NARODNI GOSPODAR GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE. Člani „Zadružne zveze* dobivajo list brezplačno. — Cena listu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta dve kroni; za četrt leta eno krono; za člane zvezinih zadrug po tri krone na leto. — Posamezne številke 20 vin. Sklep urejevanja 5. in 20. vsacega meseca. — Rokopisi se ne vračajo. — Cene inseratom po 30 I) od enostopne petit - vrste, za večkratno insercijo po dogovoru. Telefon štev. 216. V Ljubljani, 26. julija 1909. C. kr, poštne Pran. ši. 64.846 Kr. oprske „ „ „ 16.648 Vsebina: Deželna vinarska zadruga. Iz Splošne Zveze avstrijskih kmetijskih zadrug Gospodarski in socialni pomen kmetijskih zadrug v Nemčiji. Stroji v kmetijstvu. Gospodarske črtice z Danskega osobito razvoj njenega mlekarstva. Zadružni pregled. Vprašanja in odgovori. Gospodarske drobtine. Književnost. Občni zbori. Pregled poslovanja hranilnic in posojilnic. Deželna vinarska zadruga. Ljubljana, julija 1909. Po prizadevanju kranjskega deželnega odbora se je osnovala dne 22. julija v Ljubljani velika zadružna organizacija kranjskega vinogradništva. Medtem, ko je malone že popolnoma gospodarsko združen kranjski kmet, zaostali so vinogradniki. Umevno. Trtna uš jim je uničila pred leti trto. Minula so leta, predno so zopet obnovili vinograde. Imeli so seveda veliko škodo. Zato pa na gospodarsko združevalnem polju kranjski vinogradniki niso tako napredovali kakor so napredovali drugi kranjski kmetje. Ustanovitev „Deželne vinarske zadruge“ je bila tem nujnejša, ker se bore danes naši vinogradniki, bodisi že vipavski ali dolenjski, s težko vinsko krizo. Revež ne more spraviti v denar svoje vinske kapljice. V tem oziru bo šla nova zadruga na roko. Poiskati mora in bo poiskala našemu vinogradništvu novih odjemalcev in dati razprodaji našega domačega vina moderno obliko. Ravno tako važen namen pa ima nova deželna okvirna zadruga tudi, ker bo morala združiti v svoje okvirje vse krajne vinarske zadruge, ki se imajo ustanoviti. Upamo, da nova gospodarska zadruga v najkrajšem času izvrši svojo zadačo, kranjskim vinogradnikom v korist. Ustanovni shod nove zadruge je bil primeroma prav dobro obiskan. Vršil se je v veliki dvorani „Uniona“. Zborovanja se je udeležilo več državnih in deželnih poslancev, županov, zastopnikov zadrug in vinogradnikov. Zborovanje je otvoril v imenu propo-nentov deželni odbornik grof Barbo, ki je izvajal: Trtna uš, ki nam je uničila vinograde, je premagana. Vinogradi so obnovljeni in rode bogato žlahtno vinsko kapljico. Žlahtna naša kapljica lahko tekmuje z drugimi vini. Naš kranjski cviček je na dobrem glasu. Potihnili so glasovi, češ, da je zanj vstvarjeno le kranjsko grlo. Naš trud pri obnovitvi vinogradov se je tako izplačal, da imamo zdaj preveč vina in ga vinogradnik ne more spraviti v denar. Padla je tudi cena vinu. Gledati moramo, da cena vina še bolj ne bo padala. Vsi se veselimo boljšega časa, a skrbeti moramo, da se reši — 226 iz krize, v kateri se nahaja zdaj nas vinogradnik, ker ne more prodati vina. Deželni odbor ima resno voljo, da pomore vinogradnikom. Sklical je zato enketo veščakov, da poizve, kako dvigniti stanje našega vinogradništva. Enketa je izjavila, da je le v združenju vinogradnikov moč. Izvolila je enketa ožji odbor, ki mu je naročila, naj izdela pravila za „Deželno vinarsko zvezo“. Ožji odbor je izdelal pravila, ki jih je potrdilo in vpisalo v zadružni register deželno sodišče. Pravila bo prečital c. kr. kletarski nadzornik Gombač. O pravilih nove zadruge poroča g. nadzornik Gombač, ki navaja nekoliko zgodovine našega vinogradništva. Okolu leta 1894. in 1895. je uničila trtna uš trte našemu vinogradniku. S pomočjo države so se obnovili vinogradi. Povzdignilo se je pridelovanje vina, ki je imelo višje cene kakor danes, ko so že padle pri dolenjskih vinih na 15, 14 in 12 krajcarjev pri litru, pri vipavskih pa na 14, 12 in 10 krajcarjev. Veliko konkurenco delajo kranjskim vinom istrska in dalmatinska vina, izginila so pa tirolska vina iz naših kleti. Delajmo na to, da pride naš kranjski pridelek v naše kleti. Ko se še spomni enkete, preide na pravila. Namen novi zadrugi je, da pospešuje prodajo vina. Ustanavlja naj v ta namen zadružne kleti, vinotoče, razstave, vinske poskušnje, vinske sejme. Vinska kupčija naj se posreduje s potniki. Zadružne kleti se bodo ustanavljale po deželi, v Ljubljani se ne ustanovi takoj z ozirom na ogromne stroške. Vinotoči se bodo pa morali ustanavljati po nevinorodnih krajih na Koroškem, Deškem, v Bukovini in drugod. Reklamni odbori bodo imeli namen, da poiščejo in priporoče dobra vina zadrugi, kakor tudi nakup kletarskega orodja. Vpisnina znaša 10 kron, delež pa 20 kron. Vsak zadružnik mora imeti en delež. Jamči s trikratno vsoto vzetih deležev. Vsak zadružnik ima do 50 deležev po 1 glas. Načelstvo obstoja iz načelnika in njegovega namestnika, ki ju voli občni zbor in iz 12 odbornikov. Nadzorstvo in razsodišče imata po pet članov. Občni zbor se skliče enkrat na leto do 15. junija. Po potrebi, če to zahteva ena desetina zadružnikov ali nadzorstvo, se skliče izredni občni zbor. Občni zbor se prijavi 14 dni prej v ljubljanskih dnevnikih. Nek udeležnik je hotel zanesti politiko v to strogo gospodarsko podjetje, dasiravno je navidez svaril pred takim početjem. Zato je pa tudi dobil odgovor kakor ga je zaslužil. V odbor so bili soglasno izvoljeni: za načelnika drž. poslanec dr. Janko Hočevar, za njegovega namestnika grof Barbo, za odbornike: Franc Miklavčič, posestnik Sv. Križu pri Litiji, ravnatelj šole na Grmu Rohrman, oskrbnik Davorin Vukšinič, Metlika, Frančišek Uršič, Vipava, kom. svetnik drž. poslanec Povše, posestnik Prijatelj, Tržišče, župan Rihard Ferjančič, Goče, župan Janez Kerin, Sv. Križ pri Kostanjevici, župan Josip Zurc, deželni poslanec Mandelj, grof Margheri, Lackner, Urnomelj; v razsodišče učitelj Mrcina, Vipava, deželni poslanec Mirko Perhavec, črnomeljski župan Matija Skubic, Viljem Pfeifer, pos. Leopold Dekleva; v nadzorstvo pa: dekan Matija Erzar, Semič, dež posl. F. Matjašič, dekan Schweiger, dež. posl. Ravnikar, dež. odbornik dr. Pegan. Sklene se, da se gg. vinogradniška in kletarska nadzornika stalno kot izvedenca povabita k vsem sejam načelstva. Viljem Pfeifer priporoča poizkuševalne kleti in priporoča, naj se zopet oživi po-izkuševalna klet v Ljubljani. Natlačen iz Metlike priporoča, naj se podpira ustanovitev novih zadiug in podružnic osobito v Beli Krajini, ki ječi pod pezo vinske krize. Lani se je pridelalo veliko vina, a se ne more prodati, ker konkurirajo Hrvatje s še nižjimi cenami. Boji se, da padejo vinske cene še bolj, kot so padle. Priporoča samostojno filijalko za Belokrajino. C. kr. kle- tarski nadzornik omenja, da se bo pred vsem gledalo na ustanovitev podružnic v Semiču, Metliki, Črnomlju. Na dr. Peganov predlog se sklene, da v svrho konstitucije skliče razsodišče učitelj Mrcina, nadzorstvo pa deželni poslanec Matjašič. Deželni poslanec Mandelj naglasa: Glavna naloga nove zadruge bo, da se spravi kolikor mo* v goče veliko vina na Češko in v druge kraje. Konkurirala ne bo zadruga domačim gostilničarjem. Delala bo marveč zadruga na to, da se spravi kolikor mogoče veliko vina v druge kraje. Dež. odbornik dr. Lampe izvaja: Dežela Kranjska je veliko žrtvovala, da so se po trtni uši uničeni vinogradi obnovili. Drugi korak, da se bode vino tudi razpečavalo, smo storili danes z ustanovitvijo zadruge. Kakor je dežela prej podpirala obnovljenje vinogradov, tako bo podpirala novo zadrugo. Najvišja subvencija pa ničesar ne pomenja, ako zadruga sama ne bo delovala. Prosi novi odbor, naj se z veliko vnemo oprime dela, kupčije, kalkulacije, da se bo izpečalo vino. Ustanovitev zadruge je pa samo začetek. Največji pomen mora pa zadobiti zadruga po agitaciji. Duh skupnosti je glavna stvar. Zadruga mora delovati s poukom med ljudstvom. Delo bo težavno, ker je okoliš cela dežela. Oživiti mora deželna zadruga misel za lokalne organizacije. Potrebno je, da se kakor so se že Vipavci, tudi Belokranjci in Dolenjci združijo v krajne zadruge. Ustanovljena zadruga je okvir, pod katere okriljem naj se združi kranjski vinogradnik. Po dr. Lampetovem govoru se nihče ne oglasi. Zadružni podpredsednik grof Barbo zato zaključi zborovanje, se zahvali udeležencem in naznani, da dokler ne bo imela nova zadruga lastne pisarne, naj se naslovljajo vsi dopisi kakor tudi naznanila deželnemu odboru, ker bosta oskrbovala tekoče zadružne posle začasno zadružni ko- misar dr. L. Pogačnik in c. kr. kletarski nadzornik Gombač. Zadružni komisar dr. L. Pogačnik je naznanil zboru, da se je vpisalo 60 članov z 253 deleži. Vplačalo se je med vpisovanjem 430 kron vstopnine in 1600 kron deležev. Iz «Splošne Zveze avstrijskih kmetijskih zadrug». Načelstvo te za razvoj avstrijskega zadružništva velevažne osrednja zadružne organizacije je imelo dne 15. julija sejo, pri kateri se je obravnavalo o mnogih za zadružništvo pomenljivih zadevah. Splošna Zveza je letos pravila izpremenila v toliko, da bo odslej namesto enega imela 4 podpredsednike, ki so bili na njenem občnem zboru dne 26. junija izvoljeni. Med njimi sta tudi predsednik Zadružne Zveze v Ljubljani, dr. J. Ev. Krek in podnačelnik velike češke zadružne zveze v Pragi, kaplan Franc Kroiher. Vsak izmed podpredsednikov bo posloval četrt leta; vrstili se bodo po abecednem redu. Izmed tvarin, o katerih se je obravnavalo, omenjamo na kratko sledeče. Glede na prodajo poljedelskih pridelkov vojaštvu se je sklenilo, da se skliče pričetkom meseca avgusta zopetna konferenca v posvet. Svoj čas je bila Splošna Zveza sklenila urediti statistiko avstrijskega kmetijskega zadružništva. Sedaj imamo nepopolno delo, ki ga izdaja osrednja statistična komisija, katere publikacije so dokaj pomanjkljive. Vzorec za posojilniško Statistiko je že izdelan in se mu je pritrdilo. Vodil bo to v delo Slovenec Čebular. Mimogrede bodi tudi omenjeno, da je Splošna Zveza poleg v * Čebularja nastavila za konceptno delo Hrvata dr. Radiča iz Dalmacije. S sindikatom za kali se je sklenilo stopiti v dogovor. Izvoljen je bil v ta namen — 228 - tudi poseben pododbor, ki ima nalogo voditi pogajanja in skušati doseči čim najugodnejše pogoje pri nakupu. Zelo dobro deluje tarifni oddelek Splošne Zveze. Prav bi bilo, ko bi se ga zveze splošno še bolj posluževale nego doslej. Revizije pri včlanjenih zvezali je doslej izvrševal samo podpredsednik Faschingbauer, odsedaj jih bosta izvrševala tudi predsednik baron Störck, tajnik dr. Neudörfer in uradnik Otto Riba. Jeseni se pričetkom meseca oktobra ustanovi zadružni tečaj, ki bo prvo leto trajal tri mesece, kasneje pa po 6 mesecev. Predsedstvu se je predložil tudi načrt o uredbi tega tečaja, da ga izvede. Spomladi se bo priredil zadružni shod na Dunaju v deželnem dvorcu. S tem shodom obenem se bo vršila tudi konferenca revizorjev iz vse Avstrije. Dalje se je sklenilo ustanoviti za vso državo veliko osrednjo gospodarsko zvezo, ki bi se bavila s trgovskimi posli, zraven pa tudi oskrbovala izravnavo denarnega prometa med posameznimi zvezami in osrednjimi blagajnami. Tak zavod se ustanovi na Dunaju ali v obliki zadruge ali kot trgovska družba z omejeno zavezo, članice bi mogle postati samo zadružne zveze; Splošna Zveza bi pristopila s svojim deležem in bi si zagotovila zastopstvo v načelstvu in nadzorstvu. Upati je, da se tudi država udeleži takega podjetja z znatnim deležem. Načrt o tem podjetju se je izročil načelstvu, ga ga podrobno izdela in potem predloži prihodnji seji. Gospodarski in socialni pomen kmetijskih zadrug v Nemčiji. 2. Nakupovalne zadruge. Tudi nakupovalne zadruge so velikega pomena za poljedelca. A ko se zadružnim potom kupuje, se kupi ceneje, dovažanje stane manj, se jamči za pristno in dobro blago, in ima dobrodejen vpliv v kmetijsko-tehničnem oziru. Vzgojevalno vpliva na ljudi tudi to, da plačajo takoj ali vsaj kmalu kupljeno blago. a) Cenej ši nakup. Samoobsebi se razume, da se cenejše kupi in da prevažanje manj stane, ako se to vrši v velikih množinah. Ako se več vagonov blaga kupi, je gotovo cenejše kakor če se kupi le nekaj stotov. Tudi transportni stroški so manjši. Zadruga ne gleda na lastni dobiček, ampak na to, da nudi zadružnikom kolikor mogoče veliko koristi; zadovolji se z malim dobičkom, zlasti ker odborniki večinoma svoj posel zastonj opravljajo. Ta korist je tem večja, čim več zadrug se združi v centrale (osrednje nakupovalne in prodajalne zadruge). Taka gospodarska centralizacija je velika moč, katero razni prodajalci in prekupci morajo upoštevati, doseže najugodnejše cene in kupne pogoje, izrabi tudi po strokovnem vodstvu ugodne tržne konjunkture. Le en zgled! Ustanovitelj kmetijskih zadrug na Pomeranskem Knebel Doeberitz pravi: „Preden smo ustanovili zadrugo, smo morali plačati za živinsko sol 2‘25 M.; ko smo pa zadrugo osnovali, smo imeli še vedno lep dobiček, kljubu temu da smo prodajali s<>l za P30 M. Kajnit so prodajali po 2 M., mi smo ga kupili po 1-35 M. ter imeli pri tem še 3°/o dobička. Mali kmet je preje kupoval superfosfat po 9-50 M. brez garancije pristnosti, medtem ko mi sedaj na drobno prodajamo popolnoma pristno blago po 5*60 M. Torej pri enem samem stotu so ljudje imeli 4 M. dobička.“ b) Jamstvo za pristnost blaga. Posamezni mali kmet ne more dati kemično preiskati gnojila in drugih potrebščin, ker bi ga preveč stalo. Pa mnogi kmetje nimajo še nikakega smisla za kaj takega. In vendar se dobi mnogo nepoštenih tvrdk, ki slabo, ponarejeno blago prodajajo za dobro. Mnogi časopisi so odkrili v tem oziru razne goljufije. Iz Hessenskega se je leta 1906 poročalo, da je neki trgovec „po lastnem receptu“ delal gnojila, ki so imela le 2-3°/o fosforove kisline ter l'74°/0 kalija. To zmes je prodajal po 6 M. stot, ki pa je v resnici bil le 0-73 M. vreden. Potemtakem je delal trgovec z 700°/o dobička. Podobnih goljufij se mnogo dobi. Škodo je imel pri tem kmet, ker je predrago plačal svoje potrebščine. Tako oškodovanje zamore preprečiti le zadružni nakup blaga. Zadruge ali njih centrale zamorejo kupiti zajamčeno pristno blago ter dajo lahko preskušati kupljeno blago. Centralne nakupovalne in prodajalne zadruge državne zveze so od 70.000 vagonov blaga dale 20.000 krat preskušati. Pri teh 20.000 preskušnjah se je pokazalo, da je bilo 1/s pošiljatev manj vrednih. Zato se je moralo plačati 225 674 M. odškodnine. Zadruge čedalje pogosteje dajejo dobave v preskušnjo, kar je hvalevredno. c) Plačevanje v gotovini. Delovanje zadrug upliva zelo blagodejno tudi radi tega. ker se člani navajajo, da kupljeno blago takoj v gotovini plačajo ali da vsaj v najkrajšem času poravnajo svoj dolg. V tem oziru so razni prekupci kmetu veliko bolj postrežljivi, ker mnogokrat celo denarja nočejo od kmetov sprejeti, samo da postanejo ti odvisni od prekupcev, ki jih potem lahko izžemajo. Državna zveza dela na to, da se točno plačuje. Poslovni red mnogih zadrug predpisuje, da se mora kupljeno blago v 20 do 30 dneh plačati. Točno plačevanje je velikega gospo-darsko-vzgojnega ter vpliva na posamezne odjemalce, pa je tudi velikega gospodarskega pomena za zadruge in njih centrale. Ker dobe zadruge prodano blago točno plačano, potem tudi same v gotovini plačajo kupljeno blago in tako lahko dosežejo bolj ugodne kupne pogoje. d) Pospeševanje kmetijske tehnike. Zadruge zelo pospešujejo nabavo umetnih gnojil in drugih kmetijskih potrebščin. Veda, strokovni listi in razna društva so dajala teoretičen poduk, zadruge so podale prakso. List „Erfurter Raiffeisenbote“ piše o občini Alshausen-Sieverhausen v Braun-schweigu: „Žetve so bile preje tam zelo slabe, seno je bilo radi pomanjkanja apnenca zelo redko, v hlevih je bila slaba živina. Sedaj so pa naši travniki popolnoma drugačni, ker smo v zadnjih letih porabili letno na našem polju 5000 stotov gnojnega apna, 800 stotov tomaževe žlindre, 1000 stotov amonjakovega superfosfata, 500 stotov čilskega salpetra; sedaj bujno uspeva detelja, fižol in drugo rastlinstvo in v naših hlevih stoji sedaj lepo rejena živina! Stroji v kmetijstvu. II. Strojne zadruge. Izmed vzrokov, ki kmeta zadržujejo, da bi vpeljal v svoje gospodarstvo več strojev, bi navedli zlasti sledeče: 1. Kmet strojev ne pozna, ker jih najbrž še nikdar ni videl. 2. Kmet nima denarja, da bi si nabavil modernih strojev. 3. Kmet nima dovolj dela, ki bi moglo v stroj naloženi kapital zadostno obrestovati. Pouk na kmetijskih šolah, špecijalni kurzi v zvezi z demonstracijami, zlasti pa še kmetijske razstave so najbolj pripravna sredstva razširjati poznavanje strojev. Kmetijskih šol imamo Slovenci malo, te so slabo obiskane. Tudi tečajev, kjer bi se bilo razpravljalo o strojeslovju v kmetijstvu, naši kmetje dosedaj niso še imeli prilike obiskovati. Razstave so pri nas redke prikazni, če se kje taka priredi, igrajo stroji, če se sploh razstavijo, kaj postransko vlogo. Kar se denarja tiče, pač naš kmet nima ali vsaj v kratkem ne bode imel vzroka tožiti, da ne more priti do denarja, ki bi mu omogočil nabavo stroja. Slovenske dežele so že tako na gosto obsejane z denarnimi zadrugami, da vsakdo brez posebnega truda lahko pride do potrebnega denarja in sicer, kar je posebno važno, pod ugodnimi vračilnimi in obrestnimi pogoji. Nase hranilnice in posojilnice po deželi bodo gotovo z odprtimi rokami prišle na pomoč takim, ki hrepene po napredku in zboljšanju svojih gospodarstev. One bodo na tak način služile svojemu prvemu namenu in boljšale gospodarske razmere med svojimi člani, na drugi strani pa bo ravno nabava strojev dala našim malim denarnim zavodom, kakor so rajfajznovke, priliko pri njihovih članih nabrani denar takoj doma obrestonosno naložiti. Tako porabljen kapital je gotovo najplodonosnejše, najvarnejše in tudi najobčekoristnejše naložen. Vsako premikanje kapitala iz domačega kraja stane denarja, in tudi podjetniški dobiček iz kapitala odpade domačemu kraju. Denar torej, kakor razvidno, ne bode delal preglavice. Težje, kakor vprašanje po denarju, pa je vprašanje po delu pri malem posestniku, ki naj bi ga stroj opravljal, da bi zaslužil obrestovanje in amortizacijo glavnice. To slednje je nujno potrebno, ker drugače bi tvoril stroj pri kmetovalcu nekako razkošje, bi ga napravil lenega in njegovo gospodarsko stališče le še poslabšal. Iz zadrege nas tu reši sredstvo, ki se je v kmetijstvu še vedno izkazalo kot najboljše in najzanesljivejše, t. j. organizacija. Po naprednih deželah so se stroji takoj vpeljali v kmetijstvu, kakor hitro so se izkazali kot dobičkanosni. ('e posameznik sam ni mogel kupiti stroja, ali če mu ni mogel dati dosti opravila, združilo se je več posestnikov, ki so stroj na skupni račun kupili in ga potem zastonj med seboj rabili. To obliko imamo še sedaj zelo razširjeno po spodnjem Bavarskem, zgornjem Avstrijskem, kjer so zlasti parne mlatilnice v tej obliki razširjene. Tudi oblika posojevanja strojev se še kaj pogosto najde. Jeden si stroj omisli in ga potem proti plačilu poso-juje. Ta oblika je zlasti v Nemčiji razširjena ne samo pri malih posestnikih ampak tudi pri večjih in velikih, ki se velikih mlatilnic in zlasti še raznih plugov poslužujejo v tej obliki. Navedene oblike pa so veljale tako dolgo, dokler se ni našlo primernejše za skupno uporabo kmetijskih strojev. Ta oblika je nastala med malimi kmeti za male kmete, je torej gotovo umerjena vsestranskim potrebam malega posestnika. Tudi se je tekom svojega že nad pol stoletja dolgega obstanka izkazala še vedno kot najboljša in še v nobenem slučaju ni odpovedala. Imenuje se ta oblika zadruga. /e na začetku razvoja zadružništva so se jele ustanavljati strojne zadruge, da še celo prej so že obstojale strojne organizacije. Primerno potrebam so se te strojne zadruge kaj hitro razvile in je njih število zlasti po nekterih nemških državah zelo narastlo. Tako imamo samo v kraljestvu Bavarskem 1. 1900 že nad 600 takih strojnih organizacij. To pa niso nikake legitimne v zadružni register vpisane zadruge, ampak so to proste zadruge, za katere veljajo zakoni o družbah, pa z zadružnim zakonom nimajo nič opraviti. Ker pa daje zadružni zakon zadrugam neprecenljive ugodnosti, zato se od novejšega časa dalje v Nemčiji strojne organizacije ustanavljajo kot pravilne, legitimne vpisane zadruge, če tudi so zahteve zadružnega zakona precej težavne in stroge. V Avstriji je zadružništvo novejšega in najnovejšega datuma in proste strojne organizacije sploh niso prišle do razvitka, zato imamo v Avstriji večino strojnih zadrug v obliki pravilnih v register vpisanih zadrug. Najbolj so razširjene v češkem delu češkega kraljestva. Kar se strojnega zadružništva tiče, prekašajo ('ehi ne samo vse avstrijske pokrajine, kjer povsod je še težko govoriti o strojnih zadrugah, ampak daleč nadkri- Ijuje tudi vse nemške provincije in države. Že koncem leta 1907 je bilo pri češki zvezi včlanjenih 108 strojnih zadrug. S tem pa še ni bil dosežen vrhunec, nasprotno, zanimanje za strojne zadruge med češkimi kmeti še vedno raste. Med slovenskimi kmeti so strojne zadruge še malo znane, bode torej silnega pomena za razvoj strojništva in strojnih zadrug, pravilno z njimi začeti. Ne odtujuje od kake še tako očividno koristne stvari bolj, kakor prvi ponesrečeni poskus in to zlasti še pri priprostem kmetu, ki ne preračuna vedno vseh možnih in nemožnih konjektur, ampak se ozira v prvi vrsti le na vspehe. Treba bode torej pri ustanavljanju strojnih zadrug takoj od početka temeljitega premisleka tako glede kakovosti oblike, kakovosti in velikosti strojev, povsod individualno z ozirom na krajevne razmere. Iz malega raste veliko je oživljajoči princip v zadružništvu in zlasti v strojnem zadružništvu se mora slednji vedno upoštevati. Ne na jedenkrat in takoj v začetku zavaliti na zadrugo težko breme obrestovanja in amortizacije velikega kapitala in na tak način zadrugo takoj v povojih zadušiti ali ji vsaj vzeti vso življensko moč. Mal previden začetek bode vzgojil mnogo večjih in lepših vspehov. (iuspodarske črtice z Danskega, osobito razvoj njenega mlekarstva. Vlil. K lajn a enota. Napredni gospodar in živinorejec čuti potrebo, dognati vsepovsod, koliko mu je prinesla čistega dobička ta ali ona žival, ta ali ona njiva itd. Vsakdo, ki proda kako stvar, ve, da skupiček, ki ga za njo prejme, ni še pravi čisti dobiček, ampak je v tem skupičku zapopadeno tudi plačilo za njegov trud, povračilo stroškov, ki jih je imel, da je žival zredil, in da mu je njiva rodila sadu. Dognati res pravi čisti dohodek v svojem gospodarstvu je zelo potrebna in priporočljiva reč, le v mnogih slučajih je priprostemu neizobraženemu človeku prete-žavno to vresničiti. V živinoreji dela obilo preglavic, kako naj se spozna, katero živinče se boljše obrestuje in katero nam da preslabo plačilo za naš trud; katera krava tvori mleko poceni, katera pa povžije več klaje kot je vredno nje mleko. To vprašanje je zelo kočljivo. Mnogi so že dobro svetova)i, kako naj se reši, zlasti živinorejski strokovnjaki v na Nemškem. Zalibog, da so bili vsi nasveti izpeljivi pač v rokah šolanih strokovnjakov, a preprosti živinorejec se ni mogel ukvarjati z njimi. Prvi, ki je pripeljal kmetijstvo in živinorejo na pot, ki je pristopna tudi neukemu kmetovalcu, bil je docent Fjord na Danskem. Mož je bil izobražen in delaven ter je iz-previdel, da se samo iz kemičnih presku-ševališč in za zeleno mizo ne bode nikdar pripravilo kmetijstvo v kak viden napredek; ker v šolah in preskuševališčih so razmere dokaj drugačne nego so v hlevu in na njivah kmetovalca. Docent Fjord je zato pustil nado, da bi se edino iz kemične analize, iz redilnih sestavin klaje moglo priti na nje pravo živilno vrednost, in je od 1. 1887. nadalje pričel poskušati praktično v hlevih in na raznih mestih vrednost različnih klaj. Vendar mi tu ni mogoče obširno razpravljati o teh poskušnjah in o vspehih, ki so se dosegli. Omenil bodem le nekaj malega. Da je mogoče razvideti, koliko je živinče pridobilo na svoji teži in koliko mleka je dala krava v razmerju s povžito krmo, je treba razdeliti razne krme po njih vrednosti. Ker pa niso vse krme enako vredne, mora se določiti eno, ki naj služi kot zrcalo, da se druge klaje morejo z njo primerjati in se more določiti, katera je vredna več, katera manj v primeri z določeno vzorno klajo. Ta vzorna klaja se imenuje ,,klajna enota“. Beljakovina in druge redilne snovi imajo v različnih krmah različno vrednost za prebavo. V oljnatih tropinah in v žitu prebavi živina 80 do 90 odstotkov vse beljakovine, v senu je prebavi samo 50 do 60 odstotkov, v slami le 15 do 20 odstotkov; ostala gre v gnoj. Tolsče prebavi žival v oljnatih tropinah 80 do 90 odstotkov, v žitu samo 70 do 80 odstotkov, v slami pa zelo malo. Tozadevne poskušnje se vršijo na večjih posestvih, tako da dobi vsakih 10 krav, ki imajo podobne si lastnosti in enako težo, skozi več mesecev enako krmo v enaki množini. Vsaka skupina se krmi za določen čas z določeno pičo; ko čas poteče, se piče zmenjajo, in vsaka skupina dobi klajo, ki se je pred pokladala sosednji skupini: tako se razvrsti vsa klaja, da se preskusi nje prava vrednost od mnogo živali in se ne more oporekati, češ, da je vrednost krme odvisna le od želodca posamezne živali. Obenem se meri in tehta pri poskušnjah, koliko redilnih snovi je šlo v gnoj, kolik je prirastek na teži, kako se je zvišala ali znižala množina mleka. Kak je dosedanji uspeh teh poskušenj? Za klajno enoto se je vzelo 1 funt žita. Poskušnje so pa pokazale, da se 1 funt žita da nadomestiti :>/4 funta tropin zemeljskega oreha, 5/e 5/e 5/e 1 , ,, bombaževega semena, , sezamovih tropin, , tropin solnčnih rož, , „ ogerščice, , ,, konopljinega semena, , ,, kokusovega oreha, 1 funtom „ palminega sadu, 1 „ pšeničnih otrobov, 1 „ sladnih tropin, 1 „ melasine krme (odpadek slad- kornih tovarn), 9 funti pese, 9 „ korenja, 9 „ kolerabe, 12 „ repe, z 2 funti sejanega sena, ,,21/2 „ travniškega sena, „ 4 „ slame, „ 9 „ zelenja, „ 4 „ krompirja, ,, 6 „ posnetega mleka, „ 12 „ siratke. Ako vzamemo kot klajno enoto 1 kg žita, potem je treba tudi v predstoječem odstavku mesto funtov rabiti kilograme. V Nemčiji se rabi sploh le kilogramna klajna enota. Omenim še, da 1 danski ali nemški funt odgovarja natančno na x/2 kg^ naj se toraj čitatelj ne moti s starimi funti, ki so tvorili staro avstrijsko težo in ki so tehtali nekaj več kot 1j2 kg. Klajne enote so podlaga sedanjih živinorejskih kontrolnih društev, ker le z njimi si more predstaviti kmetovalec na preprost in umljiv način, katera žival se mu boljše obrestuje. On poklada svoji živini klajne enote v različni piči, in zato sme računati koliko kg mleka je dala ena krava na 100 klajnih enot, koliko druga; ali koliko se je otežila ta žival in koliko ona na 100 klajnih enot. Ako damo klajni enoti gotovo vrednost v vinarjih, doznamo iz tega primerjanja neposredno, koliko nas stane mleko te ali one krave, pitanje tega ali onega vola. Naj navedem tukaj zgled iz prakse. Klajno enoto se je v naslednjem slučaju cenilo s 4'/2 ore (6 vinarjev). „18 čred“ . . “•-S t. — 0 ^4 0 £"3 4687 O 0) JU 53 4926 S 0 •S SI J2 “J Ime jemki prumet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno > C S JE K v K v K V K v K V K V K v Dobac .... Drniš .... 10093 33 9272 29 19365 62 2200 02 2350 30 4906 3023 30 610 Dubrovnik . . 156618 23 161421 14 318039 37 32151 68 23934 21 39883 63 11200 — 303 Dragatuš . . . 6518 26 4335 40 10853 66 4905 — 4086 — 220 — 600 — 23 Fara .... 8192 12 8173 41 16365 53 7750 — 2500 27 1640 — 200 — 133 Frankolovo . . 11459 23 8791 98 20251 21 6575 20 1994 94 1249 — 1554 74 230 Gdinj .... 699 89 2804 73 3504 62 — — — — — — — — 54 Gore nad Idrijo 1548 40 1935 43 3483 83 1291 — 1934 03 — — 100 * — 77 Gorje .... 8755 52 7790 94 16546 46 6656 20 4230 07 1500 — 410 — 342 Gor. Logatec 6421 54 6291 57 12713 11 3070 — 4340 38 900 — — — 642 Gozd .... 2198 11 2420 70 4618 81 1020 — 1285 — 1839 17 682 50 170 Gradac h. p. b. 6582 27 6359 58 12941 85 2771 — 282 — 430 — 423 52 358 Gradac k. Drniša 8490 09 7723 06 16213 15 34 Gradac kod Makarske . . . 3323 86 3368 75 6692 61 1014 75 600 210 220 74 Gornjigrad . . 62356 21 66157 36 128513 57 59030 19 6235 67 800 — 2300 — 67 Gorica .... Hinje .... 5065 5543 42 10608 42 4530 1000 41 Horjul .... 12711 — 11894 58 24605 58 7709 90 5797 01 2484 13 3794 43 375 Hrenovice. . . 12561 80 14421 52 26982 60 1950 — 9208 43 5050 — 3010 — 382 Idrija .... 21171 68 18129 03 39300 71 7626 83 6119 81 11752 — 6917 93 216 Ig 40267 06 41171 31 81438 37 11927 — 11793 21 22019 — 4830 — 371 Imotski . . . 1748 60 3923 22 5671 82 411 17 308 33 1046 — 340 — 123 Izlake .... 13240 36 15240 22 28480 58 11897 20 8757 55 1430 — 1090 — 224 Igrane .... Jesenice . . . Jarenina . . . 6000 94 5752 10 11753 04 1290 4295 73 1334 1535 198 Kaštel-Buje . . 2267 40 2769 97 5037 37 8661 46 2 80 600 — 576 — 82 Kastel-Gomilica . 2270 — 2522 70 4792 70 42 — 300 — 2222 70 220 — 70 Korte .... 1329 — 2215 20 3544 20 1100 — 100 — 1300 — 120 — 67 Kamnik . . . 85076 78 85281 49 170358 27 55617 48 28515 50 20460 — 4648 07 624 Kandija . . . 95620 77 86023 89 181644 66 44090 48 48041 65 36880 — 14248 64 2042 Karojba . . . 1552 84 1024 — 2576 84 1420 — 424 — — — 120 — 130 Kaštelir . . . 40610 40 39940 76 80551 16 18167 — 5811 25 17590 — 9305 - 228 Knežak . . . 13644 15 13260 03 26904 18 11530 — 5553 69 7460 — 1000 — 370 Kočevje . . . 8069 75 7766 44 15836 19 6645 45 3033 — — — 95 — 32 Komenda . . . 14155 03 14374 41 28529 44 4015 — 8276 43 5760 — 813 84 153 Koprivnica . . 3623 — 3016 46 6639 76 1620 — 486 46 1200 — 1010 — 65 Kranj .... 71600 91 71342 78 142943 (»9 19964 56 21741 58 23981 — 572 36 128 Kranjska gora . 15445 32 15809 81 31255 13 13263 20 5482 76 3300 — 1174 — 333 Krka .... 27272 69 25457 25 52729 94 9267 60 11021 36 5140 — 4465 49 152 Kršan .... 9887 80 9174 25 19062 07 2041 72 298 79 6083 74 1951 53 183 Kruševo . . . 11087 22 10615 88 21703 10 — — 2840 50 3316 88 3780 16 221 Konjice . . . 8408 98 8239 77 16648 75 5893 35 2239 77 4000 — 262 — 106 Ki ivodol . . . 289 75 — — 289 75 — — — — 250 — 110 Kanfanar . . . Kotor .... Koljane . . . Koprivnik . . . Kozice .... Križevci . . . Kropa .... Kaštel. Stari . . Livade .... 5373 64 5799 84 11173 48 2502 1 157 93 4026 11 2150 47 309 Lukovica . . . 5828 31 4382 56 — -- 2683 ' 2969 76 770 — 120 — — Laško .... 7227 58 5432 96 12660 54 5063 — 3931 73 1600 — 796 28 238 Pre- Denarni Hranilne vloge Posojila O > Ime jemki promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno ► fl JB iS Ime jemki promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno > a Ime jemki promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno IS K 1 v K 1 v K 1 V K 1 v K Iv K !v K iv Sv. Kunigunda . 7609 98 7595 04 15205 02 4655 68 3136 88 1667 70 1236 - ■■■ 96 Sv. Lovrenc na Drav. polju . . 2301 11 2885 73 5186 84 1878 10 1661 45 186 "" 58 Sv. Lucija . . 36 31 12 — 48 31 12 — — — — — — 141 Svečina . . . 2572 50 2363 40 4935 90 2563 150 — 200 — — — 21 Spod. Polskava . 2807 17 1739 77 4546 94 2552 — 657 93 250 — 100 — 75 Stoprce . . . 1414 58 1954 59 3369 17 1112 70 1014 — 940 — 200 — 48 Sv. Benedikt. . 6318 46 9470 37 15788 83 4762 53 3772 87 290 — 1138 — 253 Sv Križ pri Trstu 12274 91 11923 90 24198 14 — 103 40 11810 — 622 105 Sv. Bolfenk . . 2380 42 1644 51 4024 93 882 95 243 — 1360 — 260 45 Sv. Peter pri Novem mestu . . 9689 22 7665 22 17354 44 5033 430 4200 — 215 94 Sv. Petar u Sumi 340 74 520 30 861 04 180 — 460 — 60 122 56 79 Sv. Peter v S. d. 2522 84 2965 88 5488 72 400 — 720 — 2245 — — 60 { Stari trg pri Ložu Studenci, Dalm. Sv. Vincenat. . Sv. Mihael poleg Šoštanja . . . Sv. Nedelja . . Sv. Trojica . . Slivnica pri Celju Sv. Križ pri Litiji Št. lij. pri Velenju 3730 71 2411 69 6142 40 1055 33 933 87 1470 470 106 Šmarjeta . . . 5905 78 1249 79 10155 57 3104 — 1002 75 3220 — 290 — 97 Sebrelje . . . 5134 59 6522 20 11656 79 4037 — 1810 75 1714 — 330 — 126 Št. Janž (Dolenj.) 2413 46 1786 52 4199 98 592 89 1719 30 50 — 150 — 156 Št. Janž na Dr. p. 10691 33 8178 08 18869 41 6930 — 2600 — 3630 — 100 — 79 Št. Jernej . . . 32286 29 21596 39 53882 68 15773 05 12806 41 8148 — 8655 76 833 Št. Lambert . . 2153 94 1975 23 4129 17 1363 37 1124 69 850 — 80 — 31 Št. Peter n. K. . 24867 74 28877 60 53745 34 9026 45 9133 14 17024 96 7023 49 525 Št. Vid pri Zatič. 23550 72 20455 21 44005 93 9616 87 12067 60 8050 — 1060 — 445 Št. Vid p. Grobel. 1460 87 1726 49 3187 36 787 68 703 27 1020 — 10 — 40 Škofja Loka . . 11752 15 10050 20 21802 35 9001 44 5165 04 1320 — 2250 — 94 Šmartno p. Kran. 20960 81 22841 97 43802 78 10574 06 5599 79 13426 43 6864 67 140 Šmartno p. Litiji 19271 94 18939 67 38211 61 9420 — 7711 62 5974 50 2180 — 280 Šmartno p. Šm. goro .... 7485 07 6398 10 13883 17 952 694 5700 420 53 Šturije .... 13881 92 14519 73 28401 65 3600 15 6343 29 7975 — 4320 52 350 Št. Vid p. Vipavi 2271 08 4159 47 6430 55 1710 — 93 — 3065 160 — 80 Šmartno ob Paki Št. Jurij p. Kr. . Št Jurij ob j. žel. Št. Ilj p. Turj. . Št Jurij p. Kum Št. Rupert . . Šibenik . . . Škocijan . . . Štokovci . . . Št. Vid n. Ljub. Šmarje . . . Trebnje . . . 27211 61 22889 53 50101 14 5333 20 2260 21 20400 531 77 154 Tinjan .... 344 11 377 — 721 11 160 — 64 — 313 — 76 — 247 Tomaj .... 14157 06 13826 40 27983 46 10121 32 868 50 2110 — 920 — 585 Tomišelj . . . 6253 14 6062 18 13315 32 3462 — 3762 18 2200 — 1480 — 325 Toplice . . . 9774 96 6115 34 15890 30 4742 — 3353 —- 2600 1640 — — Pre- Denarni Hranilne vloge P o s oj i 1 a Število članov Ime jemki promet vloženo vzdignjeno dano vrnjen O K V K V K v K V K V K V K V Trilj .... 15569 17 18489 34 34058 5, 1875 1750 93 14457 3169 70 770 Trnovo . . . 26864 96 29732 16 56597 12 15726 65 17142 80 10862 89 3793 34 833 Tučepi . . . 2491 61 2483 60 4975 21 — — — — 2130 - 112' 54 138 Tunice .... 3472 57 2302 22 5774 79 903 — 350 06 950 — 440 48 Trata .... Trebče .... Trebelno . . . Tržič .... Tržišče . . . 9033 42 9471 87 18505 29 9000 46 38 22 2000 16 Velika nedelja . 1704 24 1634 — 37921 42 1670 — 480 - 490 — — — 42 Velke Lašče . . 133542 58 129609 25 263151 83 28020 87 16234 72 32178 — 35389 84 354 Vel. Lošinj . . 3623 24 3649 84 7273 08 38 — 1242 49 1400 — 322 — 106 Videm .... 5214 07 5144 56 10358 63 1094 — 3715 12 1400 — 1625 — 195 Vipava .... 112483j 46 119847 36 232330 82 36806 33 26946 59 51657 — 57703 — 1262 Višnja gora . . 62484 68 63645 54 126130 22 39895 39 24995 16 37606 — 14542 06 627 Vodice .... 82484 22 81888 24 164736 46 44454 02 45654 21 17310 — 8041 41 157 Vodice (Dalm.) . 2438 90 2354 — 4792 90 2192 10 928 87 1222 98 36 95 — Vojsko .... 967 77 1818 48 2786 25 420 — 417 86 1400 — 193 60 48 Vrbnik 2159 23 3707 06 5866 29 1690 73 3320 73 360 — 376 — 365 Vrhnika . . . 42574 75 37290 05 79864 80 20628 69 13520 78 6553 88 11605 03 — Vurbeig . . . 2468 2002 87 4470 87 2244 — 1314 34 680 — 100 — 61 Vič 20419 03 20326 11 40770 46 12219 27 683 66 11200 — 70 — 38 Velikovec . . . Vabriga . . . Vače .... Vinjani. . . . Višnjan . . . Vrlika .... Vrvari .... 75079 50 67759 76 142839 26 22259 09 16924 40 12116 05 12028 61 616 Zaostrog . . . 1751 02 3406 19 5157 21 404 24 170 — 2057 46 384 — 2 Zg. Tuhinj . . 16139 23 15590 — 31729 23 10347 — 3823 62 3753 35 4820 34 197 Zibika .... 4794 34 302 82 5097 16 1026 — 166 17 — — 240 83 Zreče .... Zagorje ob Savi Zagradec . . . Zatičina . . . Zg. Besnica . . Zrenj .... 6238 18 6192 58 12430 76 1699 1460 3600 31 Žiče 2023 49 2341 71 4365 20 1794 — 460 — 220 — 121 — 74 Žminj .... 7180 33 10209 87 17390 20 2000 — 4600 — 3000 — 2780 21 323 Žužemberk . . 39450 30 31909 90 71360 20 12176 70 17781 71 9930 — 8464 59 — Živogošče . 289 26 2700 60 2989 86 — — — — 2700 — — — 49 Žiri Župa-Raščane . 12613 13 16987 56 29600 69 8869 20 9080 28 7880 2710 286 „Bohemia“ delniška banka v Pragi. Üstfedni banka česk^ch spofitelen (Osrednja banka čeških hranilnic) je dobila dovoljenje k vstanovitvi gori imenovanega zavoda, ki bo imel v prvi vrsti nalogo regulacije denarnega prometa slovanskih izseljencev in to pred vsem iz Združenih držav Severo-ameriških. Pripravljalna dela, ki so se vršila že dlje časa, bodo v kratkem dokončana, nakar bodo podana javnosti podrobnejša poročila. Izdajatelj: Zadružna zveza v Ljubljani. — Odgovorni urednik: Anton Kralj, uradni tajnik „Zadružne zveze“ Tisek Zadružne tiskarne, reg. zad. z oni. zav. v Ljubljani.