfly, ZDA, Kinoteka. 15.00 Produkcija a rt grafitov , skate performance. galerija Šentvid. 11.00 Glasbena in baletna šola France Sturm, baletni oddelek, KD Španski borci. 21.00 Gala žur za tretjo obletnico Roza diska, Roza klub K 4.
Štajerska
Žalec: 20.00 Skodrana Suzi , am. komedija, kino Žalec.
Rogaška Slatina: 17.30, 19.30 Nindža ZDA, hongkongški akcijski, kino Zdravilišče.
Celje: 17.00 Majsko popoldne, koncert pevskega zbora DPD Svoboda, Zagrad, Celjski stari grad. 16.30, 18.30 Zadnji skavt, am. akcijski thriller, Union. 20.30 Pri Addamsovih, am. črna komedija, Union. 19.00 Barton Fink, am. črna komedija, Mali Union. 16.30,18.30 Manekenka, am. romantična komedija, Metropol.
Maribor: 18.30 J. B. Moliere Don Juan, režija Paolo Magelli, za red nedelja, Drama SNG.
Dolenjska
Metlika: 10.00 Vinska vigred '92, maša za dobro letino, Župnijska cerkev.
ponedeljek, 25. maja
Ljubljansko
Ljubljana: 19.00 letna produkcija baletne šole, Linhartova dvorana, CD. 21.00 Egberto Gismondi, jazz, brazilska glasba, latino, Gallusova dvorana, CD. 20.00 KUD France Marolt z gosti, KD Španski borci. 21.00 Rootless Cosmopolitans , newyorški off off koncert Druge godbe, Križanke. 18.00 A. Kovač Kobilarna, Madžarska, Kinoteka. 20.00 K. Papič Zgodba iz Hrvaške, Hrvaška, Kinoteka. 20.00 Jazz in klasični koncert, galerija Škuc.
Štajerska
Celje: 16.30, 18.30 Zadnji skavt , am. akcijski thriller, Union. 20.30 Pri Addamsovih, am. črna komedija, Union. 19.00 Nikita, franc, vohunski, Mali Union. 16.30, 18.30 Predmestni komandos, am. akcijska komedija, Metropol.
Maribor: 19.30 J. B. Moliere Don Juan, režija Paolo Magelli, za red zeleni, Drama SNG.
torek, 26. maja
Ljubljansko
Ljubljana: 20.00 letni koncert akademskega pevskega zbora Tone Tomšič, Gallusova dvorana, CD. 19.00 produkcijska baletne šole, Linhartova dvorana, CD. 19.30 Veter, mešani pevski zbor ljubljanskih srednješolcev, slovenska filharmonija. 18.00 F. Brussatti Kruh in čokolada, Italija, Kinoteka. 20.15 M. Medimurec Školjka šumi, Hrvaška, Kinoteka. 18.30 glasbena šola Moste-Polje, KD Španski borci. 21.00 otvoritev razstave Roberta Steela, KUD France Prešeren.
Štajerska
Celje: 16.30, 18.30 Zadnji skavt, am. akcijski thriller, Union. 20.30 Pri Addamsovih, am. črna komedija, Union. 19.00 Nikita, franc, vohunski, Mali Union. 16.30, 18.30 Manekenka, am. komedija, Metropol. 19.00 tečaj igre GO, 4000 let stara miselna igra, brezplačen tečaj, CID, ulica 29. novembra št. 14.
Rogaška Slatina: 20.00 Večer slovenske folklore, FS Janko Živko, Poljčane, Kristalna dvorana.
sreda, 27. maja
Ljubljansko
Ljubljana: 21.00 Marko banda, Kurja koža, Piščaci, Druga godba, Križanke. 17.00 J. Guillermin, Peklenski stolp, ZDA, Kinoteka. 20.15 Z. Oresta Okruški, Hrvaška, Kinoteka. 20.00 primorski akademski zbor Vinko Vodopivec, Moderna galerija.
20.00	simfonični orkester študentov Akademije za glasbo, slovenska filharmonija. 17.00 risanje grafitov, menza v študentskih domovih. 20.00 projekt Študent naj je, menza v študentskih domovih. 19.00 Plesni workshop, zaključna predstava, mala dvorana študentskega doma, Rožna dolina. 20.00 projekt plesnega teatra Ljubljana, CD.
Štajerska	v
Celje: 16.30, 18.30 Zadnji skavt, am. akcijski thriller, Union. 20.30 Pri Addamsovih, am. črna komedija, Union. 19.00 Nikita, franc, vohunski, Mali Union. 16.30, 18.30 Manekenka, am. komedija, Metropol.
Maribor: 19.00 E. Kalman Kneginja Čardaša, dirigent Stane Jurgec, režija Wazlaw Orlikowsky, za red beli, Opera Balet SNG.
OD
VZDIHOVANJA
DO
- PLOŠČE
Še od takrat, ko je vzdihovala na plošči bivšega prijatelja Princea, Kirn Basinger ni pozabila na željo, da posname svojo lastno ploščo. V zadnjih dveh letih je vanjo vložila milijon dolarjev, ko je delala z različnimi producenti v Los Angelesu, a pesmi je komponirala sama. Rezultat se šele pričakuje, kritika pa jo že primerja z Brigitte Niel-sen, za katero je, pravijo, bolje da je tiho in samo pleše, uživajoč v glasbi.
GLEDALIŠKI
POLOM
Devetinpetdesetletna igralka Joan Collins je s komedijo Zasebno življenje na Broadwayu doživela pravi polom. Ob ameriški jo zelo mlačno sprejema tudi evropsko občinstvo. Najbolj zavzeto si jo med evropsko turnejo ogleduje devetindvajsetletni Robin Hurlstone, britanski trgovec z umetninami. Hudobneži pravijo, nič čudnega, saj ljubi starine.
Opozorilo
V vašem listu z dne 13. 5. 1992 ste objavili intervju z županom Kranja ter poslancem liberalne stranke v republiški skupščini, g. Vitomirjem Grosom, in ga naslovili »Zakaj mi predsednik parlamenta laže«.
Iz celotnega intervjuja izhaja sicer drugačna vsebina, kot ste opredelili v naslovu, vendar je seveda stvar uredništva, če želi z obtožujočimi naslovi pritegniti bralca.
Ker ste naslov in podpis pod sliko gradili na zadnjem odgovoru g. Grosa vam sporočam, da je velik interes takrat še mednarodno nepriznane države Republike Slovenije za čimprejšnji sprejem v OZN izrazi! predsednik Predsedstva Republike Slovenije g. Kučan v pismu z dne 15. 10. 1991 takratnemu generalnemu sekretarju OZN g. de Cuellarju.
MATJAŽ JUGOVIČ, šef kabineta predsednika Skupščine Republike Slovenije
Protest
Republikanske zveze Slovenije
Glede na to, da je to stranko ustanovila skupina občanov menimo, da je naša dolžnost, povedati tisto, kar večina občanov tudi misli. Jedro problema pa so begunci. Smatramo namreč, da vlada nima pravice na naš račun in na račun našega preživetja podpirati večjega števila beguncev kot pa so naše sposobnosti, samo zato, da bi se v svetu pokazala v dobri luči. Če jim ne morejo oz. jim nočejo pomagati razvite države zahodne Evrope, z osebnim dohodkom cca 2000 DEM na delavca, zakaj moramo to početi mi, z zaslužkom cca 200 DEM na delavca ? Vlada naj se zaveda, da smo samostojna država, tako kot Italija, Avstrija in Nemčija in da lahko tudi mi po njihovem vzorcu zapremo meje pred begunci. Nismo nacionalisti, želimo pomagati starim ljudem in otrokom, niti slučajno pa ne dezerterjem. Zahtevamo, da se begunce definira kdo je kdo in da se do njih tudi tako postopa. Nekaj primerov je, ko pride 30-letni begunec z avtom vrednim 50 ali pa več tisop DEM v SLO. Naj najprej proda avto in se z denarjem, ki ga bo zanj dobil, preživlja, potem pa se bomo o pomoči šele pogovarjali. Kako si dovoli vlada Slovenije zahtevati od nekoga, ki zasluži 300 DEM, da preživlja begunca, ki se ves čas vozi v dragem avtomobilu in ima pri sebi več denarja, kot pa ga je naš že skoraj lačni delavec kdajkoli imel? Kdo pa bo preživel nas, Slovence ?
Ravno tako jim ne bi škodilo, če bi v času bivanja v naši državi vse te usluge povrnili s kakšnimi očiščevalnimi akcijami. Poleg vsega tega pa jim je treba povedati, da so oni tukaj tujci in da bodo morali takoj, ko se situacija umiri, to državo tudi zapustiti, kajti Slovenija ne bo nikoli več Jugoslavija v malem. Hrvaški predsednik g. Tudman je že pred mesecem dni preko medijev objavil, da je vojna na Hrvaškem končana, naša vlada pa še vedno govori o 5000 hrvaških beguncih, čeprav bi se morali že vsi vrniti preko meje. Slovenci smo za te ljudi že potili krvavi pot, v njih smo vlagali denar, da so nam na koncu pokradli podjetja. Vlada v Ljubljani se naj zadeva, da tega Slovenci nočemo več početi. Od vlade pa istočasno zahtevamo, da uvede moratorij na dodelitev državljanstva za čas dokler se ne uredijo vsi zakoni v državi, saj je še vedno v veljavi veliko zakonov bivše
SFRJ. Kajti z ljudmi, ki so se med vojno pokazali kot nelojalni oz. so simpatizirali z okupatorjem, Slovenci ne mislimo živeti v isti državi, še manj pa jim ponuditi državljanstvo. V kolikor tu vlada nima namena nič ukreniti, bo Republikanska zveza Slovenije smatrala, da si hoče na ta način pridobiti novo volilno bazo, saj se v glavnem že zavedajo, da so nas le malo preveč izigrali in s tem izgubili ogromno število volilcev. Če pa bi do česa takega prišlo, potem si lahko Slovenci to dejanje razlagamo kot izdajo in bomo prisiljeni s skupnimi močmi odgovornim postaviti nekaj zelo neprijetnih vprašanj.
S spoštovanjem, do Slovenije in Slovencev!
Republikanska zveza Slovenije
Rdeča zvezda je
prepovedana, mar ne?
27. aprila, na spominski dan upora proti okupatorju, sem izobesila slovensko zastavo z rdečo zvezdo. Policaji so štirikrat tekom dneva trkali na vrata, jaz pa jim nisem odprla. Sosedom so naročali, da naj snamem jugoslovansko (?!) zastavo, da ljudje kličejo na policijo. Malo pred deveto uro zvečer, že v trdi temi, so prišli z gasilsko lestvijo. Takrat sem zastavo snela, da je bi zasegli. To zastavo namreč še potrebujem za dostojno, demokratično obeležitev dneva upora proti okupatorju.
Med tem ko sem snemala zastavo, mi je (verjetno) policaj iz teme preteč rekel, da naj snamem zastavo in, da bom plačala kot črna. Jaz sem na to odvrnila »zakaj le?« Kasneje me policija ni več vznemirjala, tudi nobenega računa, ki ga'sicer tako ne mislim plačati, do danes še nisem prejela.
Brez dvoma pa je bil ta dan najbolj naporen za tistega »balkanskega špijona«, ki je moral - ne vem, ali iz patriotizma, ali zaradi »štipendije - ves svoj plačan državni praznik špijunirati »tujo« zastavo. To vem zato, ker so vedno par minut za tem, ko sem se čez dan pojavila na balkonu, in zvečer, ko sem prižgala luč v stanovanju, policaji že trkali na vrata. Verjetno je ta »balkanski špi-jon« javil tudi na Večer, da »na Vrbanski visi jugoslovanska zastava«. Ne vem ali je ta »balkanski špijon« paranoičen, in vidi to, česar ni, ali pa je tako zaplankan, da ne loči med jugoslovansko in slovensko zastavo z rdečo zvezdo.
Pripominjam, da sem rojena po vojni, da nisem iz partizanske družine, da nikoli nisem bila v Partiji, da so mi zato, ker se nisem hotela včlaniti, celo grozili, da me bodo že naučili, če ne zlepa, pa zgrda.
Pristojne lepo prosim, da mi lepo razložijo kako je s to rečjo. Ni me sram povedati, da sem tako butasta, da ne »zapo-padem « kako je to mogoče: da v demokraciji lahko imamo plačan državni praznik na račun upora proti okupatorju, ne smemo pa na ta dan izobesiti zastavo pod katero so se uprli, in mnogi med njimi tudi umrli - za domovino? LJUDMILA BERGLEZ, Maribor
Indijanec,
srečno!
V vašem tedniku sem prebral žal resnično zgodbo z naslovom: »Kdo je Indijancu nataknil sedlo«. Napisal vam bom še nekaj svojih težav
v zvezi z istim Indijancem, čeprav še nisem v njem.
Smo mlada štiričlanska družina, trenutno stanujoča v Vrbju 80, na 15-ih kvadratnih metrih. Na podlagi prošnje za dodelitev primernejšega stanovanja so mi na Rudniku lignita Velenje 19. 2. 1992, ponudili dvosobno stanovanje v Indijancu, kjer pa še nisem, saj ne morem plačati prispevka - lastne udeležbe - za stanovanje, ki je takrat znašala
429.573.00	SLT, kar je 20 odstotkov vrednosti stanovanja, ne glede na višino osebnega dohodka na družinskega člana, ki je takšen, da sem upravičen do otroškega dodatka. Ker sem slučajno izvedel, da lastna udeležba v novem stanovanjskem zakonu ni več predvidena, sem na Ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora, ki je ta zakon sestavilo, skupščina pa je oktobra lani sprejela ta zakon, poslal vprašanje, na kakšen način lahko od mene zahtevajo prispevke pred vselitvijo, čeprav tega ni več v zakonu. Še preden sem dobil odgovor, se je ta prispevek, ne vem na kakšni podlagi, v začetku marca znižal na
292.139.00	SLT.
6. aprila 1992 so iz Ministrstva poslali na RLV opozorilo, kjer med drugim piše tudi: »Da od bodočih najemnikov ne morejo zahtevati, da pred vselitvijo v stanovanje, plačajo leti kakršenkoli prispevek, saj za to nimajo nikakršne zakonske podlage.« Ko sem bil pri g. Tajniku v podjetju Habit d.o.o., mi jeje-ta z nogami na mizi dejal: »Če ne boš plačal, ne boš dobil stanovanja.« V Indijancu. Prispevke še nisem plačal niti se nisem selil v Indijanca, ker še vedno iščem rešitve, ki bi me oprostile plačila prispevka.
Veste za kakšno?
VOJKO PEČNIK, Žalec
Križi
v Razkrižju - drugič
(Odgovor odgovorni urednici revije Jana)
Gospa Jožica GRGIČ, ali se zavedate kakšno politično škodo ste naredili z vašim negativnim člankom pri slovenski javnosti, ki želi spoznati resnico ?
Obenem pa ste prizadeli in čustveno užalili vse Slovence s svojim lažnim pisanjem. Obstojajo dve možnosti:
-	da ste pisali po naročilu g. dekana Stjepana Slavička in njegovih podrejenih
-	ali pa res ne poznate stvari in ste pisali članek zaradi članka.
Rodil in živel sem nekaj časa v Razkrižju, kjer še danes živi naše številno sorodstvo. Tam so naše korenine, prastarši in dedje, zato kot pripadnik slovenskega naroda in član slovenskega kongresa najostreje protestiram, ker ste globoko užalili naša narodna čustva in ponos. V tekstu ste poveličevali hudo kompromitiranega hrvaško nacionalistično usmerjenega duhovnika. Pišete, da je ta med ljudmi priljubljen. V zadnjem TV tedniku ste lahko spoznali njegovo vlogo ter masko pod katero se je toliko časa spretno prikrival. Osebnost, ki nima obraza in si ne upa stopiti pred novinarja RTV Ljubljana, nekaj zelo umazanega skriva v svojih načrtih in mislih.
Spuščali ste se v zgodovinske in časovne letnice, oz. komu so pripadali ti kraji. Oprostite ga. Jožica, v šoli bi pri pouku zgodovine dobili veliko enico in še ukor, ker ste razžalili s svojim neznanjem zgodovinarje.
Ga. Grgič - celjski grofje so bili tukaj eni prvih lastnikov. Še danes so vidni ostanki grofa Friderika v Štrigovi in Razkrižju (obzidje, cerkev, predori, hišna znamenja itd). Ko boste pisali popravno nalogo, zapišite naslednje:
Občina Štrigova in Razkrižje so spadale v stari Jugoslaviji v Dravsko banovino. V času
druge svetovne vojne (NOB) je okrajni odbor OF Štrigova spadal pod politično in vojno organiziranost osvobodilnega okrožja Slovenske Gorice in vse do leta 1946 pod politično oblast republike Slovenije. Po vdoru hrvaških sil leta 1946 v času takratne štrigovske krize, ko so Hrvatje pozaprli vso lokalno slovensko oblast, vključno skupaj s člani združenega okrajnega odbora Ljutomer. Med njimi tudi mojega očeta Ivana Horvatiča. Ob prisotnosti Vide TOMŠIČEVE in Vilka KOLARJA, so na zrežiranih mitingih pripravljali predajo teh krajev republiki Hrvaški.
Slovenski aktivisti so bili v čakovskih zaporih in hrvaški nacionalisti so svojo umazano igro (krajo) neovirano umazano izpeljali. Šele na posredovanje zveznega poslanca Ivana RIBIČA, so po izvršenem dejstvu morali izpustiti slovenske aktiviste iz čakovskih zaporov. Oče in Simon KUTNJAK sta nemudoma odšla na maršalat v Beograd in tam uspela prepričati takratno vodstvo, da so postali novo komisijo, ki pa zadeve ni v celoti rešila. Tako je samo občino Razkrižje vrnila pod slovensko upravo. Štrigova s slovenskimi vasmi pa je žal bila priključena republiki Hrvaški. Na Razkrižju je ljudstvo tisti čas bojkotiralo hrvaško oblast in pouk v šoli. Boj za slovensko besedo v cerkvi pa sega že v staro Jugoslavijo. Izbrana delegacija Razkrižja, v kateri je bil tudi moj oče v Zagrebu pri škofu Stepincu je jasno zahtevala slovensko besedo tudi v cerkvi na naših slovenskih tleh. Istočasno pa so se zavzeli, da Razkrižje dobi svojo župnijo. To slednje jim je uspelo izboriti. Za slovensko besedo in slovenskega duhovnika pa so pri gluhem škofu Stepincu naleteli na nerazumevanje. Gospa Jožica, spisek zavednih Slovencev bi bil predolg, če bi vam hotel našteti vse_ zaslužne posameznike.
Številne so bile vojne žrtve Slovencev, ki so dali svoje življenje za domovino Slovenijo.
Tudi v domovinski zadnji vojni so številni rodoljubi ravno v teh krajih pokazali vso svojo odločnost ter pripadnost svojemu narodu.
Nisem član nobene stranke in znam ceniti prispevek slehernega posameznika, ki zna sestaviti svoj odločni jaz ob pravem času in na pravem mestu.
Spoštovana gospa Jožica, če boste potrebovali za vaš novi zapis iz tega področja, vam dajem na razpolago številni arhivski, knjižni in fotomaterial.
Da se razumemo, nimam nič proti hrvaškemu ljudstvu, vendar v domovini Sloveniji, ki je tudi mednarodno priznana država, pa hočemo in bomo samo mi gospodarji naše usode. To je naša dolžnost tudi do generacij, ki prihajajo in obveza do slovenskega naroda.
LENART HORVATIČ, Celje
Kaj je društvo »YAM... za razvoj človeka...«
Smo skupina ljudi, ki se je odločila izboljšati kvaliteto življenja na vseh področjih. Želimo izkoristiti vse naše možnosti in živeti v zdravem in čistem okolju, v zdravih in čistih odnosih z vsemi živimi bitji. Življenje hočemo živeti iz vseh nivojev, brez obsodb in brez omejitev. Zavestno kreiramo naša življenja in to želimo pokazati tudi drugim. Pospešiti želimo varovanje okolja in omogočiti ljudem, da spet najdejo stik z naravo in s tem s samim seboj.
Z otvoritvijo predstavništva našega društva v Celju na Sa-vinovi 3 v poslovni stavbi Rimljanka, postaja naše društvo dejavno tudi v tem delu Slovenije. Zato bom na kratko predstavila naše projekte, saj bomo tudi v Celju organizirali preda-
vanja in delavnice. DELAVNICA ŽIVLJENJA, ki je pomagala mnogim, da so začeli doživljati in čutiti življenje in se ga znova veseliti.
TERAPEVTSKA DELAVNICA v treh delih, za vse, ki bi želeli še bolj poglobljeno delati s seboj in z drugimi.
DELAVNICA DIREKTNEGA DOŽIVETJA, če želite direktno doživeti kdo ste, od kod prihajate, kaj je življenje...
HOJA PO OGNJU - zabava, zdravljenje in čiščenje z ognjem.
SREČANJE? REBIRTHING IN POGOVOR - iskanje in reševanje vzrokov naših težav na drugačen način in s pomočjo zavestnega krožnega dihanja - rebirthinga.
DELAVNICA »STUDENEC MLADOSTI« - za vse, ki želijo ostati ali spet postati mladi, s pomočjo preprostih in učinkovitih telesnih vaj. NJAN-NJAM DELAVNICA, kjer lahko praktično in teoretično izveš vse o zdravi in nezdravi prehrani.
DIŠEČA DELAVNICA - vse o eteričnih oljih, aromoterapiji in pripravi naravne kozmetike.
ZDRAVLJENJE Z GLINO je intenzivna obnova energetskega telesa. Zelo je učinkovito pri različnih poškodbah, preveliki izčrpanosti in pri posledicah zasvojenosti z drogami.
TEDEN KREATIVNIH POČITNIC ali kako preživeti počitnice še kako drugače. Poleg zabave in počitka v naravi so tu še praktične delavnice, kjer se spoznamo z različnimi tehnikami, masažami, aromaterapijo, astrologijo, zelišči, kjer rišemo, kiparimo,... Vzporedno se odvija tudi program za otroke.
BELA RAZSTAVA je gledališki prikaz sedmih osnovnih barv (energetskih centrov) s slikami, glasbo, vonjavami, hrano, plesom___ in praktič-
nim prikazom celostnih tehnik zdravljenja.
ZELENA TOMBOLA - žur, srečelov in še mnogo več. Zbran denar je namenjen ekološkim projektom in ostalim dejavnostim društva.
PRAZNIK SAJENJA DREVES je širša akcija, ki naj ljudem približa problem uničevanja gozdov. Z njo boste lahko tudi sami prispevali k izboljšanju stanja gozdnih površin.
Individualne storitve naših terapevtov pa so: različne vrste MASAŽ, ki jim je skupno sproščanje telesa ter vseh vrst napetosti, globlji stik in doživetje TAROT-a, ASTROLOGIJA, ki odpira vrata v naše notranje bitje in s pomočjo katere lahko predvidimo prihodnost, REGRESIJA, ki vas popelje v vašo podzavest in vam pomaga obuditi spomine na vaša pretekla življenja, VOICE DIALOGUE - dialog glasov, s to tehniko ozavestimo miselne vzorce prek komunikacije s skritimi deli naše podzavesti, OBLIKOVANJE PROSTORA in SVETOVANJE PRI OBLAČENJU, kjer vam svetujemo na podlagi vašega energetskega stanja.
Poizkusiti pa morate še izdelke naše naravne hrane.
Pridite pokukat v naše novo predstavništvo.
Z ljubeznijo, YAM, društvo... za razvoj človeka...
Celje
Arhitektonske ali mentalne bariere: katere bodo prej
odstranjene?
Če je res, in mi trdimo da je res, da mediji ustvarjajo javno mnenje, ne pa da ga samo posredujemo, se nam na tem mestu postavlja vprašanje: kakšne informacije mediji posredujejo in izpeljano iz tega, kakšno javno mnenje ustvarjajo. S tem uvodom želimo opozoriti na skopo in delno poročanje
medijev o protestnem shodu handikepiranih v torek, 5. 5. 1992. V časopisju smo si »zaslužili« manj prostora kot pijanci, o katerih se v kronikah piše vsak dan.
Seveda se najde vedno do-voljškandalov in afer, ob katerih se ljudje naslajajo in o njih razpravljajo ob kavi. O teh je verjetno bolj zabavno pisati in tudi branje je zagotovljeno. Mnogo je izrečenih besed, ki bi bile lahko namenjene handi-kepiranim ljudem vsaj ob takih in podobnih dogodkih. Vendar le kaj bi obremenjevali ljudi s tovrstnimi problemi, saj kot radi pravimo Slovenci, vsak nosi svoj križ.
Ni bilo poročanja o spontani ideji naše skupine, ki deluje zotraj Mreže za Metelkovo, da zapremo in oviramo promet ter s tem opozorimo na našo ovi-ranost. Izjema je članek v Mladini, ki duhovito podaja komentar dogajanja. Želeli smo, da bi se ljudje, ki so bili pri tem ovirani, vsaj za trenutek počutili kot mi, ki to doživljamo na vsakem koraku. Na podlagi te ideje smo odšli pred skupšči-oo in tam zaprli cesto. Pri tem so nas spremljali člani skupine Ane Monro, ki so z glasbo dajali ritem našim korakom. Ker je prišlo do preusmeritve pro-mea, smo se odločili, da s pohodom naredimo zmedo še po Dunajski. Pohod smo nadaljevali do glavne pošte, nato do avtobuse postaje ter po Miklošičevi nazaj na Prešernov trg.
Pri tej akciji se je pokazal tudi velik prepad med handike-piranimi samimi, saj se nam je pridružila le peščica udeležencev shoda. Ta prepad ni opažen samo na tej ravni, temveč je očiten, tudi v pristopu k tej problematiki. Na eni strani si formalna društva prizadevajo doseči enakost z »zdravimi«, na drugi strani pa težijo k ohranjanju privilegijev (razni popusti...) in poudarjajo dife-ferenciacijo med samimi han-dikepiranimi.
O novinarjev smo pričakovali malce bolj poglobljeno pisanje o naši problematiki in o neodvisnih ter neforalnih oblikah združevanja handikepiranih, opis in kritiko samega dogajanja. V člankih se je tako poudarjala situacija v svetu, ki se vedno že apriori postavlja kot najboljša možna, in potreba po radikalizaciji problema. Namesto nekega mnenja smo dobili že tako znano staro patetiko, ki apelira na moralno dolžnost in pietizem. Fotografije v Delu in Dnevniku ter prizori v tretjem TV Dnevniku so prikazovali invalide kot neko celoto, kar pa niti slučajno ne drži; poznavalcem razmer, ki vladajo v teh krogih je to vsekakor jasno.
Res je, da se zavzemamo za boljše življenjske pogoje in možnost izbire na vseh področjih. Vendar kot vse marginalne skupine zahtevamo malo več pozornosti medijev in solidarnosti.
P. S. Če kdo misli, da si delamo reklamo, mu kar vnaprej povemo, da ima prekleto prav!
YOUTH HANDICAPED DEPRIVILEGED, Ljubljana
Odmev na odprto pismo g. Kučanu
Na redni seji Republikanske zveze, dne 2. 5. 92 smo med drugim obravnavali tudi odprto pismo g. Kučanu avtorja g. Rezmana in vsi smo si bili enotni, da je le ta prenesel na papir ideje naše stranke, ustanovljene dne 22. 4. 92 v domu kulture Velenje. Takrat smo tudi predstavili naš program in zagotavljiamo, da smo edina stranka, ki ima v programu sanacijo doline, oz. zahtevo po izstavitvi računa državi za ceno izkoriščanja doline, nekako tako kot jo opisuje g. Rezman. Veseli smo, da naš program pada tudi na plodna tla, da pričenjajo ljudje misliti, tako kot mislimo mi, vendar pa moramo vprašati že navedenega go-
spoda, zakaj ni on, oz. stranka zelenih te ideje prinesla v javnost prej, saj so ljudem pred volitvami toliko obljubljali. Verjetno so zeleni oz. g. Rez-man (članek namreč piše v svojem imenu in ne v imenu stranke!) začutili, da se zopet bližajo volitve in da bi jim dobro prišel kakšen glas na račun že tako ogoljufanih kmetov iz Zavodenj, Raven in okoliških hribov, kjer so posledice onesnaženja najbolj občutne.
Mnogi smo zelenim slepo zaupali in dali svoje glasove v dobri veri, da boste kaj storili za naš lepši ekoliški jutri, pa ste nas tudi izkoristili, in verja-mite, da vam to ne bo več uspelo. Ravno to izkoriščanje že tako revnih in takrat še upanja polnih ljudi, nas je pripeljalo na idejo, da ustanovimo Republikansko zvezo, stranko, katere cilj ni poiskati blaginje samo določenim, ampak spraviti to državo v red in narediti konec lažnivim in goljufivim posameznikom (beri poslancem). Če v dveh letih niste prišli sami na to idejo, ampak ste jo morali nekje slišati, potem se vam za vaš trud lahko le zahvalimo.
Soglašamo z vašim dopisom, čeprav bi človek od vas pričakoval malo več odločnosti, kot ste jo v članku prikazati. Ne mislimo g. Kučana prositi za dolino, ker ni njegova, ampak je naša. Zahtevali bomo ekološko ceno doline, saj je ta dolina trpela in še trpi na račun celotne države in država naj jo sanira. Zahtevali bomo tudi, naj vlada, ki zahteva, da se energija še dobavlja dolžnikom v Kidričevo, podpiše garancijo za izplačilo 40 mio DEM, kolikor jih je Kidričevo dolžno, v primeru da gre to podjetje v stečaj.
Zadnji čas je, da stopimo skupaj in odločno povemo, kaj nam v tej državi ni všeč. Predolgo smo namreč poslušali gospode iz Ljubljane, kako so nam obljubljali, to in ono, kot da bi imeli pred sabo razposajeno skupino otrok, pa so jim, da bi jih umirili mazali oči s peskom. Mi hočemo iti s časom naprej, mi hočemo živeti in razpolagati z našim prigaranim denarjem. To hočemo vsi, od posameznika, do vsake vasi, do občine in pokrajine, ki bo naša upravna enota.
Vi sedanji poslanci in delegati, pa še naprej rušite vlade, še najprej menjujte stolčke, še lažite in zlorabljajte volilce, vendar ne na plečih poštenega delavca, ampak na vaš račun. Ker pa vaše sposobnosti, že dobro poznamo, menimo, da si računa niste sposobni ustvariti, ne z vašimi glavami in ne z vašimi rokami. Ce pa ste sposobni, dokažite to tudi s svojimi in ne tujimi idejami, ki si jih boste upali zapisati v program. Republikanska zveza Slovenije, Velenje
Vabljeni v Muzej sodobne zgodovine
Dovolite nam, da Vas seznanim z našimi mirovnimi prizadevanji in vas obenem prosimo, da objavite v vašem časopisu naslednjo objavo:
V dolgoročnem konceptu razvoja šole smo si postavili kar nekaj nalog, od katerih je čisto na vrhu vzgoja v mirovniškem duhu in nenasilju, spoštovanju med narodi in sodelovanju med njimi. V šolske predmete smo vpletli prizadevanja za samostojnost in mir, ko pa so jqseni začeli prihajati prvi begunci iz Hrvaške, je to naše otroke zelo pretreslo in obenem vzpodbudilo, da so začeli organizirano pisariti po svetu za priznanje obeh držav in pomoč Hrvaški v vojni. Odziv na odkrita in včasih pretresljiva pisma učencev so kmalu obrodila sadove in londonski THE EUROPEAN je v decembru objavil obširno reportažo
na prvih štirih straneh o naši šoli in naših prizadevanjih za mir na Hrvaškem. Po tem dogodku se je vsul plaz pisem ljudi, ki so brali časopis in vsi po vrsti so nam čestitali za naša prizadevanja za mir in sožitje med narodi. Preko teh bralcev smo dobili stike še z mogi-mi drugimi ljudmi iz drugih držav, tako da sedaj redno kon-taktiramo s posamezniki, šolami ali drugimi inštitucijami iz petnajstih držav: Velika Britanija, Irska, Italija, Avstrija, Španija, ZRN, Belgija, Švica, Nizozemska, Danska, Švedska, Norveška, Nigerija, Fiji in Ekvador.
Ponosni smo, da so se nam oglasili iz pisarn UNICEF-a iz Ženeve in iz Koelna, da se nam je oglasil predsednik Waleške nacionalne stranke - sicer poslanec britanskega parlamenta, da nam piše predsednik angleškega Rotary kluba in v imenu avstrijskega parlamenta njegov podpredsednik. Pisma tako visokih predstavnikov in organizacij prihajajo na naslov šole, medtem ko si naši učenci dopisujejo s svojimi vrstniki in odraslimi iz teh držav. Kot ravnatelj šole sem vesel, da se ta dejavnost razvija v takem obsegu, saj si naši učenci na ta način utrjujejo uporabno znanje angleškega jezika, učijo se mednarodnega komuniciranja, sklepajo prijateljstva, spoznavajo delovanje šol po svetu, pripovedujejo o Celju in mladi državi Sloveniji, pošljejo propagandni material o naši skupni domovini in spoznavajo tuje kraje. Povabila na obiske tečejo v obe smeri. Iz Londona pa vabi upokojeni učitelj enega našega učenca na brezplačno trimesečno bivanje v Veliko Britanijo.
Vse to, kar počnemo, bomo prikazali v dneh od 21. 4. do 24. 4. 92 v celjskem Muzeju sodobne zgodovine, kamor bomo povabili učence in učitelje osnovnih šol iz Celja in okolice, saj menimo, da delamo dobro stvar. Prepričani smo, da bi v primeru, če bi vse šole na Slovenskem (preko 800 osnovnih šol) šle v podobno akcijo, bi bil mir lažje in hitreje dosegljiv.
Veseli bomo, če nas boste obiskali na otvoritvi razstave, ki bo v torek, 21. aprila 1992 ob
10.	uri v Muzeju sodobne zgodovine v Celju.
Še enkrat vas v imenu vseh učencev in učiteljev prosim, da objavite datum, čas in kraj prireditve in v našem imenu povabite vse Celjane in Celjanke na ogled razstave.
Že v naprej hvala za sodelovanje.
IGOR TOPOLE, Celje prof., ravnatelj
Tudi nam ni vseeno!
Državljani Slovenije si svojega mesta in razvoja v Evropski skupnosti ne moremo zagotoviti na drugačen način in z drugačnimi sredstvi, kot to počnejo razviti narodi v Evropi. S takšnimi delavskimi plačami, delavskimi pravicami, s tako brezposelnostjo in s takšno ekonomsko ter socialno varnostjo, nam bo v Evropi trda predla. V Evropo lahko stopimo z razvojem podjetništva, ne pa z divjo in politično privatizacijo ter krajo in s takšnim načinom vračanja premoženja. Prav tako ne moremo stopiti vanjo tudi tako, da razvijamo kapitalizem, ki ga nikjer več ni. In ne s tako demokracijo, ki jo meri vsak s svojim metrom in ne s takimi strankami in poslanci, ki v borbi za oblast in svoje koristi pozabijo na volilce in državo. Ne s takim social-partnerstvom med sindikati, delodajalci in vlado, ko se kolektivna pogodba izrodi v svoje nasprotje in ko bi ob delovnopravni in socialni zakonodaji potrebovali še zakon o zaščiti delavcev, da o delovnih, socialnih sodiščih in delovnih inšpektorjih sploh ne govorimo.
V takšnih odnosih je težko
fl	J 13	r™			4™										L 15
J								j	14						
16						17		18		19					: .
20					21				22				tT~		
24				25			rC v?					2>		28	
29			30				31					32	33		
	□	34				33				36	31			d	
3ft	3a					40								42	ET"
44			45™	46	47				48				49™		
50		51		52				53				54			
55			56-				57				58r				
59						60	n	61		62				r	r
	63							64							
Vodoravno: 1. vrsta sadnega drevesa z okroglim, koščiča-stim sadom, 7. izdelovalec stolov, 13. priprava za zaščito pred soncem, 14. neprijeten občutek na koži, ki sili k praskanju, 16. prebivalci Karnije, 17. termin, 19. madžarsko moško ime, 20. ime ameriške književnice Ferber, 21. kubanska cigara, 23. vrsta vrbe, 24. ljudstvo v Laosu, 25. indijski hrast, 26. avstrijski pesnik (Rainer Maria, »Devinske elegije«), 28. avtomobilska oznaka Kranja, 29. najsevernejši desni pritok Nila, 31. vas na Notranjskem, 32. nekdanji kanadski smukač (Ken), 34. šesti sklon v slovnici, orodnik, 38. krogla, 40. angleško svetlo pivo, 41. spisek napak na
graditi sodelovanje, medsebojno zaupanje in spoštovanje. Vse to pa je mladi državi Sloveniji še kako potrebno. Vedeti moramo, da druge poti ni. Oziroma so, a žal vodijo drugam. Zato razdeliti Slovence na dva ideološko nasprotna tabora ni dobro, še manj pa koristno za tako majhen in ogrožen narod, kot Slovenci smo.
Stara vlada se prav gotovo ne more postavljati z gospodarskimi in socialnimi dosežki, kaj šele z odpiranjem perspektive. Za Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije je pravzaprav vseeno ali je na čelu vlade Lojze ali Janez: ko bo šlo za socialna in ekonomska vprašanja delavstva torej tudi našega članstva, ji vnaprej sporočamo, da smo svobodni sindikati izvenparlamentarna delavska opozicija in da ji bomo pri teh vprašanjih gledali pod prste. Ce pa bo potrebno, jo bomo tudi udarili po prstih! Naš program in delo je in bo nenehna borba za delavske pravice.
Zelo priporočljivo bi bilo, da se nova vlada ne bi vmešavala v boj med konkurenco dela in kapitala, oziroma v sklepanje kolektivnih pogodb. Edini, ki imajo pravico sklepati takšne pogodbe, so delodajalci in sindikat v imenu delojemalcev. V demokratičnih družbah takšnemu vmešavanju vlade pravijo izpodkopavanje demokracije. Ker pri nas ni vzpostavljena enakost v boju med delom in
Naši razgledi,
vam v premislek
kapitalom, vsak poseg vlade na to področje slabi eno ali drugo stran, kot po pravilu pa najbolj sindikat.
Nas ne zanimajo strankarski sporazumi o delitvi stolčkov po načelu DAJ-DAM. Zelo pa nas zanima: razvojno socialni program, lastninska zakonodaja in lastninjenje, makroekonomska politika in podjetniško gospodarjenje, zakon o soodločanju delavcev v podjetjih in zavodih, socialpartnerstvo in kolektivne pogodbe, zaposlenost in delovna mesta, delovnopravna in socialna zakonodaja, javna poraba, razbremenitev gospodarstva, davčna politika, zanima nas pravna varnost delavcev.
Sindikati so v demokratičnih družbah vedno slaba vest oblasti in strankam. In našo oblast mora peči vest! Sreča v nesreči pa /e, da namreč ni politika take ali drugačne barve, ki bi se bolj bal česa drugega, kot pa izgube oblasti. Politične oblasti in vlade v demokratičnih družbah se povsod po svetu še kako zavedajo, da jim lahko dajo največjo nezaupnico prav delavci na volitvah. Zato se bo lahko vsaki protidelavski oblasti to zgodilo tudi pri nas.
Najmanj, kar zdaj naš delavec oziroma delavstvo, ki živi predvsem od svojega dela pričakuje od nove vlade je, da bodo tudi ob nastajanju novih odnosov v družbi imeli delo in da bodo lahko z delom zagotavljali sebi in svojim človeka vredno in varno življenje.
Vedno je na koncu vseh sprememb najtežje posledice nosil in občutil delavec: to naše vlade ter poslanci v parlamentu dobro vedo. In vedno se mu je povračilo obljubljalo v neki prihodnosti: tu ali na onem svetu. Sicer pa Janez in ministri: korajža velja!
Rajko Lesjak sekretar ZSSS
koncu knjige, 44. avtomobilska oznaka Sarajeva, 45. pripadnik rase, ki jo prištevamo k mongolidom, 48. stara fizikalna enota za delo, 49. kratek požirek, 50. krilo rimske konjenice, 52. popularna ameriška pop pevka, 54. partner Olia v komičnih filmih, 55. nekdanji košarkar Olimpije (Peter), 59. nekdanja portugalska posest v Indiji, 58. soproga bivšega sovjetskega voditelja Gorbačova, 59. telesno oslabel človek, 61. prebivalka Armenije, 63. težka gibljivost, neprilagodljivost, 64. staro ime za Grčijo.
Navpično: 1. mesto v Ukrajini, znano po jedrski katastrofi, 2. mesto v Siciliji, 3. ruska zelenjavna juha, 4. oznaka za neznanca, 5. češki skladatelj in dirigent (Karel Boleslav), 6. stara prostorninska mera za vino, 7. začetnici že umrlega slovenskega igralca Severja, 8. avstrijski ekspresionistični lirik (Georg, »Iz zlate čaše«), 9. tvorba na nebu, navadno znanilec slabega vremena, 10. ime italijanske igralke Mas-sari, 11. gorovje v Južni Ameriki, 12. žival rjave barve, 13. ubiti egiptovski predsednik (Anvar el), 15. francoski izdelovalec klavirjev, 16. zidarska žlica, 18. libanonski politik, ubit leta 1987 (Rašid), 21. zev v jezikoslovju, 22. ničvreden človek, 25. oblika rastlinskega stebla, 27. državna blagajna, 30. antično ime španske reke Guadiana, 31. pasma psa, čvrstega in mišičastega telesa, 33. raztegljiv trak, 35. dolg letalski napad, 36. pritok Tibere severno od Rima, 37. nekdaj naselje, po velikosti med vasjo in mestom, 38. izolacija, osamitev, 39. material za obtežitev ladij in zrakoplovov, 42. začrtana smer železniške proge ali ceste, 43. mozoljavica, 46. kraj pri Podčetrtku, 47. vrsta projekcije, 48. finsko jezero, tudi Inari, 51. kraj pri Sevnici, 53. bivši francoski teniški igralec, sedaj trener (Vannick), 54. francoska pisateljica, Chopinova prijateljica (George, »Indiana«), 56. sila nategovanja, vlečenja, 58. mati bogov v grški mitologiji, 60. avtomobilska oznaka Kutine, 62. začetnici nemškega reformatorja Lutra.
Nagradna križanka Nove dobe
1.	nagrada: 2 LP INXS
2.	nagrada: 1 kaseta Musigues Gauloises
3.	nagrada: Majica POCO-LOCO
Pri žrebanju bomo upoštevali pravilne rešitve, ki jih boste po pošti ali osebno dostavili v naše uredništvo do ponedeljka, 25. maja, do 9. ure.
Rešitev nagradne križanke iz prejšnje številke
PAJČOLAN, KREK, INSTANCA, FM, R, GRENOBLE, MARL, LUMINOFORI, FF, LUKSUS, DISNEV, KORNATI. OBADI, OAHU, SAMOVŽIG, SUBPOLAREN, VA, TRAMOM, ŽRMLJA, HOMOLO-GEN, ZRN, ČAMP, ABDERITI, BELAJA, ČLANEK, DEMONSTRACIJA, FUZIJA, INSULT
Geslo: POČEN LONEC
Nagrajenci nagradne križanke Nove dobe
Zaradi nepravilnih rešitev, ni bilo izžrebancev
NOV/fiDOBfl
____
STOPITE BLIŽE, SLOVENSKI VOJAKI
S.O.S. IZ POSTELJE
A/A VPRAŠANJA BRALCEV ODGOVARJA SEKSO-
RITNIK
Gospod Koritnik,
redno berem vaše nasvete in všeč mi je vaš stil odgovorov. Tudi jaz imam eno vprašanje za vas. Zanima me, ali dolžina penisa vpliva na kvaliteto spolnih odnosov in kolikšna je povprečna dolžina penisa. Hkrati me zanima, ali se ta dolžina z leti spreminja in ali je res, da so moški z manjšimi penisi boljši lujbimci?
SIMON
Dragi Simon,
zdi se mi, da sva začela na povsem napačnem koncu. Tvoje pismo bi se namreč moralo začeti takole: »Dragi Koritnik, imam premajhnega. Ker še nisem nikoli spal z žensko, se strašansko bojim, da nikdar ne bomo mogel seksati.«
Kljub tvojemu vrelokašenju ti bom poskusil kar najtočneje odgovoriti na vprašanja. Kar se kvalitete seksa tiče, bo dolžina penisa imela bolj malo besede, razen v primerih, kjer so tepčki prepričani, da imajo prekratke ali predolge in potem terorizirajo uboge ženske z manjvrednostnimi kompleksi ali butalsko samozaverovanostjo. Naj te potolažim. Povprečna dolžina penisa je od 25 do 36 centimetrov in verjetno nimaš nobenega razloga za preplah.
Prepričanje, da so moški z manjšimi luleki boljši ljubimci od ostalih, izvira iz javnih stranišč,' kjer povprečen odrasli moški lepega dne ob opravljanju male potrebe spozna, da imata soseda na levi in desni precej večjega. Le kaj mu potem ostane drugega, kot da postane tehničar? Seveda je najhuje to, da morajo vedno nove tehnike trpeti prav ženske, ki niso nič krive. Te tehnike sfrustrirani moški običajno poberejo v kakšnih rubrikah tipa S.O.S. iz postelje in lahkoverno nasedejo zagotovilom o stoodstotni zanesljivosti nove metode. O posledicah raje ne bi govoril, omenim naj le, da je običajno potrebna strokovna pomoč. Še huje je, kadar se minimalci odločijo, da bodo sami ozdravili svoje komplekse. V večini primerov se začno ukvarjati s politiko. Slovenski nacionalni ekstremisti bojda svoje politične nazore dolgujejo prepričanju, da imajo Bosanci velike tiče. Jasno, če bi imel SML, stranko malih lulekov, te ne bi nihče jemal resno.
Moj nasvet je, da v nobenem primeru ne ustanavljaš politične stranke ali se kakorkoli politično udejstvuješ dokelr ne pridš iz pubertete ali si ne najdeš resne punce. Dolžina tvojega penisa utegne namreč prej vplivati na radikalnost tvojega političnega prepričanja kot pa na uspešnost v seksu.
LOG AMATER ANTON KO-
HOROSKOP
Oven 21. 3.-20. 4.
Verjetno boste pri uresničitvi svojega načrta naleteli na oviro, vendar jo skušajte preskočiti. Nepričakovan obisk utegne biti neprijeten, a se vzdržite svojih misli. Možnost denarnega dobitka. Igrajte. Srečne številke 2, 12, 14, 22, 31, 33.
Tehtnica 24. 9.-23. 10.
Ne dopustite, da bi bili preveč odvisni od osebe, ki vam je sicer naklonjena, ker posledice ne bodo ugodne. Več bi mroali narediti zase in za svoje zdra»je. Ob koncu tedna si privoščite izdaten počitek. Srečne številke 7, 10, 11, 25, 35, 40.
Bik 21. 4.-20. 5.
2
Spremembe, ki so na vidiku in vam bodo šle do živega, vas ne smejo vreči iz tira. V prihodnjih dneh bosta v večjih težavah, ki pa jih boste rešili sami. Vzemite si dovolj časa za zabavo in razvedrilo. Srečne številke 1, 3, 17, 20, 44, 45._________________________
Dvojčka 21. 5,—21. 6.
Dvojci
83
Vabila, ki ga boste dobili, ne odklonite, ker bo od njega odvisno, česar ne pričakujete. Tudi pisno sporočilo vam bo naredilo nekaj neprijetnosti. V prihodnjih dneh zelo pazite na svoje zdravje. Srečne številke 5, 24, 27, 31, 33, 40 _______________________________________
Rak 22. 6.-22. 7.
Ob koncu tedna bo najvažnejše, da boste ostali zvesti sebi in svojim načelom in se ne boste pustili premamiti sicer vabljivi ponudbi. Zdaj bi bil čas, da bi se posvetili neki osebi, ki to pričakuje. Srečne številke 3, 5. 8. 12, 23, 24.
Lev 23. 7.-23. 8.
Ta teden pri svojem delu ne bodite ■■■ površni, ker bi se vam to lahko maščevalo. Skušajte vzpostaviti stik z neko osebo, ki vam je obrnila hrbet. Razmislite tudi o predlogu partnerja. Previdnost v prometu. Srečne številke 17, 24, 33, 37, 40.
Škorpijon 24. 10.-22. 11.
Če se boste ta 'teden odločili za ■IlllH kakšen večji nakup, ne bodo izključene težave. Morali bi še nekoliko po-čaktai, da se vam vremena zjasnijo. V službi dobite zelo zadržani in ne izdajajte svojih skrivnosti. Srečne številke 5, 15, 18, 21. 33.__________________________
Strelec 23. 11.-21. 12.
Čaka vas nekaj dni zelo trdega dela, ki pa bo prineslo veliko sadov. Izogibajte se vsakršnim sumljivim poslom. Svojo srečo poskusiti v kakšni igri. Niso izključene zdravstvene težave, pomoč ne bo potrebna. Srečne številke 7, 22, 23, 33, 37, 44.___________________
Kozo.-og 22. 12.-20. 1.
Nekdo vam bo odprl oči o po-UllI membni stvari in se mu skušajte oddolžiti. S partnerjem se pogovorite o vsem, o čemer ne morete odločiti sami. Lotitze se samo najvažnejših nalog, obrobne reči pustite ob strani. Srečne številke, 4, 19, 20, 21, 38, 41._________
Vodnar 21. 1,—19. 2.
Trenutno vas privlači neka oseba, zaradi katere bi vse drugo zavrgli, vendar pazite, da ne boste razočarani. Napako boste težko popravili. V prihodnjih dneh se izogibajte zabav in hodite raje več v naravo. Srečne številke 10, 15, 17, 22, 31, 32.
Devica 24. 8.-23. 9.
Vedite, da nikoli ni prepozno, poravnati svojih obveznosti. To bi morali storiti zaradi sebe. Ob koncu tedna boste doživeli lepo presenečenje. Ostanite v mejah treznega razuma. Pazite na prehrano. Srečne številke 4,14, 24, 30, 44, 45.
Ribi 20. 2.-20. 3.
Lahko da vas bo minila potrpežljivost v zadevi, ki se z njo že dolgo ukvarjate, a tega ne prenašajte na svoje okolje. Naj vam ne bo žal odločilnih korakov, da razčistite nesporazum. Rezultat bo presenetljiv. Srečne številke 6, 16, 26, 36, 37, 38.
BESEDE MISLECA
LUDV/IG
FEUERBACH
(...) Človek ne more uiti svojemu pravemu bistvu. Lahko pa si predstavlja s pomočjo fantazije posameznika drugo, navidezno višjo vrsto, vendar pa se ne more več odmisliti od svojega bistva, od svojega rodu; bistvena določila, ki jih daje drugim individuumom, so definicije, ustvarjene vedno na podlagi lastnega bistva. To so določitve, v katerih se dejansko sam zrcali in opredmetuje. Gotovo so na drugih nebesnih telesih razen človeka še druga misleča bitja; toda s predpostavko takšnih bitij v ničemer ne spreminjamo svojega stališča: bogatimo ga samo kvantitativno, ne pa tudi kvalitativno; zakaj dokler veljajo tam tako dobri zakoni gibanja kot pri nas, veljajo tam tudi zakoni zaznavanja in mišljenja kot pri nas. Mi dejansko ne oživljamo zvezd zato, ker so tam drugačna bitja od nas, ampak bolj zato, ker so tam nam več ali manj podobna bitja. (...)
(...) Če si zamisliš neskončnost, potem si zamisliš in potrjuješ neskončnost miselne sposobnosti; če čutiš neskončnost, potem čutiš in potrjuješ neskončnost čustvenih sposobnosti. Predmet uma je predmetni um, predmet čustva je predmetno čustvo. Če nimaš nobenega smisla, nobenega čustva za glasbo, potem tudi v najlepši glasbi ne boš zaznal več kot šum potoka, ki žubori pred tvojimi nogami. Kaj te zagrabi, ko te zagrabi ton? Kaj zaznaš v njem? Ali ne glas lastnega srca? Zato govori čustvo samo čustvu, zato je čustvo zgolj čustvo, tj. nekaj samo po sebi razumljivega - zato, ker je pač predmet čustva zgolj samo čustvo. Glasba je monolog čustva, pa tudi dialog filozofije je dejansko samo monolog uma: misel govori misli. Barvna bleščava kristala očara čute, um zanimajo samo zakoni kristalonomije. Um je samo umen predmet. (...)
izbral: Slavko G a bere
NOVOSTI V DRŽAVNI ZALOŽBI SLOVENIJE
Tomaž Mastnak:
VZHODNO 00 RAJA
Avtor knjige je eden izmed domačih teoretikov, ki so bili temeljni vzpodbujevalci in nosilci t. i. slovenske pomladi in civilne družbe. V tem času, torej pred padcem socializma, se je uveljavil kot pronicljiv analitik in neizprosen kritik vzhodnoevropskih političnih režimov.
V najnovejšem delu se Mastnak ukvarja z razpadom teh političnih sistemov, ki so padli drug za drugim in pobliže prikazuje usodo »revolucije 1989« ter čas po njej, ki je prinesel mnoge nepričakovane in nezaželene učinke s tem pa tudi razočaranje množic, ki so pričakovale hiter prehod v demokratično in liberalno družbo. Zato je v teh novonastalih političnih tvorbah značilen pojav ponovnega odkritja civilne družbe, oblikovanje nacionalne države, vzponi totalitarizmov in fašizmov. Med zanimivejše predele knjige sodijo deli, ki analizirajo dogajanja pri nas in ena od temeljnih ugotovitev je, da smo mnogo bliže vzhodnoevropski realnosti, kot bi si to želeli priznati.
Uta Ranke Heinemann:
POSKUS PRVEGA OTROŠKEGA MUZEJA V MUZEJU NOVEJŠE ZGODOVINE V CELJU
PO MERI OTROKA
Na dan svetovnega dneva muzejev, 18. maja, so v Muzeju novejše zgodovine v Celju odprli poskusni muzej za otroke V svetu lutk. Razstavili so imenitne primerke lutkovne ustvarjalnosti, s katero se lahko ponašamo Slovenci, ob njej pa pisan niz barvitih izdelkov, ki sojih napravili otroci in vzgojiteljice v celjskih vrtcih Zarja in Tončke Čeč in v celjskem Centru za interesne dejavnosti. Od torka je muzej odprt za otroke in pričakujejo jih v lutkovni delavnici in v lutkovnem gledališču.
Otroški lutkovni muzej je prava paša za oči in je prvi takšen poskus na Slovenskem. V celoti je narejen po meri otroka, razstavljeni izdelki so v višini oči petletnikov in šestletnikov, povsod je polno radoživega okrasja in kar je najpomembneje, v celoti ie namenjen otroku,
ki je njegov vladar. Lutke lah- otroci namreč ustvarjali,.de- liti po slovenskih mestih, po ko prijeme v roke, se z njimi lali skupaj z vzgojiteljicami in mariborskih in ljubljanskih igra, lahko sam napravi novo nenehno spreminjali vsebino galerijah, radi pa bi odšli tudi lutko in jo namesti na raz- dinamične razstave vse do na Primorsko, kjer je lutkov-stavo.	srede meseca oktobra, ko jo na dejavnost med najbolj
Po obisku v muzeju bodo organizatorji nameravajo se- razvitimi v Sloveniji. g §

FOTOGRAFIJE HERMANA PIVKA
SKOZI ZRCALO
V	ŠKUC-ovi galeriji na Starem trgu so odprli zanimivo razstavo fotografa mlajše generacije Hermana Pivka. Poleg njegovih fotografij, ki predstavljajo glavnino razstave, je v razstavišču postavljena tudi skulptura akademskega kiparja Metoda Frlica.
Herman Pivk vnaša v svoje fotografije značilne poteze, s katerimi gradi razpoznaven in avtentičen slog: rdeče rjava tonirana površina, mehanski posegi na materialu, montaža različnih posnetkov. Fotografirane osebe so vzete iz svojega okolja in postavljene v novega, ki ga avtor konstituira.
V	njem figure razstavi, jih razčlenjuje in potem gradi podobe, s katerimi izpričuje svojo umetniško vizijo.
Pomembno mesto v njegovih delih imajo različni simbolični elementi, kot so križ, srce, sokol, ki imajo vsak zase poseben pomen, vključeni v kompleksne Pivkove fotografije pa dobijo tudi nov izraz, ki se prepleta z vizualnimi znakovnimi sistemi osebne, lastne ikonografije, ki je razvidna v nadrealističnih prizorih.
V razstavljenih fotografijah najdemo tudi odziv na sočasna politična dogajanja, ki so z nebrzdano količino uničevanja in nasilja vseskozi pretresli naš prostor. Pivk se tu uvršča med umetnike, ki te dogodke doživljajo kot družbeno in osebno dramo in jih predstavljajo v likovnih delih. »Krik«, kot enega od najznačilnejših vizuelnih izrazov modernizma, pretvori v angažirano fotografijo, ki ohranja osnovno ekspresionistično prvino združeno s tragično izkušnjo našega časa.
Zato so fotografije Hermana Pivka v svojem bistvu naravnane humanistično in neposrednost, ki pritegne gledalca, ter razkrivanje plasti človekove duševnosti skozi različne prikaze realnega in simbolnega nam pripovedujejo zgodbo, v kateri tudi mi nastopamo v eni izmed prikazanih vlog.
Boris Gorupič
OB IZIDU MEDNARODNE LETNE PUBLIKACIJE UMETNOST PLAKATA
KATOLIŠKA CERKEV GRAPHIS POSTER 92
IN SPOLNOST
Delo nemške teologinje posega na področje, ki je bilo v okviru cerkvene organizacije dokaj nedorečeno in je zato doživljalo različne interpretacije. Spolnost kot da ni obstajala, pogosto pa je bila predmet nelagodja ali tudi deležna ostrih reakcij s strani institucije.
Uta Ranke Heinemann se pravzaprav ne spušča toliko v kritiko krščanske ideologije, ki je narekovala takšna stališča, temveč ji gre za zgodovinski prerez različnih obdobij, v katerih so se ta stališča oblikovala in po svoje tudi krojila obliko življenja in kulture v deželah, kjer je bilo krščanstvo razširjeno. Tako spoznavamo od antike do današnjih dni pojave incesta, splava, homoseksualnosti, celibata, poroke in ločitve. Brezkompromisen način pisanja je dopolnjen z berljivim slogom, s čimer je omenjena problematika približana tudi bralcu, ki ni povsem doma v krščanstvu in njegovi zgodovini.*
Boris Gorupič
V izdaji Graphis Press Corp. B. Martin Pedersen v Zurichu je pretekli mesec izšla mednarodna publikacija GRAPHIS POSTER 92, ki prinaša v strogi selekciji tematske sklope, kot so komercialni plakat (avtomobili, moda, šport, pohištvo, industrija, papir, fotografija, tisk, publikacije, tipografija, osebna reklama), kulturni plakat (arhitektura, razstave, film, muzeji, glasba, gledališče, ples) in področje znanosti (vzgoje in izobraževanje, okolje, dogodki - manifestacije, sociala, politika, predavanja).
Publikacija GRAPHIS POSTER ima večdesetletno tra-
dicijo z geslom oziroma citatom iz knjigte »Plakat«, Neu-en Brockhaus: »Po drugi svetovni vojni človek išče in želi doseči skozi plakatno oblikovanje najvišje kvalitete umetnosti«. In prav to geslo vodi strokovno žirijo in izdajatelja vsa leta. Če samo navedemo, da je na letošnji natečaj prispelo okoli 5000 plakatov iz vsega sveta in da je v selekcijo publiciranih izbranih le 344 del svetovno že uveljavljenih oblikovalcev in vrsto novih imen, ki enakovredno vstopajo s svojim delom v sam vrh oblikovanja, nedvomno potrjujejo, da je GRAPHIS POSTER publikacija, ki nudi tako strokovnja-
kom kot tudi ljubiteljem plakatov vpogled v dogajanja plakatne umetnosti zadnjih dveh let.
Ob tem naj omenimo, da so se v letošnjo izdajo uvrstili tudi slovenski oblikovalci, in sicer v okviru kulturnega plakata za predstavo Modri angel Mariborske Drame v izvedbi oblikovalca Vitala Verliča in ilustratorja Davorja Gegičeviča pod okriljem agencije Futura ter plakata Pokvarjenec in Zvezde na jutranjem nebu za Slovensko ljudsko gledališče Celje v izvedbi oblikovalca Jožeta Domjana in založnika galerije Izba. V okviru komercial-
nega plakata pa je bil uvrščen plakat 1. ljubljanski po-hištevni sejem, delo oblikovalca Edija Berka in fotografa Dragana Arriglerja pod okriljem Studa Krog.
V predgovoru publikacije GRAPHINS POSTER 92 pa nas nedvomno pritegnejo zapisi treh svetovno znanih oblikovalcev, Japoca Keiza Matsuija, Američake Jennifer Morla in Poljaka VValdemarja Swierzya, z osebnnmi pogledi na zgodovinski razvoj plakata, njegov pomen skozi desetletja ter vidike osebnega pristopa k oblikovanju plakata.
A. D.
POGOVOR Z EDMUNDOM HABIANOM, DIRKAČEM IZ TRSTA, KI TEKMUJE ZA AMD DOMŽALE
S POMOČJO SLOVENSKEGA SPONZORJA
Edmund Habian, petindvajsetletni zamejski Slovenec iz Trsta, tekmuje v razredu Super bike, je zaradi ekonomskih težav zapustil tržaški klub in se pridružil AMD Domžale, kjer mu nudijo boljše pogoje. Njegov sponzor, Igor Akrapo-vič Iz Ljubljane, skrbi za vse priprave in celotno vzdrževanje motorja.
Mladega Edmunda Habi-ana iz Trsta smo srečali na dirkah, ki so bile pred kratkim na dirkališču v Sečovljah pri Portorožu. Zvedeli smo, da ta tekmovalec iz Italije sedaj tekmuje za AMD Domžale v razredu Super bike in zato nas je zanimalo, zakaj je zapustil zamejski slovenski klub v Trstu in kaj ga je pripeljalo v omenjeno slovensko avto-moto društvo. S Ha-bianom smo se pogovarjali nekaj časa pred samim začetkom dirke, medtem ko so njegovi sodelavci iz Slovenije opravljali zadnje priprave na motorju Ducati. Kot vedno, so z Edijem (tako ga kličejo družinski člani in prijatelji) v Portorož prišli tudi njegovi starši, sestra s svojim sinom in številni prijatelji iz Italije in Slovenije. Edijev bratranec se je vseskozi vrtel okoli Ducatija, kar kaže, da bo v tej družini zrasel še eden dirkač. Fantkova mati nam je odkrila, da je bil malemu motor prvo darilo v njegovem življenju in da ima že štiri miniaturne motorje.
Edija smo najprej povprašali, kako se je začel ukvarjati s tem športom...
»Ljubezen do motorjev mi je vzbudil oče, ki je imel zelo rad nevarne izzive na dirkališčih in še vedno spremlja vsako mojo dirko. Motorje sem začel voziti, ko sem imel 19 let, to je bilo takoj po opravljeni vojaščini. Prvič
sem uradno nastopil leta 1987 na motorju Kavvasaki GPZ 600 v Misanu (Italija), kjer sem zasedel 28. mesto. Še isto leto sem nastopil v Mugellu, kjer sem zasedel 19. mesto in v Magionu, kjer sem bil 9. Vseskozi sem v tem času bil tudi član zamejskega slovenskega kluba PRIMOTOR v Trstu. Naslednje leto sem že nastopil na italijanskem prvenstvu in mednarodnih dirkah in sicer v novi kategoriji Super bike, v kateri tekmujejo serijski motorji s povečano močjo. Takrat sem vozil Suzuki,« je razložil Habian.
Zakaj ste spremenili klub oziroma začeli nastopati za slovensko AMD?
»Leta 1989 sem na dirkah na Grobniku (Hrvaška) prišel v stik z Igorjem Akrapovi-čem, mehanikom iz Ljubljane, ki mi je ponudil finančno pomoč. Žal sem v mesecu februarju tega leta na treningu na Grobniku padel. Zdravil sem se kar nekaj mesecev. Kljub temu sem se udeležil tekmovanja Alpe-Adria, kjer sem zasedel prvo, drugo in tretje mesto, na italijanskem prvenstvu pa sem bil dvanajsti.«
Vsako leto nastopate na drugem motorju?
»Leta 1990 sem na mednarodnih dirkah v Avstriji vozil Hondo. Takrat sem osvojil tretje mesto, prav tako sem bil tretji na tekmovanju Alpe-
Adria. V tem letu so nastali problemi v našem zamejskem klubu v Trstu. Naslednje leto sem ostal brez motorja, vmes je prišla še vojna...«
In kako ste si priskrbeli motor Ducati?
»Pri tem mi je veliko pomagal sponzor Igor Akrapovič, ki je imel lani odprto delavnico v Ivančni Gorici pri Ljubljani, kjer pripravlja motorje, dela izpušne cevi za Ducatija in japonske modele. Igor zelo razume težave, ki jim ima-
mo tekmovalci, saj je tudi sam bil dirkač že leta 1978. Največji problem, ki se pojavlja, je vzdrževanje motorja in finančna pomoč. Znano je, da dober motor stane okoli 60 milijonov lir. To je zelo drag šport. Veliko me podpirajo tudi starši in prijatelji «
Kako se počutite kot član AMD Domžale?
»V tem klubu imam veliko boljše pogoje. Bilo je zelo težko, ko sem bil brez motorja. Lahko rečem, da so mi manj pomagali naši zamejski Slovenci kot rojaki v Sloveni-
ji. Sedaj nimam problemov. Moj sponzor, ki seveda ima svoje inerese, in drugi, ki mi pomagajo, skrbijo za vse.«
Je to zelo nevaren šport?
»To je res šport, kjer brez padcev ne gre. Pred vsako dirko čutim napetost, vendar se sprostim šele, ko pridem na štart. Poleg velike ljubezni do motorja moraš imeti tu--di veliko poguma in denarja.«
Nameravate dirkati še naprej?
»Vsekakor. Dirkanje imam v krvi, tekmoval bom tako
dolgo, dokler bom imel ustrezne pogoje. Vendar materialne pomoči ni nikoli dovolj. Upam, da bo v bodoče bolje,« je ob koncu dejal Edmund Habian.«
Žal pa naš tekmovalec v Porotorožu ni bil uspešen. Že na treningu so nastopile težave z motorjem. Na tekmovanje je prišel brez velikih pričakovanj. Tudi na sami dirki so se težave s treninga ponovile in moral je izstopiti. Upajmo, da bo imel več sreče v prihodnje.
Vukica Vlajič


SO NOVI ZAVEZANCI RES NA ISTI BARKI KOT ŠK0UČ IN ŽAKELJ
(7)
Piše: Vinko Blatnik________________
Vsi povojni javni tožilci so bili udbovci
Da bi se slovenski javnosti predstavil kot najprimernejši človek za »šok terapijo« pri
odpravi povojne zakonodaje, se Anton Drobnič predstavlja tudi kot prvi in edini republiški javni tožilec, ki da prekinja povojno tradicijo prihajanja in imenovanja javnih tožilcev iz UDBE ali OZNE. Na Omizju 2. programa slovenske televizije 7. januarja letos se je samovščeno pohvalil: »Jaz sem
pravzaprav prvi javni tožilec, ki nisem prišel iz UDBE. Mislim, da so vsi prejšnji javni tožilci prišli na javno tožilstvo iz Udbe - iz Ozne«.
Misliti je eno - vedeti drugo! A človek na takšni funkciji, na kakršni je zdaj Anton Drobnič, bi moral vedeti, da je to, kar govori, resnica, ne le, da misli, da je. In tako smo morali kar sami, amatersko, pobrskati po ozadju te tožilčeve izjave. Resnično pa je, da izmed devetih povojnih republiških javnih tožilcev najmanj pet izmed njih ni bilo nikdar niti v OZNI niti v UDBI. V luči izjave Antona Drobniča pa bo za slovensko javnost zanimiv podatek, da so prvega republiškega javnega tožilca, dr. Vita Kraigherja, ki ga je na to dolžnost imenovalo predsedstvo Narodnoosvobodilnega sveta Slovenije marca leta 1944, po strašnem mučenju ubili domobranci na Turjaku, in to v zadnjih dneh vojne - 4. maja 1945. A kdo so bili domobranci, komu so služili, o tem je v tem prispevku že dovolj povedanega. Kot se sam hvali, je tej organizaciji pripadal tudi Anton Drobnič, sedanji javni tožilec Republike Slovenije, eden ustanovnih članov Nove slovenske zaveze, dedinje tiste Slovenske zaveze, ki je med drugo svetovno vojno služila okupatorjem v imenu »boja proti komunizmu«, »nova« pa si kot njen častni dedič zdaj na vse kriplje prizadeva to služenje predstaviti Slovencem kot čast in vrlino.
Ali imajo g. Anton Drobnič, dr. Tine Velikonja, itd. ob upoštevanju vseh teh dejstev - pravico predstavljati (častiti) slovensko domobranstvo kot prvo slovensko vojsko, ki da se je borila za zgodovinske interese slovenskega naroda, za socialdemokratsko, itd., Evropo, oz. si prizadevati za radikalno
ukinitev celotne povojne zakonodaje?
Karkoli se je že dogajalo na Slovenskem po vojni - o tem je možno (celo nujno je!) kritično razmišljati, obžalovati nemoralna, nerazsodna dejanja. Neizpodbitno zgodovinsko dejstvo pa je in ostaja, da je bila odločitev večine slovenskega naroda za OF in vstajo proti okupatorju v letu 1941, ustanovitev prvih slovenskih brigad v letu 1942, njegovo odločilno zgodovinsko dejanje, brez katerega bi danes ne bili to, kar nastajamo: samostojna, neodvisna država Slovenija. Slovenski narod je edino s tem dejanjem - ne s služenjem okupatorju - ustvaril odporniško gibanje, ki mu je bilo in ostalo vstopnica v evropski razvoj, kakršnega je Evropi omogočil prav poraz fašističnih osvajalcev. To (in samo to!) dejanje je s svojo vojaško, politično in moralno močjo pripeljalo do trojnih povojnih pridobitev Slovenije: slovenskega Primorja, dostopa do morja, mednarodne pravne zaščite Slovencev v Italiji in Avstriji.
Zakaj torej, komu v korist, poskusi rehabilitacije slovenskega domobranstva, ki v sedanjih tako kritičnih trenutkih vzpostavljanja slovenske državnosti (našega vstopanja v evropske in svetovne gospodarske in kulturne tokove), spet potiskajo Slovence v dva tabora, namesto sprave med njima oživljajo še nezaceljene rane, ki jih je povzročila druga svetovna vojna?! Ali nastop in delovanje društva NSZ res ne škodi interesom in prizadevanjem slovenske države, da se Slovenci končno vključimo v demokratično Evropo kot suveren, enakopraven in samostojen narod?!
Konec
Iz dnevnika domobranske postojanke v Kranju z dne 6. 10. 1944, ki govori o pogrebu četnikov, padlih v bojih s partizani
CELJE: ZARADI STOTAKA ZA STO MILIJONOV DOLARJEV
ŠKODE
POŽAR STREZNIL CELJANE
Nedavni požar v Cinkarni Celje je spet potisnil v ospredje vprašanje, kje in s čim živimo. Napaka električne napeljave v enem izmed skladišč bi naj bila vzrok za požar, ki je pretil s katastrofo. Ker med gašenjem še niso vedeli, kaj vse je vskladiščeno, so zaradi varnosti Celjane opozarjali, da naj ne odpirajo oken...
Malo pred poldnevom 9. maja je iznenada izbruhni požar v skladišču PE Grafika Cinkarna Celje. Po začetnih poizvedbah in izjavah očividcev bi naj do požara prišlo na sredini ostrešja enega izmed skladišč. Kljub takojšnji intervenciji gasilcev, pri gašenju je pozneje sodelovalo okrog 200 gasilcev iz skoraj vseh gasilskih enot širšega območja, sta se poškodovala dva gasilca, ogenj pa je uničil skladišče v izmeri okrog 400 kvadratnih metrov, založenih surovinami. Po izjavi predstavnikov Cinkarne Celje bi naj ogenj uničil trimesečne zaloge repromateri-alov v vrednosti okrog 90 milijonov USA dolarjev.
Takoj po izbruhu ognja je tudi nepoučenim postalo jasno, da ogenj ni zajel navadnih materialov, saj sta različno obarvan dim in smrad opozarjala, da gre za veliko ekološko nevarnost. Prav nepoznavanje vskladiščenega materiala je bilo tudi vzrok,
da gasilci niso vedeli, s čim vse zaskočiti ogenj. Opozorila po radiu, da naj bodo občani previdni in ne odpirajo oken pa so bila vzrok, da so se Celjani znova zavedli nevarnosti, ob čem poteka njihov vsakdan. Zavedli so se opozoril zelenih in društva za varstvo okolja, ki so že dolgo časa opozarjali, da Celjanom ni nevarno samo onesnaževanje zraka, temveč tudi industrija, ki ima po skladiščih snovi za nevarno ekološko bombo...
Razmišljal sem, ali je zdaj konec
Marcelo Kamenšek, zaposlen v Zavodu za požarno varnost v Celju kot vodja izmene, je prišel na požarišče s prostovoljno gasilsko enoto s Teharij. V gašenje bi se naj vključili z vzhodne strani, on pa je pred akcijo s kolegom splezal na streho, da bi ugotovil najučinkovitejši poseg. Po strehi iz salonitne kritine sta s kolegom počasi
plezala na drugo stran, ko je kritina popustila in sta padla sedem metrov globoko...
»Ko sem padal, sem razmišljal, če bom preživel ali umrl. Ali je zdaj tu moj konec. Z roko sem se skušal ujeti za jeklene cevi, z desno roko sem udaril ob cev in si zdrobil zapestje,« nam je pripovedoval Marcelo Kamenšek, ko smo ga obiskali v celjski bolnišnici. »Ob padcu sem si zlomil štiri rebra, zlomljena rebra so se mi za-
drla v pljučno krilo, da je prišlo do pnevmotoraksa, pško-doval sem si dvanajsto hrbtenično vretence...
K sreči nisem izgubil zavesti, ker bi se po vsej verjetnosti zadušil. Ker imam zdaj priložnost, naj se zahvalim zdravstvenim delavcem, ki so me s hitrim prevozom in takojšnjo strokovno obdelavo rešili najhujšega.«
Severin
PO LADIJSKI NESREČI PRI DUBROVNIKU
KAPITAN V PREISKAVI
Občinsko javno tožilstvo je v Dubrovniku sprožilo preiskavo o krivcih tragičnega trčenja dveh ladij v gruškem pristanišču, ko je življenje izgubilo deset potnikov ladje Aurora. Postopek so uvedli zoper poveljnika trajekta Ilirija Tihomirja Ivanova iz reške Jadrolinije in kapitana mo-
torne ladje Aurora Josipa VVagnerja iz turistične agencije Atlas.
Komisija dubrovniškega pristanišča zaslišuje tudi vse člane posadke in druge morebitne priče, začeli pa so tudi že odstranjevati ostanke ladje z morskega dna.
NEKDANJA DELAVCA CELJSKE KOMUNALE STA UKRADLA NAROČILNICE DRUŠTVA ZA VARSTVO ŽIVALI
KONTROLORJA Z DOLGIMI PRSTI
Boris Videnšek in Jože Petre, nekdanja delavca celjske Komunale in zaklinjana ljubitelja živali, sta pri celjskem društvu za varstvo živali napredovala do - kontrolorjev. Poleg kontrole nad ravnanjem z malimi živalmi sta »pre-kontrolirala« tudi društveno pisarno in prišla do naročilnic, ki sta si jih pridno ožigosala.
Glede na to, da Jožeta Pe- na račun društva Boris Vi-treta ni bilo pred sodniški denšek. tron, ni moč trditi, ali je Boris Kakorkoli že, treba bo po-Videnšek sodnikom lagal, ko čakati, da bo roka pravice je trdil, da bi naj bil iniciator dosegla tudi Jožeta Petreta. njunih tržnih posegov Jože Možakarja sta s svojo Ijubez-Petre. Ta, Jože Petre, pa je nijo in skrbjo do živali vzbu-v preiskavi trdil, da je bil idej- jala tolikšno zaupanje, da so ni vodja njunega bogatenja Videnšku zaupali celo ključe
od društvene pisarne in ga povišali v »kontrolorja«. Kmalu zatem, ko sta morala zapustiti Komunalo, sta se lotila kontrole nad ravnanjem z živalmi na terenu. Seveda sta si pred tem v društveni pisarni potrdila šop naročilnic in se z njimi odpravila v Posavje. Najprej sta se pri neprevidnih prodajalcih opremila z dostojnimi poslovnimi kovčki, nato z obleko in perilom, potem z fotoaparati in filmi, se po gostiščih okoli Brežic dodobra na-
krmila in tako sita zaželela še tranzistor, da bi se lahko predajala glasbi...
Na poziv sodnikov iz Novega mesta se je odzval le Boris Videnšek, zdaj že delavec zadrskega Luna parka. Pred sodnike je razgrnil svojo zgodbo in ti so mu odšteli le, da se vse doslej ni še srečal z njimi, tembolj pa zamerili, ker sta nepridiprava izkoristila priložnost na račun humanitarne organizacije. Borisu Videnšku so odmerili pol leta zapora.
MARIBOR: OBRAČUN STARIH IN NOVIH DOLGOV MED VELIKIMI ŠEFI
SMRT PRIKLICAL PO TELEFONU
V ponedeljek, 11. maja, je eden izmed trojice Mariborčanov zvečer v Brut baru s šibrovko ubil 29-let-nega Nikico Mrdoviča. S tem brutalnim ubojem bi naj bil poravnan stari račun. Storilci so po uboju pobegnili, vendar so jih policaji po celonočnem iskanju okrog šeste ure polovili.
Policija in kriminalisti so najprej aretirali tri, kasneje pa pred preiskovalnega sodnika pripeljali še četrtega domnevnega osumljenca tega nevsakdanjega obračuna, ki je vznemiril turistično obarvan mariborski Lent.
Mariborska policija je podala ovadbo zoper štiri mladeniče, po doslej zbranih podatkih pa gre za utemeljeni sum, da je do tega »kavbojskega« obračuna prišlo med lastniki igralnih avtomatov.
Nikica Mrdovič bi naj pred usodnim strelom v bistroju Tropic v Smetanovi ulici okrog 18.30 razbil tri igralne avtomate. Avtomati bi naj bili last Z. Š. iz Zgornje Kungote, ki jih je imel v Tropicu, katerega lastnik je V. Š. iz Selnice ob Dravi. Po samo njim znanem ključu pa bi naj bili deležni dobička še brata Z. in Z. Č. ter D. Š. iz Maribora.
Po razbijanju v Tropicu se je Mrdovič odpravil naprej po lokalih, ne da bi pričakoval smrt na Lentu. Okrog 20.30 jo je priklical po telefonu s tem, ko je iz Brut bara po telefonu poklical lastnika igralnih avtomatov ter ga obvestil, zakaj je razbijal. Po dobri uri so v Brut bar vstopili 26-letni B. P. ter brata, 26-letni Z. in leto dni mlajši Z. Č. Med prerekanjem bi naj Mrdovič potegnil pištolo, vendar je bil za trenutek prepozen, eden izmed trojice je vanj predtem ustrelil iz pump-action šibrovke s prirezano cevjo, medtem ko ga je strel iz pištole drugega za las zgrešil. Strel v prša je Mrdoviča pokosil, da je na kraju dogodka izdihnil.
Policija je podala ovadbo, uradnega obvestila javnosti pa še ni. Doslej je znano le to, da je streljal možak, kateremu je pred meseci zletel v zrak nov bmw, vendar storilcev niso odkrili, lastnik pa tudi ni hotel pomagati policiji.
Prav tako dogodek povezujejo z obračunom podzemlja, saj se je po Mariboru že dolgo šušljalo, da lastnikb lokalov in drugo zvrst obrti organizirano kontrolirajo, »varujejo« po italijanskem in ameriškem vzoru brezskrupolozni posamezniki in »družine«. Enega izmed »varovalcev«, ki je skušal z ročno bombo izsiliti od lastnika varščino, je ta prijavil policiji in so ga vtaknili v preiskovalni zapor.
Prav za to, ker so posamezne »družine« same med sabo poravnavale račune, policiia ni mogla priti do »bosov«in zato tudi ne do storilcev, ki so razstrelili že omenjeni bmw. Maribor, ki je s svojimi delavskimi predmestji nekoč slovel po boksarskih obračunih mladih petelinov, ti so zadnje čase vse bolj spet razboriti v nekaterih stanovanjskih naseljih, je že dolgo zaudarjal s svojim podzemljem. Zato Mariborčani upravičeno pričakujejo, da se je s tem brutalnim ubojem odkril vrh ledene gore.
UNIČEVANJE DALMACIJE
PETROL
z vami na poti
DVOBOJ UČITELJEV NASTOP PRI VESELI	MEDNARODNEGA
SAMIČKI	SODIŠČA
Nevsakdanji razplet ljubezenskega trikotnika na osnovni šoli na Hudinji v Celju je dodobra pretresel učiteljski zbor in šolarje. V avli tamkajšnje šole je namreč prišlo do krvavega obračuna med učiteljema zaradi - učiteljice.
Gre za klasični ljubezenski trikotnik, ki ni niti velika redkost med prosvetarji. Poročena učiteljica se je zagledala ali začela odzivati na pozive kolega, mož je to nekaj časa trpel, prosil in rotil, na koncu pa ostal sam. Ko je izgubil še otroka, mu je ostalo le še upanje, da bo razbito družino le še spravil nazaj.
Prejšnji teden pa je razjarjeni rogonosec izgubil potrp-
ljenje. V avli šole je poračunal z lepotcem. Za poračun-sko sredstvo je uporabil nezakonit material: nož. Porezanega lepotca so morali prepeljati v bolnišnico, razjarjeni samec pa jo je pobrisal, da so ga šele po dobri uri policaji uspeli pobarati, zakaj se lahko ljubezen sprevrže v prelivanje krvi. Vodstvo šole je upalo, da bo ta nadvse vzgojni dogodek uspelo prikriti vsaj pred javnostjo, saj je do dvoboja pri veseli samički prišlo kmalu za tem, ko so se učitelji v kuhinji potešili, otroci iz dopoldanske izmene pa odpravili domov. Na koncu koncev: tudi učitelji so samo ljudje...
-ik
Strahovito vojno razdejanje Dubrovnika in nacionalnega parka Lokrum bo verjetno prvi primer, ki se ga bo lotilo lani ustanovljeno mednarodno sodišče za zaščito sredozemskih obal s sedežem v rimski palači Barberini. Mednarodna pravna organizacija se zgleduje po prvi fazi Russe-lovega sodišča.
Sestavljena je iz uveljavljenih pravnih strokovnjakov sredozemskih držav in doslej je sodelovanje v njej že potrdilo dvajset ekspertov. Četudi je sodišče neformalno združenje, lahko po Barcelonski konvenciji o Sredozemlju iz leta 1976, ki so jo podpisale vse sredozemske države in Evropska skupnost, deluje kot arbitraža.
Spričo posledic vojne agresije na Dalmacijo, je sodišče že zahtevalo od profesorja zagrebške pravne fa-
kultete in člana svojega izvršilnega odbora Budislava Vukasa, naj primer podrobneje razloži. Pripravilo je resolucijo, s katero zahteva od srbskih oblasti, naj s področja, ki je pod zaščito Barcelonskega dogovora in ga je podpisala tudi tedanja Jugoslavija, takoj umakne vse borbene enote in povrne materialno škodo. Španiji, kjer je bila konvencija sprejeta, pa so priporočili, naj proti ostanku Jugoslavije uporabi vse ukrepe, predvidene za take kršitve.
NOVAiDOBA
___W-r
^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui^
I NAGRADE ZA ZVESTOBO NAGRADE ZA PRIJATELJE 1
VELIKA NAGRADNA IGRA ZA NAŠE STARE IN NOVE NAROČNIKE
Začenjamo z veliko nagradno igro NOVE DOBE, v kateri lahko sodelujete vsi, ki ste se že naročili ali se še boste naročili na naš časopis. Pri žrebu bomo upoštevali vse naše stare in nove naročnike, ki imajo plačano naročnino za najmanj tri
mesece.
1.	nagrada - TV sprejemnik
2.	nagrada - Videorecorder
3.	nagrada - Glasbeni stolp In 10 tolažilnih nagrad.
Preverite, če ste že naš naročnik!
REAGANOVA HČI REKLAMIRA AVTOBIOGRAFIJO
NASILNA DRUŽINA
ŽENSKA, KI JE SPREMENILA BRITANSKI PARLAMENT
KLIČITE ME GOSPA
Reaganova 39-letna hčerka Patty Davis po ameriških medijih osebno reklamira svojo najnovejšo knjigo, v kateri svojo mater opisuje kot surovo zasvojenko s pomirjevali, očeta Ronalda Reagana pa kot odsotnega in brezobzirnega človeka. Samo sebe imenuje žrtev nasilne družine, v kateri je bila dolgo prisiljena živeti in v katero se za nobeno ceno ne bi vrnila. Koliko je v njenem pisanju resnice, ve le njena familija, nikakor pa ne gre spregledati komercialnega vidika, saj je zanjo avtorica od založnika še pred izidom dobila lep sveženj dolarjev.
V avtobiografiji z naslovom The Way I See It Patty Davis menda odkritosrčno slika podobo življenja v Reaganovem domu, krivi očeta za malobrižnost, s čimer je v ameriških očeh že močno omajala lik bivšega ameriškega predsednika, ki je v svojem mandatu zavzeto zatrjeval, da z lastnim moralnim vzgledom usmerja svoj narod.
Hčerka zatrjuje, da jo je mati leta in leta pretepala, oče pa njunih slabih odnosov sploh ni opazil oziroma jih je pustil vnemar. Po njenem osmem letu se je mati vse pogosteje znašala nadnjo in tepež je bil nekaj vsakodnevnega. Čeprav je hčerka kmalu prerasla drobno Nancy, se ji nikoli ni upala zoperstavili, njenega nasilja pa so se bali tudi vsi služabniki.
Oče je vselej zanikal, da bi v družini prihajalo do fizičnega obračunavanja. Če nekaj ni želel vedeti, navaja Patty,
NOVAiDOBA
. y
potem tudi ni videl, kar je veljalo tako za domače razmere kot njegovo predsednikovanje.
Edina vez v hudo skaljenih odnosih med materjo in hčerko je bila zasvojenost s tabletami. Patty je po njih posegla že kot otrok, Nancy pa je začela sredstva za pomiritev obilneje jemati v petdesetih letih in je nadaljevala tudi po preselitvijo v Belo hišo. Ronald je vedel, a ni nič ukrenil. Kljub zasvojenosti je mati v »globoki zaskrbljenosti« vodila množično ameriško gibanje zoper vse oblike omame in svojemu narodu oblikovala celo slogan »Preprosto recite - ne!«-
Patty Davis se je po šolanju preživljala kot igralka, nekaj časa je pisala pesmi, se poročila in brez otrok ločila in pred šestimi leti izdala svojo prvo knjigo, v kateri so mnogi videli prikrito avtobiografijo. Na vprašanje, koliko je iztržila z najnovejšim literarnim delom, seveda ne mara govoriti, a dobro obveščeni krogi pravijo, da je zanj dobila najmanj pol milijona dolarjev avansa.
Ob novici o izidu knjige
Reaganovi ne želijo komentirati navajanj svoje hčere, Ronald in Nancy pravita, da sta vselej ljubila svoje otroke in upata, da se bo tudi Patty Davis nekoč vrnila v družinsko naročje.
Prvič po sedmih stoletjih obstoja Spodnjega doma britanskega parlamenta je njegova predsednica ženska.
»Po sedemsto letih spre- Doma Betti Boothroyd, prva meniti britanski parlament je ženska, ki bo predsedovala zares krasen občutek«. Tako zasedanjem parlamenta od je komentirala svojo izvolitev njegove ustanovitve leta na vodilno mesto Spodnjega 1258. Konservativne Britan-
KLAUS KINKEL: DOSTOJEN NASLEDNIK VELIKEGA VZORNIKA
NOVI NEMŠKI ZUNANJI MINISTER
V	življenju vsakega profesionalnega politika se novinarji vedno trudijo, najti vsaj malenkost, ki bi mu jo lahko očitali.
V	življenju Klausa Klnkla pa še nihče ni našel ničesar, kar bi mu lahko očitali.
Rojen je bil 1936 v konzervativni katoliški zdravniški družini, študiral pravo v Tiibingenu, Bonnu in Kol-nu, kjer je z osemindvajsetimi leti tudi doktoriral. Nato je pričel graditi svojo profesionalno kariero v profesionalnem državnem aparatu. Koncentriran, hiter in natančen je kmalu pokazal učinkovitost, ki je tudi njegovi predpostavljeni niso mogli spregledati. Ko ga je 1970 odkril Hans Dietrich Genscher, je bila rojena nova zvezda nemške administracije.
Vedno v senci svojega še-
fa, diskreten, lojalen in učinkovit, je Klaus Kinkel spremljal svojega političnega vzgojitelja najprej v notranjem ministrstvu nato pa tudi v zunanjem. Medtem ko je Genscher potoval po svetu, mu je Kinkel doma popolnoma zanesljivo vodil veliko in važno ministrstvo. Na površje ga je pripeljala predvsem profesionalnost in ne zgolj ambicija. 1979 je postal šef nemške zvezne obveščevalne službe, kar je bilo presenečenje, saj ni imel za sabo nobene stranke ali parlamentarne skupine. Četudi mu nikoli ni
bilo veliko do popularnosti in je zato tudi ostal dokaj nepoznan širši javnosti, je kmalu postal nepogrešljiv. Nato je bil najprej državni tajnik v pravosodnem ministrstvu, kmalu pa je postal tudi minister.
Šele 1991 se je pridružil liberalni stranki in postal tudi njen poslanec v parlamentu. S svojimi liberalnimi stališči si je pridobil precej simpatij in njegov nadaljnji vzpon je bil samo vprašanje časa. Genscherjev odhod z enega najpomembnejših mest v vladi mu je to tudi omogočil. Četudi so ga morali, kot pravijo, pregovarjati, da se je odločil za to mesto, je le zasedel stol svojega vzornika.
J. V.
ce niti ne preseneča toliko, da je ženska zasedla mesto, ki je bilo sedem stoletij rezervirano za moške, bolj jih presenečajo dejstva, ki jih je odkril rumeni tisk — gospa Bo-othoryd je bila nekoč plesalka in to ne klasičnega baleta ...
Ženska, bivša plesalka in dolgoletna članica laburistične stranke, se lahko pohvali tudi z načinom izvolitve. John Mayor je na to mesto predlagal prejšnjega ministra, konzervativca Petra Broka, kljub temu pa je 72 poslancev njegove konzervativne stranke glasovalo za Betty Boothroyd. Prevagale so njene iskušnje - pet let je bila namestnica predsednika. Kaj si misli o parlamentarni tradiciji, je takoj jasno povedala. »Ne bom nosila lasulje. Želim se ugodno počutiti,« je pojasnila.
Predsednik Spodnjega Doma ne more sodelovati v razpravah, vendar je kljub temu pomembna oseba, saj jih vodi in daje, ali pa tudi ne, besedo poslancem. Pričakujejo, da bo Betty Boothroyd podprla reforme 137—ih novih članov parlamenta in šestdesetih žensk-
Ženske v Spodnjem domu so že site parlamenta, ki zaposluje brivce pa tudi frizerke in v katerem je mnogo več sob za počitek, ki pripadajo izključno moškim. Gospa Boothroyd se o teh ženskih vprašanjih še ni izjasnila, ko pa so jo vprašali, ki'ko naj jo kličejo, je odvrnila, »kličite me gospa«.	J. V.
LETALO STRMOGLAVILO S 1150 METROV NADMORSKE VIŠINE - POTNIKI NEPOŠKODOVANI
Z LETALOM V POHORSKE SMREKE
»Do zadnjega sem mislil, da se mi bo izšlo. Potrebovali bi le še dva metra maneverskega prostora. Teh dveh metrov ni bilo. Videl sem, da se ne bomo mogli več dvigniti. Pristal bom na smrekah, sem se določil. Fantje primite se, sem še uspel reči,« pravi Andrej Klobasa, pilot cessne, ki je v soboto okoli 18.30 ure strmoglavila med pohorske gozdove.
Letalo za štiri osebe
Andrej Klobasa, športni pilot, z dovoljenjem za vožnjo šestih tipov športnih letal, je v soboto popoldan sedel v cessno F 172 z začasnimi oznakami SL-DIN in matičnimi oznakami vrsarskega letališča. Najprej je dobro uro letel nad Mariborom in njegovo okolico. Dobrih šesto kilogramov težko letalo, ki gaje pilotiral, je dobro poznal. Ze ko se je spustil na njegovo klubsko letališče Letalskega centra Maribor v Slivnici, se je ob pristanku dogovoril za ponoven let. Tokrat naj bi s tremi prijatelji in znanci poletel na panoramski polet.
Draga Jerneja je dobro poznal, saj je tudi on učenec-pilot. Tokrat je devetindvajsetletni Drago sedel med potnike skupaj z Alojzem Hajdinjakom (23 let) in Leonardom Bajgoričem (20 let). Bajgorič je tokrat prvič v življenju poletel. Vsi so doma iz Maribora in okolice.
Pilot je letalo dvignil in poleteli so nad Mariborom proti pohorskim gozdovom.
Na poti med Mariborsko kočo in Glažuto so leteli proti kotanji.
Za 100 metrov me je »požrlo«
Andrej Klobasa, ki ima v sedmih letih letenja za sabo dobrih tristo ur poletov, je začutil, da so prileteli v »ab-vint«, vzdolnik. Poznal je pasti tega nepredvidljivega zračnega obrata.
»Čutil sem, da gre letalo dol, čutil sem. Dodal sem polni plin. Čakal sem, da se bomo vzpeli. Nič. Dodajal sem plin, letalo pa je tiščalo vedno nižje. Potnikom nisem povedal ničesar, verjel sem, da se še lahko rešimo, nisem jih hotel prestrašiti. Moral sem se odločiti o taktiki. Morda bi lahko naredil obrat, toda bilo je že prepozno. Odločil sem se, da grem naprej.
Do zadnjega sem verjel, da se nam bo izšlo, samo dva metra bi še potreboval.
Moral sem se odločiti. Pristal bom na smrekah ob čim manjši hitrosti. Vedel sem, da so visokrasle pohorske
smreke na višini tridesetih metrov dokaj vpogljive. Fantom sem rekle le - primite se! Vsi so bili neverjetno tiho, nobene besede nismo potrebovali.
Ali preskočimo, sem pomislil?
Ko sem zagledal vrhove meni tako dragih domačih smrek, sem potegnil letalo navzgor, navpično, s tem sem ublažil hitrost. Na merilniku hitrosti je pokazalo 30 milj na uro, počasneje se ne da leteti.
Prvi vrhovi dreves so bili tukaj. Propeler aviona je tri metre z vrha navzdol odrezal prvo smreko. Še nismo sedeli, bukev je odrezala krilo aviona. Tanka pločevina cessne je ropotala, škrtala in se lomila. Takrat pa nas je zasukalo tako, da smo padli s streho na tla.
Hvala vejam, ki so nam ublažile padec.
Nenadoma se je vse umirilo. Ste živi, sem jih vprašal? Vsak je nekaj odgovoril, ne vem, kaj. Sreča, sem si mislil. Izklopil sem vsa stikala v avi-onu. Poznal sem posledice požara, ki bi se lahko razvil. »Piki,« sem rekel Dragu, pomagaj jim odpreti pasove.«
Sam pa sem z nogo udaril v »pleksi« steklo na vratih letala.
Ni se vdalo. Ponovno sem
brcnil. Vedel sem, da moramo takoj ven. Zbral sem moči, kar je bilo možno in šele tokrat se je okno razbilo.
Z glavo in rameni nisem mogel ven, bilo je preozko. Rekel sem si, bom pa šel z nogami naprej, tudi, če si poškodujem uho, glavo ali roko. V sili je vse možno, posrečilo se je. Fantje so bili v razbitini vkleščeni, da se sami niso mogli rešiti. Z rokami sem segel v notranjost in izvlekel prvega, nato drugega in tretjega. Bežite, sem jim zaklical. Vsi smo se odmaknili. »Ste celi vas kaj boli? se komu vrti v glavi sem spraševal. Vsi so zatrjevali,
da so zdravi. Ponovno sem odšel do letala. V zmečkaninah sem zagledal en čevelj in takšen zvitek, da sem naprej pomislil, da vidim nogo. Bil sem tako razburjen, da sem najprej pomislil, da je kdo ob nogo. Pogledal sem fante, vsi so celi, nagonsko sem pogledal po svojih nogah. Končno sem se lahko prepričal, da so to bili le rezervni čevlji,« pravi Andrej Klobasa.
Avion za rezervne dele
Pilot je odšel po pomoč do bližnje ceste. Iz Mariborske koče je sporočil svojo nesrečo, nato se je vrnil k fantom in letalu.
K strmoglavljenemu letalu so kasneje še prišli policisti, člani komisije Republiške uprave za zračni promet, preiskovalni sodnik, namestnik javnega tožilca in seveda med prvimi-člani mariborskega letalskega kluba. Ko so razstavili in naložili ostanke letala na vlačilec, so se še vedno čudili - kako jim je uspelo preživeti?
Izventerenski pristanek
Kaj so preživeli nekateri potniki, staršem niso utegnili povedati isti večer. Materi Alojza Hajdineka in Leonarda Bajgoriča sta šele v nedeljo zjutraj od svojih sinov zvedeli, kaj so doživeli. Da-
nes o tem še vedno ne morejo govoriti.
Zena pilota Andreja Klobase še v soboto zvečer ni verjela možu, kaj se mu je pripetilo. Šele v nedeljo zjutraj je dojela srečo, ki jih je doletela.
Andrej Klobasa na vprašanje, koliko je star, odgovori:« »Dva dni,« in pri tem resno misli, čeprav jih šteje 39 let.
Še bo letel, pravi, kajti, kdor je s srcem pilot, bo ostal pilot tudi, če se mu kaj takšnega pripeti.
Jana Štrlekar Foto Severin
LJUBLJANSKA BANKA DOLGUJE HRVAŠKIM DEVIZNIM VARČEVALCEM 570 MILIJONOV MARK
OBISK »JEZNIH« HRVATOV
Hrvaški devizni varčevalci se očitno ne dajo in glede na to, da je Ljubljanska banka deviznim varčevalcem sosednje države dolžna kar 500 milijonov dolarjev, je to tudi razumljivo. Hrvaško združenje domačih in tujih delodajalcev KONFEPO je uspelo združiti precejšen del razočaranih in vse bolj besnih deviznih varčevalcev zagrebške filiale Ljubljanske banke.
Tako so v ponedeljek najprej v Krško, nato pa v Ljubljano, prispeli trije avtobusi hrvaških varčevalcev LB. Božidar Vukasinovič, vodja združenja KONFEPO, je razočaranim deviznim varčevalcem obljubil, da bodo od Ljubljanske banke izterjali njihove devize, kar pa jim vsaj za enkrat ni uspelo.
Varčevalci so se najprej odpravili na ogled tovarne papirja v Krškem, ki naj bi bila kar njihova, saj naj bi ji Ljubljanska banka, kot ocenjujejo, posodila od 50 do 100 milijonov dolarjev deviznih hranilnih vlog hrvaških državljanov.
Ker so odgovorni iz LB želeli preprečiti njihov prihod v Ljubljano, saj bi lahko ta spodbudil podobne ■ želje opeharjenim slovenskim deviznim varčevalcem, jih je namestnik generalnega direktorja LB pričakal kar v Krškem, kjer pa jih ni uspel prepričati, da ne bi nadaljevali poti do Ljubljane.
Ljubljanska banka jim deviz ni izplačala, kar je dala že pred njihovim prihodom jasno vedeti. V zvezi s tem so v LB sprejeli tudi izjavo, v kateri piše, »da je hrvaška vlada z uredbo o javnem dolgu, devizne prihranke vseh varčevalcev na Hrvaškem spremenila v javni dolg Republi-
ke.« Po tej uredbi nobena banka (tudi ne LB) ni več odgovorna za stare devizne prihranke. Po uredbi o spremembah starih deviznih prihrankov v javni dolg Republike so v ta dolg spadali tudi devizni prihranki iz nedomi-cilnih bank, ki imajo podružnice na Hrvaškem, če so varčevalci do določenega datuma prenesli svoje prihranke v eno od hrvaških bank.
Ljubljanska banka je o tem pismeno obvestila vse hrvaške varčevalce, vendar pa je do sedaj svoje hranilne vloge prenesla na hrvaške banke le polovica varčevalcev zagrebške filiale Ljubljanske banke. Tisti, ki prenesejo te vloge na katero od hrvaških bank, so popolnoma izenačeni z vsemi drugimi hrvaškimi deviznimi varčevalci, ki so varčevali v hrvaških bankah. Hrvaška banka v tem primeru obvesti LB in jo bremeni v skladu s prenosom.
Varčevalci, ki so prenesli svoje vloge na hrvaške banke, lahko dobijo obveznice Republike Hrvaške, ki jih lahko uporabijo za nakup stanovanja in podobno. Varčevalci, ki pa tega niso storili, nimajo istega jamstva, saj hrvaška država ne jamči za varčevalce v nedomicilnih bankah.
Združenje KONFEPO se
z uredbo, ki to omogoča ne strinja in je konec februarja vložilo tudi zahtevo Ustavnemu sodišču Republike Hrvaške, s katero zahtevajo preklic uredbe o javnem dolgu, »ne samo zaradi škode, ki jo povzroča gospodarskemu razvoju Hrvaške, ampak tudi zaradi njene neustavnosti.« Isto je storila tudi Hrvaška demokratska stranka, ki je to zadevo vključila v svojo predvolilno kampanjo. Ta je volilcem obljubila boj »z vse-
Pomladno sonce in zelena narava nas izvabljata na prijetne sprehode v parke ali gozdove, kjer pa nam iz zelenja grozi drobcena neva-nost: klopi. Le-ti prenašajo vrsto bolezni, med njimi so nekatere zelo nevarne za človeka, če omenim le tri: klopni meningitis, borelioza in marsejska mrzlica.
Da bi se zavarovali pred temi boleznimi, lahko kupimo sredstvo proti piku žuželk, ki pa učinkuje le nekaj ur. Zato je nujno potrebno po takih sprehodih pregledati celo telo in se oprhati. V primeru, da najdemo klopa, ga odstranimo s kosom vate, namočenim v olje ali eter. Če se na mestu ugriza pojavi nena-
mi demokratičnimi sredstvi« za vrnitev deviz državljanom.
Hrvaški varčevalci oziroma njihova organizacija, ki jih zastopa, zahtevajo blokado vseh nepremičnin Ljubljanske banke na Hrvaškem, ki so samo v Zagrebu vredne 30 milijonov mark in tudi podružnice Ljubljanske banke v Milanu, ki jo ocenjujejo na 15 milijonov mark. Ob nejasnih in zapletenih odnosih s Hrvaško blokada premože-
vadna rdečina ali če nas nekaj dni po ugrizu pričen boleti glava in dobimo vročino, otrpel tilnik in bolečine v trebuhu, moramo takoj k zdravniku. To so namreč znaki klopnega meningitisa.
Borelioza se pokaže najprej z rdečino na mestu ugriza, kasneje pa bolezen napade mehke dele telesa, nato okostje in nazadnje živčevje. To je še vedno precej neraziskana bolezen, ki je ozdravljiva le v prvem stadiu.
Marsejska mrzlica je najblažja oblika bolezni, ki se prenaša s klopi. Značilni zanjo sta povišana temperatura in slabo počutje. Podobna je virozi.
Sezona klopa traja od za-
POZOR, K1ČPI NA POHODU?
nja LB na Hrvaškem ni povsem nemogoča, podružnico v Milanu pa lahko blokirajo le italijanske oblasti.
Naša stran trdi, da gre tu predvsem za problem terjatev do bivše federacije oziroma do Beograda, kjer so bila sredstva, ki niso bila uporabljena za investicije, deponirana. Glede na razvoj dogodkov v Beogradu pa je najbrž vsakomur jasno, da deviz iz Beograda nikoli ne bo in je sklicevanje na Beograd le
prelaganje celotnega problema.
To je velik problem tudi v odnosih med državama, saj vladi Slovenije in Hrvaške ne moreta najti skupne rešitve tega bančnega zapleta. Upamo lahko le, da bo na napovedanem sestanku ekspertov iz finančnih ministrstev obeh držav uspelo napraviti vsaj kakšen korak naprej pri reševanju tega problema.
S. v.
četka maja do konca sep- oblečeni in obuti, če pa opa-tembra, zato moramo biti zimo, katere od zgoraj našte-v teh vročih mesecih še po- tih bolezenskih znakov, čim-sebej previdni, primerno prej obiščimo zdravnika.
KISLA
SMRT
DINOZAVROV
_____________ *
Pred petinšestdesetimi milijoni let, ob koncu obdobja krede, je asteroid treščil v današnji mehiški polotok Yuca-tan, kar je povzročilo katastrofo. Na Zemljo je padal kisel dež, nastopilo je dolgo obdobje zatemnitve. Zaradi te naravne katastrofe je prišlo do množičnega izumiranja dinozavrov, so povedali ameriški znanstveniki na Konferenci planetologov v Houstonu. Izhajajo iz razlage, da je bil omenjeni asteroid vzrok, da so se iz kamnin bogatih z ogljikovo kislino sprostile velike količine ogljikovega dioksida. Zaradi tega se je podnebje zelo segrelo, to pa je povzročilo množično izumiranje dinozavrov in drugih živih bitij ob koncu krede.
MALI OGLASI
NOVI TEDNIK RADIO CELJE
063
STANOVANJA
KOMFORTNO enosobno opremljeno stanovanje s telefonom in centralno kurjavo v središču Celja oddam. Inf. po tel. (063) 53-569, po ' 18. uri
SOBE ali celo stanovanje oddam za dlje časa. Prežihova 52
OPREMLJENO sobo oddam fantu. Tel. 35-928
DRUŽBENO enoinpolsobno komfortno stanovanje s telefonom zamenjam za večje. Inf. na tel. 33-158
Bi radi na deželo? Enosobno stanovanje s centralno v Šmarju pri Jelšah zamenjam za stanovanje v Celju. Možna tudi menjava za starješo hišo. Ponudbe na Novi tednik pod šifro: DEŽELA
DVOSOBNO opremljeno stanovanje s telefonom potrebuje firma KTC Celje. Tel. 27-939, od 9. do 14. ure
STANOVANJSKO pravico oddam proti nagradi. Tel. 32-530
STANOVANJE, 42 m2, v Celju oddam najboljšemu ponudniku. Tel. 25-009, zvečer
DVOSOBNO opremljeno stanovanje v Celju oddam. Inf. na tel 731-475, od 12. ure naprej
DVOSOBNO stanovanje Na otoku zamenjam za dvoinpolsobno oziroma trisobnno. Tel. 21-878, popoldan
DVOSOBNO stanovanje, 61 m2, v centru Šentjurja, na izjemni lokaciji, prodam. Tel. 741-686, v soboto in nedeljo, med tednom zvečer.
STANOVANJSKO pravico, dvoinpolsobnega stanovanja, 70 m2, prodam. Za nagrado sprejmem manjše lastniško stanovanje ali gotovino. Tel. 063/28-907.
ENOSOBNO stanovanje v Celju prodam. Tel. 061/311-954.
ENOIPOLSOBNO stanovanje s telefonom, v Celju, ugodno prodam. Tel. 061/150-001, interna 335.
NOVEJŠE trisobno stanovanje v Laškem, z zidano garažo in elektriko, prodam za 50.000 DEM. Tel. 732-518.
GARSONJERO, 27 m2, Na otoku, centralna, dvigalo, prodam. Tel. 28-944.
DVOSOBNO stanovanje, 58 m2, v Velenju, v pritličju, prodam. Tel. 857-707.
POSEST
PARCELO 1.000 m2, zazidljivo, v središču Žalca, z lokacijskim dovoljenjem, prodam. Dovoz je urejen, elektrika in voda v neposredni bližini. Ponudbe: Ekskluzivno.
STARO HIŠO, 52 m2, 700 m2 zemlje, prodam. Tel. 711-049, zvečer.
HIŠO v Tajhtih pri Planici prodam. Tel. 063/783-249.
ENODRUŽINSKO hišo blizu Žalca, z nekaj vrta in sadovnjaka, prodamo. Tel. 063/776-749.
MANJŠO kmetijo z gospodarskim poslopjem, v Zgornji Savinjski dolini, prodam. Tel. 063/841-317.
HIŠO z vrtom, na Ljubečni pri Celju, prodam. Ponudbe pod šifro:
PARCELO za vikend prodam ali menjam za avto do 4.000 DEM. Ponudbe pod MENJAVA.
HIŠO prodam. Kozjansko. Tel. 063/29-824.
GOZD v Škofji vasi, 44 arov, prodam. Tel. 38-807, od 19. do 21. ure.
KOMUNALO urejeno parcelo, vrstna hiša, na Ostrožnem, prodam. Tel. 0608/31-365.
ZEMLJIŠČE, 13.000 m2, blizu Dobrne, prodam po 1 DEM/m2. Ponudbe pod LEPA LEGA.
GOZD, 1 ha njive, v Šentjurju, prodam. Primoš. Tel. 814-597.
NOVO hišo v zaključni fazi, st. 260 m2, v Preboldu, kletni prostori 130, možnost mirne obrti, ugodno prodam. Tel. 713-002, kličite od 19. do 22. ure.
PARCELI, 2600 m2, ugodno prodam. Tel. 774-109.
ČUDOVITO vikend parcelo v Ple-tovarjih (Dramlje) prodam. Tel. 29-826, po 16. uri.
VPELJANO trgovino z živili prodam. Smer Podčetrtek. Tel. 745-190.
KOMUNALNO urejeno parcelo na Ostrožnem, 317, prodam. Tel. 731-655.
GRADBENO parcelo v Košnici prodam ali menjam za avto. Tel. 25-031.
KOMUNALNO urejeno parcelo za vrstno hišo, na Ostrožnem, ugodno prodam. Tel. 063/37-090.
. VIKEND PARCELO, 1600 m2, na Šentjungertu, z lepim pogledom, prodam. Tel. 063/28-847, popoldan.
HIŠO lil. faza, v Podvrhu - Male Braslovče, prodam. Tel. 711-406 int. 23, dop. pop. 711-914.
ODPADNO olje kupim. Alojz Gmajner, Celjska cesta 43, Vojnik OBVEZNICE PTT Celje kupim. Tel. (062) 605-231, po 18. uri SLIKE znanih hrvaških slikarjev kupim. Ponudbe po Novi tednik pod šifro: SLIKE ZEMLJO, travnik, njivo, do 1.000 m2, kupim. Relacija do 12 km izven Celja. Inf. na tel. 24-382
ŽIVALI
SIAMSKO kozo, rodovniško z mladiči ali brez, prodam. Tel. 32-133
TELICO, visoko brejo, prodam. Ivan D rev, Slatine 14, Šmartno ob Paki
KRAVO, primerno za zakol, težko 700 kg, prodam. Cena po dogovoru. Martin Kojnik, Začret 8, Škofja vas
PRAŠIČAza zakol prodam. Tel. 701-004
KRAVO frizijsko, tretjič brejo, prodam. Mravlak, Zagrad 126
VEČ telic in bikcev, teža približno 200 kg, prodam. Leopold Bučar, Žagaj 7, Ponikva pri Grobelnem
DVA kozliča za zakol prodam. Marija Čerenak, Košnica 1, Celje, tel. 28-061, inf. dopoldan in popoldan
TELICO, 200 kg, prodam. Robert Gorjanc, Srževica 6, Ponikva pri Grobelnem
PUJSKE, stare 7 tednov, prodam. Tel. 745-256
ZAPOSLITEV
AKVIZITERJEM oziroma vsem pridnim nudim honorarno delo s prodajo vrečk za gospodinjstvo. Šifra PVC
HONORARNO zaposlitev v gostinstvu - strežba dobi dekle s srednjo izobrazbo, staro od 20 do 25 let. Nudimo hrano in stanovanje. Šifra: BISTRO
HONORARNO zaposlim prijazno dekle za popoldansko delo v bistroju. Tel. 063/776-391
DELAVCA z vozniškim izpitom B in C kategorije, z odsluženim vojaškim rokom, zaposlimo za priuči-tev v mesarstvu. Prekoršek, Vojnik, tel. 772-034
MESARJA z odsluženim vojaškim rokom iz okolice Celja, zaposlimo. Prekoršek, Vojnik, tel. 772-034
TRGOVKO s prakso v delikatesi alil mesnici zaposlimo v Celju. Prekoršek, Vojnik, tel. 772-034
AVTOMEHANIKA in trgovca avtomobilske stroke zaposlimo. Tel. 063/741-008
DEKLE s poznavanjem glasbe honorarno zaposlim. Tel. 776-361, po 20. uri
PREVAJALCEM za francoski in italijanski jezik nudimo honorarno delo. Tel. 28-944
NUDIMO honorarno delo z možnostjo zaposlitve v strežbi ter delo v kuhinji čez vikend. Gostilna Intihar v Levcu
SAMOSTOJNE komercialiste z večletno prakso, sposobne samostojnega trgovanja v vseh trgovskih strokah po vsej Sloveniji, iščemo. Ponudbe na Novi tednik pod šifro: KOMUNIKATIVNI
PRODAJALCA oziroma prodajalko v živilski trgovini zaposlim. Inf. po tel. (063) 32-919
HONORARNO zaposlim natakarico na Polzeli v Savinjski dolini. Tel. 31-161, v petek od 12. do 16. ure
ŠIVILJO za honorarno delo iščem. Šifra: VESTNA
OPREMA
KOMPLETNI raztegljiv kavč, dva fotelja s taborejem in nov dvosed z možnostjo ureditve dveh ležišč, poceni prodam. Tel. 063/26-507.
KUHINJO - regal in pralni stroj zelo ugodno prodam. Heroja Staneta 6, Žalec, stanovanje št. 43, popoldan.
DEL nove trgovinske opreme, tehtnico, police in salamoreznico prodam. Tel. 063/37-212.
POSTELJO, 190 x 80, poceni prodam. Tel. 38-329.
RABLJENO dnevno sobo, dva kavča, dva fotelja, regal, omaro, ugodno prodam. Tel. 063/24-967.
ZLOŽLJIV voziček, zibko, posteljico, avto sedež, ugodno prodam. Gallusova 1. Tel. 26-005.
POGRAD v nadstropju, 190 x 90, z jogi vložki, rabljen pol leta, ugodno prodam. Cena po dogovoru, možnost plačila na obroke. Tel. 711-624, po 15. uri.
MALO rabljen traktor ursus 35, ugodno prodam. Ojsteršek, Rafen-gozd 22.
ROTACIJSKO traktorsko kosilnico 165, pakirano, zelo ugodno prodam 20% ceneje. Tel. 770-228.
OBRAČALNIK za kosilnico SIP Šempeter prodam ali menjam za teleta. Štefan Pilko, Lekmarje 2, Vinski vrh.
KOSILNICO za traktor, TV in mlin za mletje cele ali luščene koruze, ugodno prodam. Tel. 742-398, zvečer.
ŠIVALNI stroj Slavica in pralni stroj gorenje prodam. Tel. 31-853.
KOSILNICO Olimpia, dobro ohranjeno, prodam. Cesta v Šmartno 2, Vojnik.
KOSILNICO BCS 127 cm, ugodno prodam. Tel. 744-275.
DOBRO ohranjen traktor TV 818, star 2 leti, prodam. Tel. 39-986, popoldan.
TRAKTOR gorenje mufa s frezo in prikolico , prodam. Tel. 24-064, popoldan.
ELEKTROMOTOR, 5,5 KW, 7,5 KM malo rabljen, 1.440 obratov, elektrokovina, ugodno prodam. Tel. 063/823-140
KOSILNICO BCS 602 ugodno prodam. Peter Pihler, Klanc 25, Dobrna
TRAKTOR TV 418 in kosilnico moty patente 4 prodam. Toni Čuk, Založe 70, Polzela
TRAKTOR TV 523 s plugom prodam. Jure Škorjanec, Nezbiše 21, Pristava pri Mestinju
KOSILNICO in obračalnik prodam. Tel. 29-724, od 10. do 15. ure
KOSILNICO (greben, pogon) za motokultivator kosor prodam. Inf. na tel. 741-350
KOSILNICO IMT407, malo rabljeno in nov molzni troj vitrex Viroviti-ca prodam. Tel. 726-057
STROJE primat za pralnice prodam ali dam na obroke. Stroji so obnovljeni in imajo 6-mesečno garancijo. Tel. 773-136
STARO strešno opeko betonsko zarezno in salonitke, prodam. Martin Vrečer, Zagrad 36, Celje.
STENSKE obloge, tudi večje količine, prodam. Tel. 34-927.
BUKOVA in mešana drva ugodno prodam. Jug, Dolga gora 48, Ponikva. Tel. 748-039.
STARO zidno in strešno opeko ter 3 betonska okna prodam. Kocbekova 50, Ljubečna.
STARO strešno opeko prodam. Tel. 063/29-908.
REZERVNE dele za moskviča, motor meri 4, star 1 leto in barvni televizor prodam. Inf. na tel. 737-656,zvečer
VINOGRAD, 10 arov, tretji letnik in starejši vinograd, 2 parceli po 15 arov in pšenično kravo s četrtim teletom prodam. Tel. 746-174, zvečer
DRVARNICO, 4x6 m in notranje blatnike za samaro prodam. Tel. (063) 741-558
126 P, letnik 80, reg. do avgusta, APN 6 S in mlade nemške ovčarje brez rodovnika prodam. Jani Pušnik, Rove 8, Frankolovo
NOVO natančno zračno puško prodam. Jože Frank, Dramlje 29 a. Dramlje
MALO rabljeno brako prikolico za kampiranje prodam za 1000 DEM. Srečko Grobelnik, Dobriša vas 7 b, Petrovče DEKLIŠKO obleko jutranjka za obhajilo prodam. Tel. 38-290 Dva nova prva blatnika za jugo 45 in dve zimski gumi s platišči ugodno prodam. Ogled možen vsak dan po 15. uri. Stanko Hohkravt, Nuši-čeva 8, Celje, tel. 39-121 ŠIVALNI stroj trobel za robljenje in pikiranje. 2 krojaški moški lutki in eno 3-delno ogledalo prodam. Tel. 21-603
KOŠNJO, 1,5 ha in suho krmo ugodno prodam. Krajc, Pod vrbo 25, Šentjur
DAIHATSU compact, sivo metalik barve, star 1 leto, ugodno prodam ali menjam za manjši avto z doplačilom ter zazidljivo parcelo v okolici Rogaške, 1 m2 po 4 DEM, prodam. Tel. (063) 813-118
ROTACIJSKO kosilnico sip 135, puhalnik za seno in 200 I sod za gnojnico prodam. Drago Zupan, Vransko 42
NOVO prikolico za osebni avto prodam 35% ceneje kot je v trgovini. Čvan, Polzela 107 b GUME 11-10 - 28/2, STOLP ITT, 2 x 40 W in 100 let star šivalni stroj prodam. Janez Kukovič, Jakob 24, Šentjur
SENO prodam na Ostrožnem pri Celju. Tel. 34-363 OČIŠČENE zidake in starejši pralni stroj poceni prodam. Tel. 27-013 ali 39-189
GARAŽO poleg bencinske črpalke na Ljubljanski cesti prodam za 7.500 DEM. Tel. 27‘876 GUMI VOZ, 13 col, ugodno prodam. Rataj, Šibenik 36, Šentjur, tel. 742-287, zvečer
TRAČNI obračalnik 220 in litoželezni kotel, 70 I, prodam. Ramšak, Parižlje, tel. 721-428
Ostalo
ZLOŽLJIVO otroško posteljico ih šotor induplati za 4 osebe prodam. Tel. (063) 36-711, po 15. uri STREŠNO opeko mediteran, kosilnico BČS, molzni stroj, prodam,. Inf. na tel. 39-051, popoldan BELO obleko za obhajilo in birmo prodam. Tel. 741-768 DEKLIŠKO obleko za obhajilo, št. 9 in bele čevlje št. 33 ugodno prodam. Tel. 748-041, po 18. uri GARAŽO ob Trubarjevi (pod bencinsko črpalko) prodam. Tel. 29-826, po 16. uri
GARAŽO montažno, aluminijasto, 25 m2 (za dva avtomobila), prodam. Inf. na tel 831-165, Ivan Lešek POLOVICO hiše z vrtom, v Zabu-kovici, zamenjam za stanovanje. Šifra: PAPEŽ
TELEFONSKO številko v Celju oddam. Inf. na tel. 063/779-115
V	NAJEM oddamo poslovni prostor za namen pisarne v izmeri 18 m2 v Domu učencev KDK Celje. Tel. 28-013
V	NAJEM oddam prostor, primeren za cvetličarno ali drugo mirno obrt. Tel. 25-683
NEMŠKI upokojenec, star 55 let, išče žensko, ljubiteljico hribov in potovanj, staro do 50 let. Šifra: UPOKOJENEC
UGODNA zamenjava bučnih semen za belo sončnično in čisto bučno olje. Bezjak, tel. 062/601-235 • VARSTVO za 19-mesečnega fantka iščemo v Žalcu ali okolici. Tel. 712-261
. REDNO najamem prostor (učilnico) za do 20 do 30 ljudi, dvakrat do trikrat tedensko, v večernih urah, za predavanja. Tel. 37-070, po 15. uri ali 27-515
V	NAJEM oddam košnjo. Plačilo po dogovoru. Ivanka Jesenek, Bov-še 6, Vojnik
GOSTILNO ali bife vzamem v najem. Tel. 063/32-902 INŠTRUIRAM matematiko, fiziko in elektrotehniko. Pridem tudi na dom. Tel. 714-730 PSA čuvaja oddam. Kožel, Partizanska 51, Čelje
IŠČEM upokojenko za pomoč na kmetiji. Lahko je tudi z enim otrokom. Oskrba v hiši. Šifra: LAŠKO
V	NAJEM oddam prostore, primerne za priročna skladišča. Tel. 27-876
ZAMENJAM manjšo moderno kmetijo, 25 km iz Celja, v bližini Atomskih Toplic, za hišo z vrtom v Ljubljani. Tel. 063/25-717 ali ponudbe pod šifro: IZREDNA PRILOŽNOST
PROSTOR v Jurkloštru, približno 70 m2, oddamo. Prodam še hladilno delikatesno vitrino, 2,80 m ali menjam za avto. Zorman Zajc, Trubarjevo nabrežje 1b, Laško LOKAL v Velenju, velikost 80 m2, oddam v najem. Inf. na tel. 25-333 NA celjskem pokopališču oddam grob s spomenikom. Tel. 26-804, zvečer

064
STANOVANJA
Dvosobno lastniško STANOVANJE v Kranju menjam za garsonjero - enosobno. Šifra: DOGOVOR 3-sobno STANOVANJE, 72 m2 (SATV, telefon, centralna), zamenjam za dve manjši. Tel. 215-701, zvečer
Oddam GARSONJERO, tel. 326-621
Enosobno STANOVANJE v Škofji Loki, centralna, telefon, SAT TV, delno opremljena kuhinja, sončna stran, tel. 620-948 Prodam GARSONJERO v Železnikih, novejšo, 31 m2, pritličje, v račun vzamem avto ali zamenjam za manjše, večje stanovanje v Škofji Loki ali Kranju, tel. 621-191 Oddam komfortno STANOVANJE, 90 m2 na Planini 1, tel. 323-644 po 165. uri.
Ugodno prodam 2-sobno, opremljeno STANOVANJE. Zlato polj 3/D, številka 19 Enosobno STANOVANJE, 40 m2, v Škofji Loki, prodam, tel. 631-295
GARSONJERO, delno opremljeno na Planini, oddam. Enoletno predplačilo, tel. 331-455
V najem oddam opremljeno GARSONJERO. 1-letno predplačilo v DEM. Inf. osebno na naslovu: Polica 13, Naklo
1-	sobno STANOVANJE v Šk. Loki, centralna, telefon, SAT TV, delno opremljena kuhinja, sončna stran, dam v najem. Tel. 620-948
Najamem opremljeno GARSONJERO mesečno plačilo, tel. 323-831
Prodam STANOVANJE, 36 m2, Savska cesta 2
2-	sobno družbeno STANOVANJE, zamenjam za 1-sobno lastniško STANOVANJE, tel. 324-312
Prodam dvosobno STANOVANJE v Kranju, tel. 215-946
STANOVANJSKA
OPREMA
Poceni prodam starejšo spalnico, tel. 78-082
Prodam KAVČ. Šubic Jože, Su-ška 41, Šk. Loka. Tel. 064/631-600
Prodam dobro ohranjena GARAŽNA VRATA z okvirjem, tel. 212-391
Prodam starejšo razstegljivo SPALNICO za 2.000 SLT in 6 m2 bukovega PARKETA za 1.500 SLT. Naslov v oglasnem oddelku
Prodam SEDEŽNO GARNITURO. Delfin, usnjeno, tel. 75-781 do 18. ure
Zaradi selitve, ugodno prodam, dobro ohranjeno POHIŠTVO, tel. 329-478
kupim ozka KOLESA za traktor in prodam ŠTEDILNIK 4 plin in 2 elektrika, za 3.000 SLT, tel. 70-202 Kupim TAPISON, nerabljen, tudi manjše kose. Tel. 241-708 Kupim 1 teden stare BIKCE si-mentalce. Tel. 401-165 Bukova DRVA kupim. Tel. 213-434
Kupim TOVORNJAK Zastava, 5 ton, dolgi kason, od let. 1990, naprej. Tel. 50-908 Kupim takoj vseljivo 1-sobno STANOVANJE, v Radovljici. Tel. 74-683
ŽIVALI
Prodam PRAŠIČKE od 35 do 50 kg žive teže, mesnati tip, tel. 57-959 Prodam TELIČKO simentalko, staro 14 dni, Srednje Bitnje 18 Prodam črno belega BIKCA, 14 dni starega, Remic, Rupa 9 Škotske ovčarje (lesi), prodam, tel. 50-172
KOKERŠPANJELE zlatorjave, z rodovnikom, prodam, tel. 77-476 Prodam TELIČKO za nadaljnjo rejo in mešana DRVA, tel. 620-582 Prodam BIKCA za rejo, 240 kg težkega, tej. 64-323
ZAPOSLITEV
Zaposlim KV ali PK SLIKOPLE-SKARJA, tel. 403-242 Delo za ŠANKOM dobi simpatično in pridno dekle. Tel. 50-172 Iščem IZVAJALCA za gradnjo stanovanjske hiše, K - P - M v Gozdu Martuljku, do 3 gradbene faze. Vse inf. na za popis del in za gradnjo na tel. 061/823-119, vsak dan od 19. do 21. ure
Gostilna Matjaž, Prešernova 16, zaposli prijetno dekle za delo v srežbi, honorarno ali redno, inf. osebno v lokalu
Iščemo PRIPRAVNIKA, trgovske ali komercialne smeri, možnost zaposlitve za nedoločen čas. Pisne ponudbe pošljite na naš naslov, Trenča, Gasilska 5, Kranj Najamem DELAVCA za občasno delo pri gradnji hiše, tel. 32-709 Redno honorarno DELO, prodaja, tel. 325-325
Honorarno zaposlim KUHARJA ali KUHARICO v Škofji Loki, tel. 632-660
Iščem KUHARJA v pizzeriji. Tel. 325-143
Sportina išče PRODAJALCE za svoje trgovine na Bledu in Jesenicah. Pogoj: znanje enega tujega jezika, tel. 78-778 ali 78-766 KAVA BAR v Kranju, honorarno ZAPOSLI dekle za delo v strežbi, tel. 329-170
Zaposlimo NATAKARJA, KUHARJA ali KUHARICO. Taverna Tabor, Podbrežje 246, Duplje Reklamno podjetje ZAPOSLI honorarno dva delavca, kasneje možna redna zaposlitev, zaželena aran-žerska šola, tel. 633-123 Gostilna Pri Tržiču išče samostojnega KUHARJA/KUHARICO in POMIVALKO, tel 57-585 Pizzerija Vinezia, išče 2 NATAKARICI za pomožno delo, možna redna zaposlitev, tel. 83-933 Iščem IZVAJALCA za gradnjo hiše od 3. faze dalje, tel. 633-228 Iščem skupino za izdelavo FASADE. Tel. 422-646
Slovenci pozor! Vabimo k sodelovanju vse za prodajo ekskluzivnega artikla iz medicine, ki je nov na evropskem tržišču, plačilo v devizah, tel. 218-057
SKUPINO ali posameznika za področje tehničnega artikla, ORODJE UNIOR, na terenu za območje občine Tržič, Kranj in Škofja Loka, iščem tel. 691-742
Takojšnjo ZAPOSLITEV nudi manjše podjetje v bližini Kranja za opravljanje administrativnih del, ponudbe pod Šifra: TAJNICA Pizzerija Orli ZAPOSLI šoferja z lastnim prevozom za razvoz pizz. Dober zaslužek, te. 46-198 Pizzerija Orli ZAPOSLI več simpatičnih deklet za delo v strežbi, inf. osebno v oizzeriii, popoldan
RAZNO PRODAM
Prodam KLJUKO za 101 in nov AVTORADIO Munchen, tel. 328-291 Prodam KLETKO za 30 kokoši in gorenjske NAGELJNE. Tel. 218-954 Prodam 120 basno, kovinsko HARMONIKO Rojal standard, ter MENJALNIK in HLADILNIK za fičo-ta, Tomac, 1. avgusta 3, Kranj Prodam kuhinjsko MIZO, JEDILNI KOT, ter ŠOTOR za 4 osebe, tel. 323-617
Prodam dve mizarski MIZI (ponk) in SENO. Bobovek 2, tel. 218-353 Prodam RADIATOR, notranja VRATA, plinski BOJLER, lamelni PARKET, stereo avto-RADIO, aluminijasta PLATIŠČA ZA Fiat in KOSILNICO ALPINA - tel. 622-182 Prodam VIKEND PARCELO in ZASTAVO 750 za dele. Inf. na naslov Fajfar, Zabukovje 13, Besnica, soboto in nedeljo CISTERNO 3000 litrov, novo, prodam in oddam STREŠNIK »folc« Prodam Rotacijsko KOSILNICO tip 165 Hojbile 2250, PAJK s 4 vreteni, Silo KOMBANJ sk 80 s, SLAMOREZNICE, PRIKOLICE za prevoz živine, Jerzina, Jezerska c. 2, Kranj Prodam kemične SANITARIJE in KUHINJSKO OPREMO, tel. 216-607
POSESTI
Na lepem kraju v okolici Tržiča prodam HIŠO v gradnji z vso potrebno dokumentacijo. Inf. po tel. 51-203 po 20. uri
V	Škofji Loki, za gradom, prodam, 110 m2, nezazidljivega zemljišča, inf. na tel. 620-679, zvečer
Slaščičarna Kljukec išče novega lastnika. Odkup opreme ali predplačilo najemnine. Možna sprememba namembnosti. Begunjska
GARAŽO v Vrečkovi ulici dam v najem, tel. 323-644 po 16. uri
Prodam vseljivo vrtno HIŠO na Drulovki, Triglavska 2, Drulovka
V	najem oddam SKLADIŠČE v Naklem pri Kranju. Tel. 50-852
Na področju Bleda, Lesc ali Radovljice iščemo PROSTOR za SKLADIŠČE tekstila, do 200 m2, tel. 78-778 ali 78-766
Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO, 666 m2 in voda, 10 km iz Kranja, tel. 217-328
GARAŽO dam v najem najugodnejšemu ponudniku. Šifra: ZLATO POLJE
GARAŽO v Kranju ob lokalnem avtobusnem postajališču za Zdravstveni dom, prodam,, tel. 212-853, interna 22
Na sončni strani Karavank, ob cesti Tržič-Begunje, prodam stanovanjsko HIŠO, zgrajena do 3. gradbene faze, tel. 50-235
V	Rakovniku pri Medvodah je naprodaj 2000 m2 zazidljive PARCELE (voda, elektrika, asfalt), inf. na tel. 064/214-939
Kupim ZEMLJO za VRT. Tel. 323-116
OSTALO
Prodam BUKOVA DRVA, tel. 64-212
Prodam lito, železno KOPALNO KAD, dolgo 170 cm. Tel. 45-078 Prodam novo enoosno PRIKOLICO za manjši traktor. Nosilnost 2,5 t, tel. 44-075
Prodam 1 -osno PRIKOLICO za traktor 1.400 DEM. Tel. 65-076 Oddam POSLOVNI PROSTOR 160 m2. Šifra: POSLOVNI PROSTOR
BUTIK, prodam oziroma oddam v centru Kranja, tel. 061/611-390 ali 064/75-886
Prodam ITISON za sobo, v izmeri 4x4,5 m. Tel. 41-669 Poceni prodam DRVA od starega grušta. Bistrica 13, Pri Podbrezjah Prodam kamp PRIKOLICO 450 Adria. tel. 622-195 Groharjevo nas. 17, Škofja Loka
Prodam KLETKE za kokoši in kokoši nesnice. Tel. 323-470 Ugodno prodam starejša vezana OKNA, različnih mer, tel. 65-542 Prodam domače ŽGANJE, Brode 15, Škofja Loka, tel. 65-741 Prodam rabljene vrtne PLOŠČE z vzorcem, tel. 45-269 Prodam STOJALA za izdelavo butar, tel. 217-203 Prodam FIŽOLOVKE, tel. 310-511 Prodam PRIKOLICO - Metuljček z vitlom, tel. 421-265 Prodam KOSIŠČA, Demšar, Osojnik 2, tel. 66-912 Prodam 7 kom. ŠPIROVCEV, dolžine 6 m, tel. 242-537 Prodam obžagan GRUŠT za hišo, 10x10 Šifra: PRILOŽNOST
GRADIS CELJE p.o.
UL. XIV. DIVIZIJE 10, CELJE
IZREDNA PRILOMNOST I NAKUP GARAŽ V VELENJU !
/f\
V novem stanov, naselju severno od Kidričeve ceste v Velenju smo pričeliz gradnjo garažnega objekta, v katerem vam nudimo nakup garažnih prostorov pod ugodnimi pogoji.
Vse informacije na tel.:063-26 634
Zelo poceni prodam rabljeno strešno OPEKO. tel. 633-305 ali 621-865
Prodam dva aluminijasta strešna OKNA, 60x110 cm. Tel. 725-198 Prodam suha DRVA od grušta. Bistrica 13, Podbrezje Nudim montažni, fasadni ODER, Sveti Duh, tel. 632-281 Prodam gradbeno BARAKO, BETONSKI MEŠALEC, PLOHE, SAMOKOLNICO. ŠKARJE ZA železno, podaljšek 220 V, OLJNI GORILEC, Klemenčič, Zariška 26, Drulovka Prodam suhe, lepe, smrekove PLOHE, 5 cm, tel. 65-672, zvečer Prodam DRVA, 12 m2, tel. 68-181 Prodam 55 m2 smrekovega OPAŽA, 10% ceneje, in APNO za beljenje prostorov. Tel. 58-010 Prodam strešno OPEKO, novo, cementi folc, Lahovče, 57, tel. 421-736
Prodam rabljene SALONITKE z vijaki 125x100 cm, Poženik 37 Prodam DRVA, tel. 66-482 Prodam smrekove PLOHE, tel. 422-112
Prodam 1 m3, suhih, 3 leta starih borovih DESK, colaric, tel. 49-012
primorske
novice
066
STANOVANJA
GARSONJERO v Luciji, za predplačilo 1 leta, oddam. Tel. 066/72-622
ENOPOSTEUNO SOBO, s souporabo kuhinje in kopalnice, oddam. Inf. popoldan na tel. 066/22-930
DVOSOBNO stanovanje, novo - Markovec zamenjam za Lucijo. Tel. 066/21-562, od 17. do 19. ure
DVOSOBNO, lastniško stanovanje, v Luciji zamenjam za večje v Luciji (lahko tudi družbeno). Tel. 066/72-453
TRISOBNO stanovanje, v hiši z vrtom, v Portorožu, zamenjam za manjše (maksimalno 2. nadstr.), v Portorožu ali Luciji. Ponudbe na ogl. oddelek Koper pod šifro: Upokojenca
ZA VIKEND ali krajši čas, oddam večje stanovanje in garsonjero v Žusterni, tel. 066/32-061
IZOLA dvosobno, opremljeno stanovanje, s telefonom, oddam v najem za eno leto. Tel. 066/61-340, od 17. do 19. ure TRISOBNO stanovanje, 72 m2, prvo nadstropje, v Sežani, prodamo po 1.180 DEM/m2. Tel. 067/72-047. zvečer
STANOVANJE v Ajdovščini kupim. Tel. 065/67-405 ODDAM enosobno delno opremljeno stanovanje v Novi Gorici. Tel. 065/26-017
GARSONJERO vzamem v najem. Predplačilo za eno leto. Tel. 065/24-808
GARSONJERO ali enosobno stanovanje v Novi Gorici vzamem v najem. Pisne ponudbe pošljite na novogoriško urednštvo pod šifro: maj GARSONJERO ali enosobno stanovanje v Novi Gorici ali bližnji okolici najamem za nedoločen čas. Ponudbe pošljite na novogoriški oglasni oddelek pod šifro: do 300 DEM
KUPIM tri ali štirisobno stanovanje v Novi Gorici ali bližnji okolici. Tel. 065/81-279
GARSONJERO v Ajdovščini prodam. Tel. 065/67-088 Mlad par najame (manjše) stanovanje v Ajdovščini. Tel. 065/62324, int. 254, dopoldne IŠČEM SOBO na območju Nove Gorice. Kličite ob delavnikih od 9. do 16. ure po tel. 065/25-923, Kopač Eno do dvosobno centralno ogrevano stanovanje v Novi Gorici kupim. Pisne ponudbe pošljite na novogoriški oglasni oddelek pod: poletje
DVO ali trisobno stanovanje v Sežani kupim. Tel. 065/54-188 Mirna dva fanta najameta sobo s posebnim vhodom v Novi Gorici. Selinšek, Žički prehod, 5, 62000 Maribor
TRISOBNO STANOVANJE, kon-fortno, delno opremljeno, oddam v najem najboljšemu ponudniku v Prisojah. Koper, pisne ponudbe na ogl. oddelek Koper pod šifro: Prisoje
ODDAM SOBI za: 1 in 2 osebi (fantje), v Semedeli. Tel. 066/23-057 DVOSOBNO stanovanje, s kopalnico, oddam 2-3 dekletom ali fantom, samskim. Tel. 066/36-555 GARSONJERO, za dve osebi, v Piranu oddam. Tel. 066/75-418 MANJŠE stanovanje, z vrtom (možnost odkupa) zamenjam za stanovanje ali staro hišo. Ponudbe na ogl. oddelek Koper pod šifro: Zamenjava.
MANJŠE STANOVANJE na Obali, kupim. tel. 066/22-111
STANOVANJSKA OPREMA
ZARADI selitve ugodno prodam dobro ohranjeno kotno garnituro, rabljeno dve leti z vgrajeno posteljo. Tel. 065/62-995, ali zvečer 61-188, po 20. uri
SEDEŽNO GARNITURO in okroglo preprogo ugodno prodam. Tel. 065/25-207 ali 24-872
RAZTEGLJIVO KOTNO SEDEŽNO GARNITURO ugodno prodam. Tel. 065/21-715
STAREJŠO SPALNICO, zeleno poceni prodam. Tel. 065/24-060, Miklavčič, Cankarjeva 20, Nova Gorica
SEDEŽNO GARNITURO, omaro, mizo, stole, pralni stroj, štedilnik (4-2) prodam. Tel. 065/26-062
ZAKONSKO spalnico, staro 15 let, svetlejša, prodam. Tel. 066/35-263
JOGI, 2 kom, 190 x 90 in 2 kom 180x75, ohranjene, ugodno prodam. Tel. 067/71-352.
DVE STARINSKI OMARICI (par), iz masivnega lesa, 80x40 s ploščo iz marmorja, prodam. Tel. 066/.75-417.
STARO MIZO (renesansa) in 6 stolov, lepo ohranjeno, prodam. Tel. 066/33-349, zvečer
ZAZIDLJIVO PARCELO, 1.300 m2 v Kortah, prodam. Tel. 066/64-362.
HIŠO v centru Pirana, ulica Svobode 19, z dvema apartmajema, teraso in kletjo, prodam. Tel. 066/75-722.
ZAZIDLJIVO parcelo, 700 m2, v Sežani, v ul. pod Sedovnikom, prodam najboljšemu ponudniku, tel. 067/72-265.
KMETIJSKO ZEMLJIŠČE - njivo, 1164 m2, 8 km iz Kopra, v smeri Vanganela, prodam. Tel. 066/38-047, popoldan
KMETIJSKA
MEHANIZACIJA
SAMONAKLADALKO SIP 19, skoraj novo in puhalnik za seno prodam. Pelicon, Šempas 103, tel. 065/ 48-620
ATOMIZER IRKO prodam. Tel. 067/65-543
MALO KOSILNICO za hribovite predele prodam. Franc Jež, Dolenja trebuša 120, Slap ob Idrijci
KOSILNICO BCS diesel prodam. Komic, Viplože 82
TRAKTOR IMT 540, 1300 delovnih ur, s prikolico in priključki, prodam. Ogled vsak dan. Prvačina 139
TRAKTORSKE GRABLJE TKM 16 5, nove, ugodno prodam. Tel. 065/ 51-240
TRAKTOR torpedo, 75 KM, star 8 let, pogon na 4 kolesa, prodam. Stomaž 36
OBNOVLJENE traktorske grablje sental 220, prodam. Tel. 067/55-512
TRAKTOR FIAT 402, 1700 delovnih ur, dobro ohranjen, prodam. Ljubo Gvardjančič, Podgrad 40, Ilirska Bistrica. Ogled v soboto in nedeljo
TRAKTOR IMT 558 (močnejši), krožno brano, rotovator in Fiat kampanjolo, prodam. Ezio Franza, Semedela 53, Koper, ogled v soboto in nedeljo
TRAČNI OBRAČALNIK za seno. Favorit 160-SIP, nerabljen, ugodno prodam. Tel. 067/71-220
KOSILNICO, italijanske proizvodnje za frezo na 4 kolesa in GROS MOTOR KIM 125, letnik 78, prodam. Tel. 066/55-000, po 19. uri MOTORNO ŠKROPILNICO, na-hrbtno Panonia, malo rabljeno, ugodno prodam. Tel. 066/71-690
OPREMA
POSEST
HIŠO, starejšo, v centru Kopra, ugodno prodam ali zamenjam za manjše stanovanje. Tel. 066/56-497.
MANJŠO, starejšo hišo v Sežani, pod Planino 14, ter zemljišče v bližnji okolici (travnik, gozd), prodam. Tel. 062/39-869.
ČRPALKO, tristopenjsko, na trifazni tok, novo, prodam za 20.000 SLT. Tel. 065/86-011, int. 20 HLADILNO VITRINO, znamke LTH, dolžine 2,10 m, dve leti staro, prodam. Inf. po tel. 065/45-174, ves dan in 065/45-338, zvečer po 20. uri.
BOJLER 80 litrski in 30 litrski, prodam. Šturm, IX. korpus 24, Solkan
TRAČNO ŽAGO za žaganje kosti ugodno prodam. Brje, 9, Dobravlje ŠIVALNI stroj Ruža-step, nerabljen, prodam. Tel. 066/25-104 TV barvni, loevve opta, star 5 let, ekran 56 cm, 99 kanalov, brezhiben, prodam. Tel. 066/25-309 TV barvni Gorenje CTV 632, s teletekstom, ekran 61, eno leto star, prodam. Tel. 061/796-054 PEČ Feroterm, 32 kvv, za centralno kurjavo, malo rabljeno, prodam za 70.000 SLT. Franko Pangerc, Manče 19/c, Vipava RAČUNALNIK AMIGA 500, prodam. Tel. 066/35-453
PRODAJALNA
JASMIN
ŠLANDROV TRG 6 ŽALEC
Tel. 063/721-726
VAM V ČASU OD 15. 5. do 10.6.1992 NUDI 15% POPUST NA BOGATO IZBIRO POROČNIH OBLEK OBLEK ZA SV. OBHAJILO OBLEK ZA SV. BIRMO
ZA NAKUP SE PRIPOROČAMO!
LI5e«is»|ttd.<,
Mariborska 116
VAM NUDI UGODEN NAKUP:
-	ŽAGANEGA LESA IGLAVCEV IN LISTAVCEV
-	LADIJSKI POD,
-	STROPNE IN STENSKE OBLOGE
-	LAMELNI PARKET
-	TER FURNIRJEV RAZLIČNIH DREVESNIH VRST
PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE!
Vse informacije dobite na telefon: 063/32-421 od 6. do 15. ure, Fax: 063/32-460
bio^VIII
Trgovsko podjetje, d.o.o., Celje 63000, Teharska 111; tel./faks: 063/29-144
AKCIJSKA PRODAJA KUHINJ V MESECU MAJU
ZA GOTOVINO	30% POPUST
proizvajalci: GORENJE, LIPA, MARLES, BREST, SVEA, vodilni italijanski proizvajalec CEZAR, lastna masivna kuhinja BI0-KU
Nudimo BREZPLAČEN nasvet in pomoč arhitekta pri načrtovanju kuhinj ter prevoz in montažo za nakup nad 50.000 SLT.
NAKUP JE MOŽEN NA ČEKE 1 +3 BREZ OBRESTI ALI NA 1+5 OBROČNO ODPLAČEVANJE Z MINIMALNIMI OBRESTMI
PRED NAKUPOM SE PREPRIČAJTE 0 KONKURENČNOSTI NAŠE PONUDBE
ŽIVALI
3 KOKER ŠPANJELKE z rodovnikom, odličnih staršev, 1 x cepljenje, prodam. Tel. 065/25-880.
NEMŠKE OVČARJE stare 8 tednov, prodam. Tel. 065/78-090 ČEBELE prodam. Gregorčič, Partizanska 4, Deskle, Anhovo KOKOŠI nesnice v nesnosti prodam. Tel. 065/48-417.
LOVSKE PSE prepeličarje in bavarske barvarje prodam. Tel. 065/ 57-028, Boškin
KRAVO, mlado, brejo 6 mesecev, drugič brejo, prodam. Slavko Hro-bat, Dobravlje 7.
V REDNO delovno razmerje vzamemo KV natakarico (ali priučeno z večletno prakso) v gostilni v Novi Gorici. Nudimo stanovanje. Tel. 065/21-403.
ŠIVILJA konfekcije dobi honorarno zaposlitev. Tel. 065/24-873, od 7. do 16. ure.
PRIDNO šiviljo, izkušeno honorarno zaposlimo. Iščem tudi moškega krojača - šiviljo. Tel. 065/26-832. _
ZAČASNO ali honorarno zaposlim dekle za delov bifeju. Tel. 065/ 24-808.
IŠČEM VARSTVO za 2 letnega fanta v Novi Gorici ali njeni okolici za dop. in pop. čas. Tel. 065/48-785, od 19. ure.
MARINO Trst, išče tri čistilke ter dve uradnici. Odgovor v slovenskem jeziku na MARINO Cas. Post. 1338, 34100 Trieste 3
PIZZERIA ŠMARJE, išče dekleta za pomoč v strežbi in v kuhinji. Tel. 066/56-354, vsak dan od 15. do 18. ure.
GOSPODINJI za pomoč starejši gospe v centru Firenc, od junija nudimo stanovanje, hrano in primerno plačilo. Tel. 0039/55215481, od ponedeljka do sobote od 21. do 22. ure.
GOSTILNA A. S. iz Godenj potrebuje kuharja. Tel. 067/64-050.
DEKLE, staro 23 let, išče delo. Tel. 066/63-061.
IŠČEMO PRODAJALCE za Postojno in Novo Gorico za zelišča 35% provizija. Tel. 064/218-035, v petek od 14. do 18. ure.
RESTAVRACIJA zaposli natakarja ali natakarico in kuharja. Tel. 066/59-212.
TRGOVKO, lahko pripravnico za delo v Boutigu, iščem. Tel. 066/72-453.
RAZNO
V KOPRU na Tržnici, prodam dokončan lokal, 30 m2. Tel. 066/22-328 ali 066/264-197.
TRAMOVE 4 in 5 m dolge, 12x14 in ZASTAVO 750, prodam. IX september 235, Vrtojba, Šempeter.
KORUZO v zrnju, prodam. Jeleri-čič, Prvačina 34/a. Tel. 065/56-528.
VEČJO KOLIČINO sena prodam. Bojan Pahor, Korita na Krasu 3, Kostanjevica. Tel. 065/57-515.
GLAVO za golfa J bencin, traktorske verige 600x16, 4 kos, prodam. Peter Bavdaž, Bevkova 66, Deskle, Anhovo.
RENAULT 4, letnik 80, cena po dogovoru in KOPAČICO batuje, novo, prodam. Tel. 065/80-231.
KORUZO v zrnju prodam. Tel. 065/57-289.
PRIKOLICO Adria, s predprostorom in drugo opremo ter Maestral 18, prodam. Tel. 066/62-301.
PISALNO mizo in šivalni stroj ru-ža, prodam. Tel. 067/65-154.
NUDIM zemljišče za kakršnokoli donosno dejavnost in grem v kooperacijo. Tel. 066/78-788.
LOKAL, 23 m2, na Ogrlici v Kopru, prodam. Tel. 066/59-212.
LOKAL na Tržnici, 24 m2, prodam in moped Tomos 4 ter moped Piag-gio, prodam. Tel. 066/31-351.
KOPAČICO atuje in videorekorder, prodam. Tel. 066/63-745.
31. letni fant, športnega videza želi spoznati dekle zaradi prijateljstva oz. morebitnega skupnega življenja. Zaželjeno, da si nekadilka. Ponudbe pod šifro: Plava laguna, na novogoriški ogl. oddelek.
BALKONSKA VRATA 140x210, z roleto in rabljene planete, debeline 3 cm, prodam. Tel. 065/24-008.
STIROPOR, 4 cm, nov, 130 m2, prodam za 30% ceneje. Tel. 065/51-010.
iimmi mi

ENOSOBNO stanovanje v Treb-" njem, 47 m2 in klet. prodam najboljšemu ponudniku. Tel. 23-311 int. 391, samo v petek od 13. do 16. ure Garsonjero 26 m2 s centralno kurjavo in KATV, 126 P, nov, prodam. Tel. 26-517 po 15. uri GARSONJERO ali enosobno stanovanje v Novem mestu kupim. Ponudbe pod šifro 20-30 m2 SAMSKI, urejen in redno zaposlen moški želi najeti garsonjero v Novem mestu. Tel. 068/73-111, po 15. uri
TRISOBNO stanovanje oddam za določen čas. Tel. 26-858 ENOSOBNO lastniško stanovanje (45 m2) v Novem mestu zamenjam za večjega z možnostjo odkupa. Tel. 27-208
KMETIJSKA
MEHANIZACIJA
TRAKTORSKI obračalnik sental prodam. Ivan Kastelic, Muhaber 5 a, Novo mesto
TRAČNE grablje za traktor TV prodam. Janez Sintič, Kočarija 16. Kostanjevica na Krki
SAMONAKLADALKO SIP za seno prodam. Podgora 42, Straža, tel. 84-628
MALO RABLJENO samohodno motorno kosilnico (škarje) prodam za 400 DEM protivrednosti. Tel. 23-947
KOMBAJN fahr M66S in M66, za pšenico, odlično ohranjen, prodam. Tel. 0608/67-529
ROTACIJSKO kosilnico Panonija, prodam. Tel. 25-226
TRAKTORSKI obračalnik, rotacijsko kosilnico 165 in pajka prodam. Pavle Zajc, Zbure 44, Šmarješke Toplice
NOVO 17 m3 nakladalko, brejo kobilo in voziček za BCS prodam. Tel. 56-612
KOSILNICO BCS 127 in traktor IMT 542, vse dobro ohranjeno, ugodno prodam. Tel. 063/ 746-187
ATMET/JA Z.EŠNIK -
Tel.: 779 -
PRODAM
NERABLJENO KONFEKCIJO za novorojenčka, novo in rabljeno obutev za otroke v starosti od enega do dveh let ugodno prodam. Tel. 45-377, zvečer
2 m3 suhih hrastovih plohov prodam. Naslov v oglasnem oddelku PRIKOLICO za osebni avto prodam ali menjam za les. Tel. 068/ 47-
MIZARSKI STROJ debelinka, po-ravnalka in napravo za opaž, podne prodam. Tel. 45-541 STROJ za kemijsko čiščenje in opremo za trgovino (tekstil, obutev) ugodno prodam. Tel. 64-007 ali
TELEVIZOR Toshiba s teletekstom, stereo, prodam. Tel. 25-226 BREJO telico friziko in kravo za zakol prodam. Tel. 76-528
IZKOPALEC KROMPIRJA, kobilo staro 4 leta, težko 600 kg in dvored-ni pletilni stroj Brother prodam. Tel. 40-781
HARMONIKO ATLANTIK 4 in otroško posteljico prodam. Tel. 26-612 _
ŠIVALNI industrijski stroj Pfaff, dvoigelko Durkop, entlarico in likalno mizo prodam. Tel. 069/ 56-010
KUPIM
KUPIM 5 m3 bukovih drv. Tel. 23-408
PARCELO za gradnjo gostinskega lokala v okolici Novega mesta ali Dolenjskih Toplic kupim. Tel. 068/ 22-282
DELO
TAVERNA v Krškem zaposli dekle. Tel. 0608/31-888 ali 32-224
CraFrčno oblnkovAlcn, DEsnqNEnjn m vsn, IV PRH svoj EM (IeLu UpORAbljATE
OSEBNE RAČUNALNIKE PC Aln APPLE MACINTOSH
IMATE MOŽNOST SVOJE IZDELKE OSVETLITI NA PAPIR ALI FILM (RESOLUCIJA 2540 DPI)
V#	SIMONA VOVK
\L	OSTROŽNO 113} CCUC
W	TEL & FflX: 063/34-222
MALI OGLAS ZASTONJ Kupoli
MOJ NASLOV:
Kupon in čitljivo besedilo malega oglasa pošljite na naslov Nova doba, Aškerčeva 15, Celje, s pripisom »Za male oglase« in svojim polnim naslovom. Oglasov pod šifro in oglasov za podjetja in obrtnike ne objavljamo brezplačno.
IŠČEM DEKLE za honorarno delo v trgovini, v popoldanskem času. Tel. 068/ 43-765, po 20. uri ZAPOSLIM natakarico za delo za šankom. Tel. 068/25-325 KAVA BAR Pri slonu nujno potrebuje čistilko za enkrat tedensko čiščenje. Tel. 25-901 REDNO ali honorarno zaposlim samostojno šiviljo s prakso. Tel. 21-559, od 14. ure dalie ZAPOSLIMO kuharsko pomočnico, čistilko in natakarico. Gostišče Kolednik na Veselici v Metliki, tel. 24-765, po 20. uri ODLIČNO PLAČANO honorarno delo, pogoj osebni avto. Inf. Gozdna pot 10, Leskovec pri Krškem IŠČEMO POTNIKE za prodajo na terenu. Nudimo najboljše pogoje. Tel. 85-325
STE PRIPRAVLJENI za dober honorar prodajati na terenu dobro prodajani artikel. Tel. 23-977 S POŠTENIM DELOM do dobrega zaslužka. Ce imate proste vikende, osebni avto, pokličite na tel. 24-781, dopoldne
MLADO kravo prodam. Alojzija Cimermančič, Šenjošt pri Stopičah 5
ČISTOKRVNE nemške ovčarje in kozo z mladiči prodam. Tel. 52-518 KORUZO v storžih ugodno prodam. Grden, tel. 068/44-433, zvečer SINGER overlock, nov, 4 nitni, prodam za 1.450 DEM. Garancija in rezervni deli. Tel. 061/448-475 KRAVO mlekarico prodam. Tel. 23-562
SENO, koruzo in oves prodam. Darko Kegljevič, Ostrog 26, Šentjernej
55 TRIMETRSKIH betonskih rešetk prodam. Franci Mrgole, Telče 21, Tržišče
BRAKO PRIKOLICO, Treska, novo, prodam za 1.500 DEM. Tel. 0608/81-073, od 7. do 13. ure DVE otroški posteljici z jogiji (135x65) prodam. Tel. 0608/75-620 OVERLOCK PFAFF entlarico, 4-nitno, novo, nerabljeno, z enolet-no-garancijo, ugodno prodam. Tel. 064/215-650
KOMPRESOR-traktorski, prenosni, 4 zračna kladiva in 10 svedrov za kamen prodam. Tel. 068/56-536 MLADO brejo kravo, 2 krat telila, prodam. Tel. 061/801-563
DIATONIČNO HARMONIKO Železnik, c, f, b, dobro ohranjeno, prodam. Robert Zupančič, Dol. Ka-mence 45 B, Novo mesto RDEČO VINO ■ prodam. Tel. 25-414 ali 27-848 KOZE, stare in mladiče, prodam. Tel. 26-107
ITALIJANSKI kombiniran otroški voziček PEG ter avto sedež prodam. Tel. 068/24-449
POSEST
MLADO DRUŽINO iščem za pomoč na kmetiji. Naslov v oglasnem oddelku
OTROŠKI VOZIČEK italijanski, dobro ohranjen, ugodno prodam. Tel. 22-361
PROSTOR, 45 m2, oddam v najem. Tel. 27-134
V	NOVEM MESTU iščemo prijazno gospo za občasno pomoč pri varstvu dveh predšolskih otrok. Tel. 22-988
V	NAJEM ODDAM prostor (150 m2), s predplačilom. Tel. 068/43-797, po 20. uri
FRIZERSKI SALON oddam v najem. Prodam večjo avtomobilsko prikolico. Tel. 26-665
ODDAM opremljen boutigue v Sevnici in prodam registrsko blagajno. tel. 25-259
VESTNIK
ENOSOBNO OPREMLJENO STANOVANJE v središču Murske Sobote, dam v najem. Naslov v upravi lista
GARSONJERO v M. Soboti takoj najamem. Tel. 069/26-224
DVOINPOLSOBNO STANOVANJE v središču M. Sobote dam v najem (idealno za poslovneže), tel. 22-040
GARSONJERO ali stanovanje vzamem v najem. Tel. 59-036
20 arov VINOGRADA v Dolgova-ških goricah (Szenyegeto) prodam. Inf. G. Lakoš 66
HIŠO z vrtom, sadovnjakom in gospodarskim poslopjem prodam. Pince Marof 24
NEDOGRAJENO HIŠO v Segov-cih z 29 ari zemlje prodam. Tel. 9949 0841-54326
GOZD, 80 arov, večinoma borov les, prodam. Tel. 45-339
GRADBENO PARCELO in parcelo za počitniško hišico blizu zdravilišča v Radencih prodam. Elektrika in voda na parceli, asfalt, prodam. Inf. po tel. 062/634-141
TELICO, visoko brejo, prodam. Stefan Štiblar, Petanjci 102 KRAVO, staro 5 let, 8 mesecev brejo, prodam. Martin Balažič, Žižki 96
KRAVO s teletom ali kravo, brejo 5 mesecev, kontrola A, prodam. Kupšinci 16, tel. 24-258 PUJSKE in MOTOR za lado 1200 prodam. Marija Štiblar, Satahovci 22
KOZE srnaste pasme, prodam, štic, Stavešinski vrh 42, Spodnji Ivanjci
PUJSKE prodam. Tel. 23-421 PUJSKE prodam. Kolesarska 51, Tropovci
KRAVO, visoko brejo, prodam. Janko Belec, Lukavci 55, Križevci pri Ljutomeru
ŽIVINO po izbiri prodam. Alojz Pozveg, Lutverci 80, Apače
NATAKARICO, kvalificirano ali priučeno za delo za točilno mizo in strežbo zaposlimo. Tel. 48-075 TAKOJ ZAPOSLIMO PRIKUPNO DEKLE za strežbo v okrepčevalnici. Horvat-Jurševka, Ljutomer. Tel. 81-711, popoldan ZA OBIRANJE JAGOD od začetka junija do konca junija v Avstriji (dober zaslužek) se prijavite do 25. maja v Kuzmi 45, tel. 55-091, po 18. uri VEČ POTNIKOV potrebujemo za prodajo 60 vrst tekstila na terenu za območje ŠTAJERSKE IN PREKMURJA. Spdobudna provizija je zelo lep zaslužek. Možnost vodenja skupine in redne zaposlitve. Tel. 062/724-662
KMETIJSKA
MEHANIZACIJA
KRIŽNE BRANE, prodam. Trimli-ni 58
TRAKTOR IMT 353, letnik 1977, 1700 delovnih ur, registriran s kabino, prodam. Ernest Heceg, Šalovci
KOMBAJN ZMAJ 133 B, pripravljen za žetev in okopalnik koruze IMT s trosilnikom za gnojilo prodam. Tel. 23-179 JERMENICO in dvobrazdni plug za traktor TOMO VINKOVIČ TV 30, prodam. Matjaševci 42, tel. 069/55-116
KOSO, OLTOVO, novo, zadnji priklop, ter starejši voz z gumijastimi kolesi, prodam. Franc Marič, Rankovci 31, Tišina KOMBANJ, ŽITNI, JOHN DEERE LANZ 150, za rezervne dele in SLAMOREZNICO ALFA LAVAL s transportno verigo in puhalnikom prodam. Huber Pečerovci 119 TRAKTOR FERGUSON 560, starejši, letnik, in ZASTAVO KOMBI 850 prodam. Jakob, Lipovci 103 TRAKTOR IMT 560 dobro ohranjen, 2000 delovnih ur, prodam. Cena po dogovoru. Viktor Hauzer, Sovjak 77, Videm ob Ščavnici
RAZNO
ČEBELE v AŽ panjih ali brez njih ugodno prodam. Tel. 21-964 ŽENSKO KOLO, novo, s 5 prestavami, ugodno prodam. Tel. 21-964 BIFE PRIKOLICO, opremljeno, novo, prodam. Tel. 069/65-091 ODKUPUJEMO BUČNO SEME GOLICE. Tel. 48-075 STRUŽNICO MT 120 S, malo rabljeno, z orodjem, tudi na obroke, prodam, tel. 062/724-306 REGAL za dnevno sobo, novejši in radio kamakrovvn, prodam. Mur-gec, Postružnikova 10, Ljutomer 1500 I DOBREGA VINA (okolica Koga), lahko tudi manjšo količino, ugodno prodam. Tel. 062/716-063 KORUZO na storžih, večjo količino, prodam. Velika Polana 62 2 OKNI, 120 X 145, dvokrilni, zastekljeni, z roletami, poceni prodam. Tel. 24-584, po 20. uri 2 OKNI (100 X 140 in 120 X 100), z roletami, prodam. Severjeva 7, M. Sobota
STREŠNIK TRAJANKA, nerabljen, za 200 m2, ugodno prodam. Peter Kolosovski, Stara gora 17, Videm ob Ščavnici HRASTOVE PLOHE, suhe, 5 cm, in dobro domačo slivovico 100 I, prodam. Tel. 48-045 GORSKO KOLO, MOŠKO znamke Rog, staro eno leto, ugodno prodam. Tel. 24-980 120-basno klavirsko harmoniko HOHNER, MELODIJA, 4-krat uglašeno, ugodno prodam. Tel. 069/41-
KORUZO, luščeno, večjo količino, prodam. Cena po dogovoru. Lipovci 76
STROJ ZA KAVO znamke ASTO-RIA, generalno obnovljen, in mlinček za kavo prodam. Tel. 23-282 KORUZO, luščeno in na storžih, prodam. Satahovci 12 SPALNICO, rabljeno in termoakumulacijsko peč, 2,5 kW, prodam. Ivanci 68
INDUSTRIJSKI LIKALNIK ugodno prodam. Tel. 069/22-563
FORD TAUNUS 17 M, registriran do 8/92, fotoaparat Elicon,' tomos automatic, ugodno prodam ter TV ekran 56, cena 9.000 SLT. Krivonog Lenart, Podjavorškova 5, Celje
FIAT 850 special, letnik 1975, generalno obnovljen, prodam, cena 500 DEM, neregistriran. Tel.: 063/ 714-418
VVARTBURG, letnik 1977, registriran do 4/1993, obnovljen, prodam, cena 1.300 DEM. Tel.: 063/ 714-418
ZASTAVO 101, letnik 1978, registriran do 7/1992, prodam, cena 600 DEM. Tel.: (063) 39-930.
Ostalo
Z-750, letnik 1978, reg. do 10/92, cena 700 DEM/SLT in čelado ter APN-6, cena 20.000,00 SLT prodam. Tel.: 063/772-044 VW 1200, letnik 75, garažiran, kleparsko obnovljen, prodam, cena 3.000 DEM. Tel.: 061/322-612
BRAKO PRIKOLICO ugodno prodam, cena po dogovoru. Tel.: 063/857-335, po 16. uri
FENDER STRATOCASTER SOU-IRE, prodam, cena 600 DEM. Tel.: 063/854-806
TRI KOLESA PONY, prodam, cena enega 5.000 SLT Tel.: 063/850-051
KOMPLETNO FOTOTEMNICO
(čb), povečevalnika (cena 350 DEM), teleskopski daljnogled 20 X 50 s torbico (cena 200 DEM), kitaro, akustično (80 SLT), prodam. Križaj Zvonko, Dečkova 56, Celje
AKVIZITERSKA PRODAJA, zelo ugoden in dober zaslužek. Tel.: 063/36-581, zvečer
STANOVANJE mlajši upokojenki, samski, nudim in hrano za pomoč v gospodinjstvu in na vrtu. Zidanški Julijana, Tovorna ul. 5, Celje
OLJNI GORILEC, nov, z garancijo, prodam, ugodno na 4 čeke. Tel.: 34-502
ZEMLJIŠČE 464 m2, z izkopom, na sončni legi v Hramšah pri Dobrni, prodam. Tel.: 063/854-804, popoldan
KOZO in kozliče, prodam. Tel.: 063/33-700
ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK
3+1, ugodno prodam, tel. (063) 26-981.
PLETILNI STROJ na kartice, prodam. Tel. (0608) 33-491, vsak dan od 17. do 19. ure.
800 kosov nove BETONSKE STREŠNE OPEKE, rabljen pralni stroj, električni štedilnik in štedilnik na trda goriva, ugodno prodam. Tel.: (063) 711-278, dopoldan.
SATELITSKI SISTEM PACE S3, 90 cm antena, 1,2 dB kon-verter, ugodno prodam, popolnoma nov, zapakiran, možno tudi na več obrokov. Tel.: (062) 38-296 ali 103-116.
ENOFAZNI DVOTARIFNI ŠTEVEC (5.000 SLT), preklopno uro (6.000 SLT), kitaro, dopisno šolo kitare (začetni, nadaljevalni kurz, šola moderne kitare) skupaj 125 lekcij in 3 kasete, cena s kitaro 12.000 SLT, prodam. Križaj Zvonko, Dečkova 56, Celje.
ŽELIM SPOZNATI MAMICO, staro 26 let, ki je doma iz okolice Grobelnega, javi se po telefonu št. 21-811 int. 747 ali pridi prvo soboto po objavi v Celje na avtobusno postajo pod št. 6, ob 12. uri, v roki bom imel časopis.
NOVINAR pripravnik išče sobo z uporabo kopalnice v Celju. Tel. (063) 441-215 ali 441-606, Franc.
NAROČILNICA
priimek
naslov
naročam časopis-tednik Novo dobo na naslov
Na gornji naslov mi pošljite.................izvodov.
(število)
Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino.
podpis naročnika
FOTOREPORTAŽA
ŽE PRIJEMA
-:	r	jjHggg	.
niti ne vzbujata preveč pozornosti, kdo pa še ima danes čas




J
gipijlfif
■ .
mmm
IMSBil

vendar pa tudi upornost ni kar tako