P*flf®!SiS8MS pta&UMI V
Uda vsak torak, to trto* to soboto.
Cono poumtnti it. Mb —«•m.
Časopis za troovino, indust** obrt,
v\SP
fe-ednfšiv« te opravatltve j« v Ljubljani, Gradišče St. 17/1. — Dopisi se ne vračajo. — Št. pi V2ovnem urada v Ljubljani 11.953. — Št. telefona 591 Baroftilna aa ozemlje SHS: letno D 90—, za pol leta D 45*—, za četrt leta D 2250, mesečno D 7‘50, za inozemstvo D 120’—. — Plača la tok se v Ljubljani
LETO V.
LJUBLJANA, dne 23. decembra 1922.
ŠTEV. 150.
List stane od 1. novembra 1922: 1. za kraljevino SHS: celoletno	Din.	120.—
polletno	Din.	60.—
četrtletno	Din.	30.—
mesečno	Din.	10.—
posamezna Štev. Din.	1.—
2. za inozemstvo: celoletno	Din.	150.—
Vesele božične praznike želi svojim naročnikom in prijateljem
uredništvo in upravništvo ,J RGOVSKEGA LISTA.“
Program novega fin. ministra.
Dosedanji sistem naše devizne politke je bil, kakor kažejo vsi znaki, popolnoma zgrešen. Prisilno gospodarstvo, diktirano s strani vlade ne bi nikdar moglo privesti tečaja dinarja do ozdravljenja in ga v resnici tudi ni privedlo. Novi finančni minister dr. Stojanovič se je odločil, da bo dovolil popolno svobodo prometa z devizami in tozadevni pravilnik je faktično tudi že izdelan. O svoji finančni politiki ter o delovnem programu, katerega hoče izvršiti, je podal novi finančni minister dopisniku zagrebškega »Tagblatta«. sledečo izjavo.
V vseh mojih dosedanjih časopisnih člankih — tako je začel dr. Stoj-jadinovic — v vseh govorih, katere sem držal na raznih konferencah, sem vedno zastopal stališče svobodnega deviznega prometa, ker sem mnenja, da se valuta ne da poboljšati s tehničnimi in umetnimi sredstvi, ampak samo potom ravnotežja v trgovinski bilanci in državnem proračunu. Vedno sem energično ugovarjal proti vsaki naredbi finančnega ministra, ki je stremela za tem, da bi ovirala normalni razvoj trgovine in gospodarstva v splošnem, in vedno sem izražal svoje prepričanje, da je treba osobito izvozno trgovino pospeševati in da se mora izvozne carine primerno znižati, da bi ne ovirale izvoza naših deželnih pridelkov. Kar se tiče budžetne politike sem povdarjal vedno in vedno, da je treba iz varčevalnih ozirov, da se ukinejo nepotrebna ministrstva in uradi in da se reducira število uredništva.
Z ene strani reforma in polajša-nje državne uprave, ki bi že sama na sebi povzročila redukcijo državnih izdatkov, z druge strani zvišanje neposrednih davkov, to so dva glavna momenta, katera mora imeti naša finančna politika vedno pred očmi. Ni dovolj, da se porazdeli neposredne davke pravično in enakomerno na vse sloje v naši državi, potrebno' je tudi, da se temeljito preuredi in izboljša davčno upravo in izterjava-nje davkov.
Med gospodarskimi krogi se je izrazila bojazen, da bi mogel povzročiti prehod k svobodnemu deviznemu prometu rapiden padec dinarja.
Toda našim gospodarskim krogom je vendar dobro znano, da so bili tečaji dinarja na naših borzah fiktivni in da niso odgovarjali tečajem, katere so notirala tuja plačilna sredstva. Po kurznem listu bi znašal tečaj francoskega franka 540, toda po tem tečaju je jedva li mogoče dobiti franke. Samo vprašanje po francoskih frankih znaša danes na naši borzi približno deset milijonov, v resnici se je pa na posameznih borznih dneh prodalo komaj 100 do 200 tisoč frankov. Isto velja pa seveda tudi glede drugih deviz. Za nakup tudi še tako neznatnega iznosa tujih deviz je bilo potrebno posebno priporočilo in celo intervencija bančnega ravnatelja. To je bila posledica dejstva, da so bile banke primorane izvrševati te posle borznih tečajev, ki so mnogo prenizki, kajti po tečajih švicarskih in drugih inozemskih borz, kamor ni segala valutna diktatura našega finančnega ministra, stoji frank pri nas ne na 540, ampak na 740.
Te nenaravne razmere se morajo končati. Mi ne smemo nikakor dopuščati, da se protestirajo menice naših najboljših trgovcev, ki si ne morejo nabaviti dolžnih deviz. Nikakor ne moremo dopuščati, da bo zbog tega naš kredit v inozemstvu pretrpel tako velike škode. Nočem, da bi se nevarni razvoj še nadalje oviral s prisilnimi sredstvi itn želim slednjič jasnosti. Pred vsem je potrebno, da spozna ves svet resnično, faktično veljavo dinarja. Ako bom tedaj že jutri odstranil državne komisije borz in bom ukinil notiranje fiktivnih tečajev in zbog tega potem notiral francoski frank v službeni tečajni list 740, ne bo to še pomenjalo novega padca dinarja in naj se to ne smatra kot pogrešek moje finančne politike, ki se je postavila na princip svobodnega deviznega prometa. Visoki devizni tečaji, ki se sedaj uradno razglašajo ni smatrati za nič drugega, nego za rezultate naše dosedanje napačne finančne politike.
Potrudil se bom, da se ne bo storilo v bodočem teh pogreškov in upam, da bom mogel preprečiti padec dinarja. Moje prvo delo bo obstojalo v tem, da povečam izvoz in sicer na ta način, da znižam izvozne carine. Na ta način nam bo mogoče, da si nabavimo večje množine tujih deviz. V moji nadaljni delavnosti se bom zvesto držal principov, katere sem vedno zastopal kot redakter 'Politike^ in kot profesor.
Poslovno poročilo trgovske zbornice o gospodarskih razmerah v Sloveniji 1.1922.
(Nadaljevanje.)
Devizni promet.
Glede deviznega in valutnega prometa je bilo v tekočem letu do sedaj izdanih nad 35 važnejših naredb, katerih nekatere so globoko zasegle v kupčijske in poslovne razmere trgovine in industrije. Razen tega je izdal generalni inšpektorat še celo vrsto odlokov in navodil deviznim odborom in carinamam v raznih načelnih vprašanjih deviznega in pla-
čilnega prometa. Zbornica je z ozirom na menjajoče se odredbe imela to vprašanje stalno v evidenci ter porabila vsako priliko, da opozori generalni inšpektorat ministrstva financ na posledice posameznih odredb ter stavila razne izpreminjevalne predloge.
Poostreni kontrolni predpisi glede nabave deviz in predložitve dokaza o plačanju uvoznega blaga carinarnicam, je povzročilo industriji kakor'tudi trgovini mnogo neprilik, ker inozemski dobavitelji vsled nestalnih valutnih razmer niso bili v stanu poslati fakture pred odpremo blaga. Tako je mnogo tovorov bilo zadržanih na carinarnicah in so nastali uvoznikom znatni stroški vsled stoj-nine in ležarine, ki so bistveno vpli-' vali na podražitev blaga.
Zato se je zbornica že koncem meseca marca zavzela pri generalnem inšpektoratu finančnega ministrstva, da se olajšajo te stroke uvozne določbe za industrijo in da se za industrijska podjetja dovoli izdajanje pogojnih sumamih dovoljenj za dobavo surovin, polfabrikatov, obratnih sredstev ter strojev za dobo treh mesecev. Finančno ministrstvo je zbornični intervenciji ugodilo in dovolilo industriji znatne olajšave z naredbo št. 4728 z dne 30. marca.
Dalje je zbornica intervenirala pri finančnem ministrstvu, da bi se glede posameznih držav z devalvirano valuto vpoštevalo izstavljanje faktur tudi v drugih valutah kakor v valutah dotične države, kar je utemeljeno s tem, da dobavljajo dotični dobavitelji surovine za svoje izdelke iz inozemstva in jih sami morajo plačati v inozemskih stabilnih valutah. Tej spomenici je generalni inšpektorat ugodil v toliko, da je dovolil, pri tvrdkah v Avstriji in Nemčiji vpošte-vati fakture v dinarjih in da se našim uvoznikom dovoljuje, da deponirajo na njjh račun z odobrenjem odborov pri Narodni banki fakturne zneske pri pooblaščenih denarnih zavodih v tuzemstvu, ki pa z njimi morejo dobavitelji razpolagati le v tuzemstvu.
Akcije za olajšave deviznega prometa.
Zbornica je pokrenila z obširno akcijo tudi vprašanje olajšave deviznih predpisov za knjigotrštvo, ki uvaža za razmeroma male zneske inozemske publikacije v poštnih zavitkih. Zbornična spomenica je imela popolen uspeh in je finančno ministrstvo dovolilo za knjigotržce izdajanje sumarnih dovoljenj za dobo treh mesecev.
Opetovano je zbornica intervenirala pri ministrstvu za olajšavo deviznih določb za poštnopaketni promet in predlagala, da naj bi se z ozirom na ogromni zastoj poštnih paketov v Mariboru in Ljubljani, kjer se je bilo nabralo sredi meseca septembra že nad 30.000 paketov, odpravi predlaganja deviznih odobrenj. Generalni inšpektorat je prvotno ugodil zborničnim predlogom v toliko, da so se pošiljatve poštnih paketov, ki so bili adresirani na zasebnike, netrgovce, oprostile od predlaganja deviznih odobrenj, s poznejšimi na-redbami pa se je iz prometno-tehničnih ozirov odredil, da se vsi pošt-
ni paketi, ki so dospeli do 2. septembra v našo državo dostavijo naslovnikom brez odobrenj deviznega odbora proti zaračunjenju, takse in s pozivom, da naknadno upravičijo in dokažejo način plačane predmetne pošiljatve. Istočasno je izdal generalni inšpektorat posebno naredbo, s katero je izdatno olajšal promet trgovskih vzorcev, strojnih delov itd. ter ga oprostil od deviznih uverenj v. svrho pospešitve carinske odpreme. Zadnji meseci so bili posebno plodoviti na deviznih odredbah, ki pa so bile in so tudi še zadnje, sedaj veljavne, le prehodnega značaja, dokler ne pride od vsega našega kupčijske-ga sveta že cele mesece tako težko pričakovani novi pravilnik. Pri vsej obilici odredb pa se je proti koncu septembra vendarle dogodilo, da nekaj dni sploh ni veljala nobena devizna odredba. Veljavnost prejšnjih je potekla, novih odredb pa ni bilo in tako je bil nekaj časa preprečen vsak uvoz.
Omejitve uvoza v septembru.
Intervenciji zbornice se je posrečilo, da ta neznosen položaj ni trajal več nego nekaj dni. Z novo odredbo pa se položaj ni dosti olajšal. Devizni odbor je moral odklanjati prošnje za blago, naročeno po 2. septembru, kakor tudi za blago, naročeno pred 2. septembrom, pa v zmislu prejšnjih naredb neprijavljeno do 20. septembra. Naval strank pri deviznem odboru je bil grozen. Stranke so trpele ogromno škodo, ležarina za že došlo blago je rastla, blago se je kopičilo na kolodvorih in slabšalo že tako slab promet. Na novo intervencijo zbornice se je dovolilo, da so se mogla za dospelo blago izdajati vsaj dovoljenja za uvoz brez pravice do nakupa deviz. Sredi oktobra je izšla nova prehodna odredba, ki je položaj nekoliko omilila. V zadnjem času pa so se predpisi zopet poostrili in prav skrajni čas je, da izide nov pravilnik. Trgovski svet je glede kalkulacije cene blaga docela na nejasnem, ker za blago, ki ga more uvoziti, pa ne more obenem dobiti pravice za nakup devize, ne ve s kakšnimi valutnimi cenami mu bo računati, ko dobi dovoljenje za nakup deviz. —< Zbornica je prosila za čimprejšnjo izdajo novega pravilnika pismeno in potem še z osebno intervencijo, prosila pa tudi, da se ji pred izdajo novega pravilnika da prilika, po zaslišanju interesentov izjaviti se o njem, kakor je to pomočnik ministrstva financ g. D. Plavšič obljubil na konferenci, dne 2. oktobra, ki jo je na njegovo željo sklicala zbornica. Žal, še doslej ne vemo, kdaj izide pravilnik, dasi se nam že obljubuje mesece. —1 Program, ki ga je razvil g. Plavšič na omenjeni konferenci, je bil sprejet z velikim odobravanjem. Ali dolgo odlašanje in slabe izkušnje, ki jih medtem doživlja kupčijski svet, je zabrisal vtisk ekspozeja g. Plavšiča.
Državni proračun za Slovenijo.
Definitivni državni proračun špe-cijalnih izdatkov in dohodkov Slovenije je uravnotežen s 323 milijoni izdatkov proti 827 milijonov dohodkov. Za pospeševanje trgovine, industrije in obrti so določeni zelo skromni krediti. Nikakor ne zadostuje za času
primerno izpopolnitev naših strokovnih in nadaljevalnih sol za stro-napredek obrtništva izredno važnega pomena, treba, da se ti krediti v bodočem proračunu zvišajo, da ne bi prišlo zopet do obstoj šol ogrožajočih pojavov kakor v minulem šolskem letu.
Zbornično interno delovanje.
Zbornica je imela v preteklem letu 21 internih sej, predsedstvenih in sej odsekov ter se je udeležila mno-gobrojnih anket in posvetovanj pri pokrajinski upravi glede ureditve delovnega časa, mezdnih gibanj, razdelitve premoga, pobijanja draginje. Dalje se je udeležila zbornica po svojem delegatu češkoslovaške-jugoslo-vanske ankete v Pragi, dalje raznih konferenc in deputacij v Beogradu, Zagrebu itd., številnih skupščin in občnih zborov strokovnih organizacij
i.	t. d.
Zbornica je priredila v letošnjerii letu poleg številnih pismenih anket osem posvetovanj interesentov in sicer o vladnem predlogu glede moratorija in davka na vojne dobičke, o izboljšanju gospodarskih odnošajev med Češkoslovaško in našo državo, dalje informativno zborovanje interesentov za železniško traso Ormož Ljutomer—Murska Sobota, konference glede gopodarskih zadev pri ureditvi reškega vprašanja ter posvetovanje o načrtu zakona o neposrednih davkih, dalje o glavnih smernicah ra-pallskih konvencij ter o deviznem prometu.
Razen tega je zbornica o priliki uradnih dnevov v Mariboru priredila več sestankov trgovstva tamošnjega okoliša, na katerih se je poročalo o delovanju zbornice in tekočih gospodarskih vprašanjih. Pomnožitev kon-ceptnega osobja je omogočila koneč-no tudi otvoritev zborničnih uradnih dni v Celju, ki se je izvršila dne 20. novembra.
Informacijska služba zbornice se je v tekočem letu zopet znatno povečala. Veliko je zanimanje inozemstva za snovanje novih industrij v zborničnem okolišu. Zbornica je s svojim informativnim delovanjem pospešila navezanje mnogih novih direktnih poslovnih stikov. Vložni zapisnik izkazuje do 15. novembra 10.320 prejetih dopisov. Število ekspediranih dopisov pa znaša do tega dne 10.880. Izdala je tudi popolen seznam industrijskih in večjih obrtnih podjetij v Sloveniji, ki je bil razposlan vsem našim konzulatom. Za napredek našega direktnega izvoza in uvoza so velike važnosti podatki, ki jih je pošiljala zbornica raznim inozemskim konzulatom pri nas, dalje upravam inozemskih adresarjev in gospodarskim korporacijam v inozemstvu.
Podlistek.
Od zaietnlk« do popolnega triom
(62. nadaljevanje).
Ob določeni uri pride gospod Arl-berg, in ga je gospod Feldbach seznanil s svojo soprogo iii s sinovi, se vsedejo k mizi.
Po končani večerji napelje gospod Feldbach pogovor, ki se je do sedaj sukal večinoma okrog domače trgovine, na razmere v kolonijah.
No, Arlberg, kako je pa vaše mnenje o naši vzhodni Afriki? Saj veste, da se njena vrednost tu pri nas različno ceni.
Vem o tem, dragi Feldbach! Nekateri povzdigujejo kolonije do neba, in po mnenju drugih zopet niso vredne vinarja. Mi tam doli smo se marsikaj čudili, ko smo slišali o sodbah, ki se izrekajo o tej deželi in mora poslušati, kako se govori o njej doma, in kako hočejo ljudje poznati razmere v njej vsaj enako, ako ne celo bolje, kakor tisti, ki sam tam prebiva. — Vsaka''kolonija ima svoje dobre in svoje slabe strani. Ako dosežem v kaki koloniji po gotovem receptu gospodarske uspehe, še ni s tem rečeno, da bi mogel po istem
Proces ozdravljenja našega gospodarstva bo zahtevala v prihodnji dobi mnogo žrtev in prinesel našemu mlajev, ki jih preživlja sedaj gospodar-deinu podjetništvu mnogo hudih bo-stvo Češkoslovaške republike. Zbornica bo stremela tudi v tej dobi, da varuje upravičene interese domačih pridobitnih slojev, da pospešuje napredek domačega dela in produkcije ter prispeva s svoje strani h konsolidaciji razmer.
Novi poštni pravilnik.
(K. P.)
Poštni pravilniki, o katerih smo zadnji čas obširno poročali, ter občinstvo opozarjali na najvažnejše spreminjevalne točke njih vsebine, iz nezi-ianih vzrokov še ne stopajo z novim letom 1923 v veljavo. Obrat se vrši torej še nadalje po dosedanjih pravilih.
Odgoditev veljavnosti je najbrž posledica raznih ugovorov glede posameznih odredb, mogoče tudi, da se je pri naknadni redakciji teh pripomočkov vendar prišlo na sled mnogoštevilnim nejasnostim ter pogostim nesoglasjem, in se je poštna oblast vsekakor odločila za revizijo celega poslovnika.
Značilno pa je, da poštna uprava za čas veljave svojih pravilnikov niti ni preskrbela potrebnih obrazcev in tiskovin, brez katerih bi se poslovanje po novem redu sploh ne moglo vršiti.
Mogoče celo, da je ravno ta pomanjkljivost pravi vzrok, še počakati z uveljavo pravilnikov.
V naših državnih obratih je tudi vprašanje javnih tiskovin velevažne-ga pomena, ter utegnejo take zadeve, če se gre, kakor pri poštnih tiskovinah za določitev predtiskanega besedila, nastati politione težkoče.
Ne bomo se motili, če slutimo tudi v predležeči zadevi enake ovire.
Kakšno naj bo besedilo na enotnih, za celo državo o poštni službi veljavnih tiskovin?
Rešitev tega vprašanja posega pri nas globoko v politično življenje, ter lahko izzove nedogledne konsekvence, katerih se pa poštna uprava rada izogne.
Najenostavnejša rešitev bi pač bila, da se oblika obrazcev sicer v celi državi popolnoma izjednači, tiska pa *naj se v treh zalogah in sicer s srpskim, hrvaškim in slovenskim besedilom posebej.
Skupni državni grb, ki svedoči tiskovino kot državno ter enakomernost oblik predočujeta ujedinjenje poslovnika.
receptu enako uspešno delati tudi v kaki drugi koloniji, mora se marveč za vsako posamezno kolonijo šele iznajti pripraven recept, in da to ni takoj v začetku mogoče, bo pač vsak priznal, žalibog pa noče vsak tega uvideti. —
Glede trgovine v kolonijah, omenjam najprej otok Sansibar. Tu seveda ni nobenega govora več o kaki izmenjevalni trgovini. Trgovina na veliko ima opraviti največ z indijskimi trgovci, in ti so ji dali tudi indijski značaj, kajti radi se na dolgo in široko pogajajo, nagajajo in plačujejo neradi in počasno. Ti pojavi neizogibno spremljajo trgovino tam doli in moramo se jim pač hote ali nehote privaditi, zlasti ker ima trgovina drugače tudi svoje prijetne strani.
Poleg drugih pravih deželnih pridelkov, izvaža Sansibar tudi veliko množino slonove kosti in je na celi vzhodni obali najznamenitejši kraj za ta predmet; z obale na Sansibar uvožene in od tu dalje odposlana množina znaša letno okrog 200.000 kilogramov.
Kolika pa je pravzaprav skupna produkcija slonove kosti, gospod Arlberg? vpraša Adolf.
Danes pride za produkcijo le še Afrika v poštev, kajti v Indiji se je pridobiva le še par tisoč kilogramov. Iz zapadne Afrike pride na svetovni
Če smo z našo slutnjo v oviralnih razlogih res prav zadeli, potem bi bila naša slavna vladna poštna uprava v svoji ozkosrčnosti storila oni korak, ki loči vzvišeno od smešnega.
Izjava trgovske in obrtniške zbornice glede načrta zakona o neposrednih davkih
Trgovska in obrtniška zbornica, stoječ na stališču, da je potrebna pravična, enakomerna obremenitev po direktnih davkih vseh slojev v državi, pozdravlja osobito načrt, v kolikor govori o davku na zemljišča, ker je v predmetnih določilih načrta dana principijelno prava podlaga za pravilnejšo razdelitev davčnih bremen. Ker vprašanje doklad različnih avtonomnih korporacij odločilno vpliva na izmero celokupnih javnih bremen, smatra podpisana zbornica za potrebno, da se po vzgledu misli; zastopane v poglavju, kj govori o davku na pod jetja, zavezana javni ratimodaji, postavi splošna vodila in načela p;!ede dopustnosti izmere in višine avtonomnih doklad. Spričo -trajno rastočih potreb in spričo posebne nevarnosti, koja preti ob nadmernosti avtonomnih doklad zdravemu gospodarskemu razvoju in sveži podjetnosti, je za celo vprašanje izenačenja direktnih davkov naravnost odločilen moment v tem, ali se postavi meja za nalaganje doklad ali ne, ker zlasti v manjših občinah preti trgovskim in industrijskim podjetjem uprav opas-nost, da jih prekomerne doklade udu-še in jim podvežejo vitaliteto.
1. (Jlede davka na zemljišča nimamo principijelnih pomislekov, osnovnim načelom je pritrditi. Pov-dariti je zlasti glede tega davka, da vprašanje zmagi ji ve obdavčitve zavi-si v prvi vrsti od doklad, kojim baza bi bil predmetni davek.
2. Glede davka na zgradbe vodilnim načelom načrta nimamo ugovarjati ter pozdravljamo v principu določilo načrta, koje izenačuje položaj tovarniških zgradb v mestu in na deželi. Obremenitev hišne posesti je v naših krajih notorično visoka ter moramo odločno v interesu gradbenega razvoja svariti pred vsako večjo obremenitvijo ter se izrekati za omilitev obstoječih bremen. Izrekamo se proti različnim merilom v občinah različne velikosti, kar se tiče dopustne tangente za vzdrževalne stroške, upravo in amortizacijo. Velja naj enotna mera 30 %. Glede davčnega merila pri najmarini je naše mnenje, da je odločno previsoka ter da ne bi smeio segati preko 15 %. Previsoka bremena hišne posesti je treba za-
tre približno 280.000 kg in iz vzhodne Afrike približno 560.000 kg. Od zadnje množine gre približno tretina v Indijo in od tu zopet'deloma v Anglijo-
Lepo število slonov se mora potem ubiti, da se dobi tako množino slonove kosti!
Res je! Omenjena povprečna letna množina 840.000 kg predstavlja produkt 65.000 slonov, katere morajo ubiti, da pridejo na to množino teže.
Ali je tako strašansko veliko teh živali?
Slon se nahaja v vsej notranjosti razsežnega afriškega kontinenta, od 20. stopinje severne do 20. stopinje južne širine, torej od Sahare do^de-žele Damara. Število njih je sicer še vedno veliko, vendar s takšnim uničevanjem vsako leto se mora skupno stanje ščasoma seveda zaiatno zmanjšati, in.če ne bodo narodi, ki imajo v posesti Afriko, izdali in tudi strogo izvajali splošni zakon v njih zaščito, bo slon v doglednem času pač popolnoma izginil.
Od obale se je slon že povsod umaknil nazaj, toda tudi v notranjih pragozdih ni več varen svojega življenja. Ako ne delajo lova nanj trgovske karavane, prodirajoče od obale v notranjost, napravijo to zamorski rodovi, ki vsi prav dobro vedo,
vračati, osobito v današnjih časih, ko je želeti živahne stavbne delavnosti tako v interesu prebivalstva kakor tudi v interesu dalekovidne davčne politike, ki'z novimi zgradbami pridobi nove davčne vire. Odpravi raz-redarine, izvzemši rudimenta, ki ostane v členu 47, alinea predposled-nji, se ne protivimo, pač pa smo mnenja, da je obremenitev vgake pijese s 30 dinarji letno za prilike na selih odločno previsoka. Glede davčne prostosti, koja je prvcreden faktor za pospeševanje gradbene delavnosti, določila v načrtu nikakor ne zadoščajo zahtevam današnjega časa ter je naša zahteva v tem pogledu, da se prizna privilegij davčne prostosti vsem stanovanjskim zgradbam brez razlikovanja na kraj. Davčna prostost mora biti popolna ter vsebovati tudi doklade. Odločno se izrekamo proti načelom, zastopanim v načrtu v členih 56 in 57, kateri odreka pravico sodne izterjave najmarine, ki se ni fatirala.
3.	Davek na podjetja iii obrate, zamišljen po načrtu kakor specijelna dohodnina trgovskih, obrtnih in industrijskih cenzitov, bazira na načelu, da je praviloma od čistega letnega donosa, ugotovljenega po posebnih predpisih in opravdanega po rednih poslovnih knjigah, plačevati 10 %. — Proti davku v taki obliki sami imamo odločno ugovarjati, da bi ostalo pri davčnem merilu 10%, koji je višji, nego sicer običajno za enake obdavčitve drugod, kjer je kakor n. pr. v Češkoslovaški in Avstriji merilo normirano z viškom 5%. Ker priredba tega davka predpostavlja pravilno knjigovodstvo in samo za določene izjeme tako za primer nepismenosti postavlja obdavčitev po vnanjih znakih, imamo spričo dejanskih razmer v našem trgovskem in obrtnem stanu, kjer prevladujejo obrati zlasti na deželi, ki' nimajo potrebnih kupčijskih knjig, tehtne pomisleke oziroma upravičeno bojazen, da se tak zakon ne bi dal upravljati zadovoljivo ter da bo za dolga leta še obdavčitev po čistem donosu obratov- efektivno ostala izjema. Iz tega tehtnega razloga se izrekamo za to, da bi se ta davek odmerjal po vzorcu naše sedanje pri-dobnine v Sloveniji po vnanjih znakih, da se postavi mera navzgor, je dvoja pot: ali določitev maksimalnega kontingenta ali pa norma, da obdavčitev ne sme iti preko 5% čistega donosa. Ventil bi bil dan v tem, da sme cenzit proti višji nego 5% obdavčitvi nastopiti uspešno z dokazom potom priziva.
Za primer, da ostane navzlic našim utemeljenim pomislekom pri davku v zmislu načrta, je. neobhodno potrebno, da se v členu 72 ustavijo meddopustne odbitke zlasti invalid-
kako visoko vrednost ima za trgovca slonova kost.
Ali je kakovost slonove kosti povsod enaka? vpraša Ernst.
O ne, odvrne gospod Arlberg, ampak je nasprotno zelo različna po starosti in izvoru zob. Čim bolj je oddaljena od ekvatorja in čim bolj je suha pokrajina, iz katere izhajajo, tem bolj je kost surova in gosta, in čim gorkejše, bolj vlažno in nižje ležeče je bivališče slonov, tem finejša in prozornejša je kost. Najboljša^ kakovost pride iz Gaburna, najslabša iz Tripolisa, Senegambije in Damara.
Kako dolgi in težki pa so pravzaprav žabje slonov? vpraša Fric.
Zobje odrastlega slona postanejo dolgi p<> dva metra in tehtajo skupno 30 do 50 kg. izjemoma tudi 75 do 90 kg in še več. Ob jezeru Tan-ganika so našli nekoč zob, dolg 2.94 metrov in težak 74 kg. k/. Ugande so prinesli na prodaj kr>asen par zob, dolgih po 2.57 metrov in težkih po 100 kg. — Taki zobje predstavljajo celi kapital, in kakor sem že omenil, vedo to celo v najglobokejši notranjosti bivajoči zamorci zelo tlobro vn si dajo tudi plačati za blago. Sicer pa stane trgovina s slonovo kostjo iz notranjosti proti obali zelo veliko, kajti vsak glavar, skozi katerega pokrajino gre karavana, mora prejeti darila, da jih neovirano pusti potovati.
ski davek, darovi v humanitarne in kulturne svrhe ter remuneracije in gratifikacije vseh vrst lastnim uslužbencem, ne glede na pogodbo med gospodarjem in uslužbencem.
4. Davek na obresti jn rente v bistvu odgovarjajoč sedanji rentnini v Sloveniji, je po svojem donosu pri nas podrejene važnosti, donašajoč v celi Sloveniji letno 135.000 dinarjev. Proti določilom načrta njfnamo prin-cipijelnih pomislekov, priporočamo pa, da se normira davčni minimum enako dohodnini, ker treba vpošte-vati male cenzite, kojih položaj je .vsled vojske, vsled razvrednostitve mobilnega premoženja notorično neugoden. Dalje priporočamo diferenciranje davčnega merila v korist obrestim iz hranilnih vlog v hranilnicah in posojilnicah, ker gre tu navadno za denar gospodarsko šibkejših in gospodarsko manj verziranih slojev. Vpoštevajoč posebnost teh dohodkov bi bilo urnestnejše normirati pričetek davčne dolžnosti stoprav s početkom bodočega davčnega leta, mesto — kakor v načrtu predvideno — od dneva, ko pričenja pravica do tega prihoda.
Trgovec.
Bajka. Napisal Fr. Zelenik.
\ casu, ko smo imeli se ekscelence, dvorne in cesarske svetnike, v času, ko slovenski industrijci še niso zavračali od svojih veseličnih prireditev visokih državnih uradnikov, ker niso prišli v trakih, v tistih časih tedaj se je podal mlad trgovec iz svoje ozko zaplankane domovine na Angleško, ua si pridobi več izkušenj in spozna svetovno trgovino in njene naprave. Bil je tam precej let in ker je bil ne samo priden, ampak tudi varčen in podjeten, si je tekom let pridobil lepo premoženje in velik ugled. Občeval je z aristokrati, diplomati, umetniki, militaristi in z drugimi takimi visokimi živinami. Njegovo besedo so povsod radi poslušali in so spoštovali našega trgovca ne radi njegovega premoženja, ampak radi njegovega praktičnega duha in znanja.
Kdor je bil po svetu, ve, kaj je domotožje. Fregovor pravi, da je povsod dobro, ali doma je najboljše. — Tudi našemu trgovcu se je zahotelo, da vidi zopet svojo domovino. Poda se na pot in pride srečno domov.
Sprejeli so ga v domovini prijazno, poslušali so njegove besede iz vljudnosti, niso se pa ravnali po njegovih nasvetih, pač pa so se posmehovali oblastno. Videl je kratkem, da doma velja le jurist in podobni ljudje, trgovca pa se prezira.
Naš trgovec je bil brihtne glave, pa je hotel dognati, kaj je vzrok te-
Neverjetno je, kaj mora taka karavana vse vlačiti s seboj, da nasiti po-željenje zamorcev; tako n. pr. kotle, ponve, izdelke iz bombaža, bisere, nože, škarje, srajce, igle, zvončke, steklenice, stare puške, smodnk itd.«
»Evropska trgovina s slonovo kostjo je pač večinoma v rokah Angležev? vpraša Kurt.
»London je vsekakor najznamenitejši trg za ta predmet,« odvrne gospod Arlberg, toda nemškemu kon-sumu se je ščasoma posrečilo, napraviti se neodvisnega od Londona in sicer ima pri tem zasluge zlasti hamburška tvrdka Meyer, ki sama vzdržuje lastne karavane in razpošilja nakupovalce.
»Poprej ste omenili Ugando, gospod Arlberg, ali je to pomembna angleška kolonija?«
Vsaj postala bo najbrž ščasoma, in čez devetsto kilometrov dolga železniška proga, ki veže glavno mesto Entebbe ob jezeru Victoria — Njansa z Mombaso na vzhodni obali, znatno olajšuje kultiviranje te bogate dežele. Uganda je vezni člen med Egiptom in sploh deželami ob gornjem Nilu ter med vzhodno — in južnoafriško posestjo Angležev. Glavni izvoz te pokrajine obstoji v slonovo kosti, kožah in rdečem popru, pričenjajo pa izvažati sedaj tudi bombaž in kavo.
mu omalovaževanju. Vzroka ni mogel dognati, pač pa je našel, da se to omalovaževanje kaže vsepovsod v javnem življenju, da so celo ministri proti trgovskemu stanu. Videl je, da v parlamentu sede župniki in prelati, nesebični agrarci in rokodelci, delavci in'jezični in druge vrste dohtarji, državni uradniki in časnikarji, le trgovcev ni. V državnih službah so sami juristi in podobni učenjaki. Čudno se je dozdevalo našemu trgovcu, ker je na Angleškem bil vajen drugačnih razmer.
Ker ni mogel dognati v svojem mestu vzroka, zakaj se omalovažuje trgovski stan, se je podal v prestoli-co, da poizve na višjih mestih. Zvedel je, da finančni minister najbolj pozna trgovski stan, ker se skoraj vsaka nova vrsta davka naprti le trgovcu. Tedaj ta minister gotovo trgovski stan če že ne ceni, pa vsaj najboljše oceni.
Čaka dolge ure, predno pride pred ministra. Da ne bo zamere, reče:	Ekscelenca, ponižno prosim po-
jasnila, zakaj postopa država tako mačehovsko s trgovskim stanom, ko vendar odrajtuje ta stan največ davkov in plačuje skoraj samo on carine -in takse. Minister pogleda prosilca prav nezaupno, ker kaj takega še ni šlišal. Nasloni se na naslonjalo svojega ministrskega sedeža in reče: Vprašujete me, zakaj se ravna tako slabo s trgovskim stanom. Odgovor je čisto enostaven: ker je trgovski stan.« Besedo »trgovski« je izgovoril tako, kakor izgovarjajo otroci besedi ribje olje*. »Sicer pa,« nadaljuje minister, se nahaja tukaj zraven ministrstvo vede in vere, povprašajte tam, morda dobite kak drugačen odgovor.
Naš trgovec se poda v ministrstvo za vede in vere in prosi ministra za pojasnilo, zakaj postopa država tako mačehovsko s trgovskim stanom, ko je vendar trgovski stan širitelj vede iri splošnega blagostanja, pospeševa-telj napredka in svetovnega prometa. Ta minister mu je dal enak odgovor, kakor finančni minister. Povpraševal ie še pri ministru za pravde, pri ministru za socijalno politiko in še drugih ministrih, ali povsod so mu dali eden in isti odgovor. Ko trgovec vidi, da pri vseh teh ministrstvih ni dobil zadovoljivega odgovora, se poda do ministra za trgovino. Ta bo vendar znal točnejši odgovor. Povpraša po ministru, pa mu rečejo, da je na dopustu, ali naj se obme do njegovega pomagača, ta mu bo znal*tiati pojasnila. Trgovec se res poda do pomagača in da ne bo zamere, reče: »Ekscelenca, vršili so se veliki boji za svobodo trgovine, vse države celega sveta hočejo imeti jako in razvito trgovino, zato pa države podpirajo trgovino z vsemi sredstvi. Le v naši domovini se ravna z trgovino in trgovskim stanom kot bi bil »quantite negligeable . Velika strokoma izobrazba, vsestranske izkušnje trgovskega stanu bi vendar dobro služile državi in bi ta morala je izkoriščati.'
Pomagač ministra zgrbanči čelo. Taka predrznost! Vendar premaga svojo jezo in reče: »Je jako zanimivo, kar pravite. Odgovor dobite pismenim potom, ko se Vrne gospod minister z dopusta.
Preteklo je takrat nekaj let, trgovec še vedno čaka na pismeni odgovor iz ministrstva za trgovino in bo najbrže ostal brez odgovora, saj je medtem tudi že odpihal nazaj na Angleško, ker se ni mogel sprijazniti z razmerami v domovini.
Naše prometne razmere.
Prometni kontingenti.
Za prometno smer iz Slovenije proti vzhodu pridejo v velikih količinah sledeči transporti, odnosno piredmti v poštev:
1. Premog iz Slovenije za železnice na Hrvaškem in Slavoniji , Vojvodini, Srbiji ter za rečno brodar-stvo in za oskrbo Beograda povprečno dnevnih 130 vagonov. .
2. Za reparacijski materijal iz Nemčije in sicer najpoprej veliki
kontingenti živega blaga, goveje živine in konj, dalje poljedelskih strojev, mostovnih konstrukcij in drugega tehničnega materijala za popravo razrušenih železniških objektov in konečno za obnovo železniškega prometa v Srbiji cel vozni park novih lokomotiv in vagonov.
3. Izdelki domače žlahtne industrije, predvsem kovinske in kemične, dalje drva za kurjavo za Vojvodinjo, kjer vlada popolno pomanjkanje kurilnega materijala, dalje stavbeni les in stavbeni materija! sploh, cement, apno, opeka za stavbno gibanje na Hrvaškem, Slavoniji in Vojvodinji ter za obnovo Beograda ter dAigih porušenih krajih.
4. Poleg tega prihaja preko te prometne smeri tudi še znaten del importnega blaga posebno tekstilnih in kovinskih izdelkov, kot* va-gonske in kosovne pošiljatve.
Prevoz repa raci jskega materija-la, kakor tudi prevoz premoga v povečanih kontingentih* je smatrati za izreden tovor, medtem ko je ostalo blago smatrati za reden kontingent prometa.
Prometni tovor v nasprotni smeri iz vzhoda proti zapadu je po svoji količini mnogo manjši in obsega v glavnem živila, živo živino, krmila za pasivne kraje in za izvoz ter nekatere špecijalne izdelke lesne industrije,, ki se izvažajo v zapadne države. Za to prometno smer se deloma lahko uporablja prazne garniture, ki se vračajo z vzhoda proti zapadu.
Nadzor ministrstva nad prometnimi omejitvami.
Vsled zastoja tovornih pošiljk, ki so bile določene za Beograd, je pričelo lansko leto beograjsko časopisje, med njimi posebno Trgovinski Glasnik« veliko kampanjo proti zagrebški železniški direkciji, češ, da ona iz političnih ozirov favorizira Zagreb in ovira ekonomsko obnovo Beograda. Takrat je stalo na progah zagrebške direkcije okrog 800 vagonov pošiljatev, namenjenih za Beograd. Posledica te kampanje je bila, da je ministrstvo saobračaja odvzelo direkcijam pravico samostojnga izdajanja prometnih omejitev ter si jo pridržalo sebi. Predloge za prometne omejitve, ki jih sedaj stavi zagrebška direkcija in ki so vedno nujni, reši ministrstvo po mnogih brzojavnih in telefonskih urgencah navadno šele četrti ali peti dan, ko je že prekasno in situacija mnogo bolj kritična kot pa bi bila, ako bi se prometna omejitev izdala pravočasno. Da ne bi bilo treba vedno prositi ministrstvo za prometne omejitve, ker zahteva ministrstvo potem dolga poročila kaj je vse vzrok za-zastoja tovora in prenapolnjenosti postaj, je puščala direkcija sicer na papirju promet odprt, v resnici pa je bil promet zaprt, ker je strankam dala samo gotov odstotek zahtevanih‘vagonov, ali pa se jih jim sploh ni dostavilo, in je kontingen-tirala prevzemanje tovora napram sosednjim direkcijam, to se pravi, da je namesto pravilnega dnevnega tovora od sosednjih uprav prevzela samo toliko in toliko manjše število vagonov. V tem oziru so bili očitki, ki so bili izrečeni na protestnem zl)orovanju Zveze industrijcev dne 6. oktobra t. 1. opravičeni in utemeljeni.
Zastoj na Hrvaškem.
Jasno je;, da ako manjka za redne vlake po turnusu en stroj na dan, za ojačeni jesenski sezonski promet pa kar 19 lokomotiv in 25 strojevodij, da ohromi vsled tega cela proga in zastane ves tovorni promet. Brzotovorni vlaki so morali biti odpovedani. Kvarljivo blago, kakor sadje in zelenjava potuje po 6 dni iz Zemuna do Zagreba in pride popolnoma skvarjna v namenibne postaje. Kako težke so razmere na Hrvaškem priča na to, da je bila Koprivnica v zadnjih mesecih enkrat kar 8 dni brez nabiralnega vlaka in da je morala kurilnica v Osjeku meseca oktobra odpovedati 155 tovornih vlakov. Tovorni vlaki vozijo
vsled vseh navedenih momentov s hitrostjo 20—25 km, namesto da bi vozili z brano s 40 km.
Industrijski vlaki.
V sporazumu z ravnateljstvom južne železnice v Ljubljani se je nameravalo pomagati domači industriji na ta način, da se formira vsaj tedensko po en direktni vlak za Srbijo,Vojvodino ali Bosno. Idejo je {»odpirala direkcija v Zagrebu in prvi vlak je odšel 4. decembra iz Sevnice proti Beogradu. Ministrstvo saobračaja pa je takoj brzojavno ukinilo take vlake in zahtevalo pojasnila od južne železnice, zakaj se je blago kljub prometnim omejitvam odpre-inilo. Ministrstvo saobračaja tudi ne daje tuzemski produkciji in industriji nikake prednosti in je medtem, ko je tovor Jesenicam in drugim tovarnam po cele mesece zastajal in se ni mogel odpremiti,, prepovedalo inšpektoratu v Ljubljani omejiti sprejemanje tovora iz inozemstva. Prometne omejitve se izigrava v Zagrebu z industrijskimi koloseki na vse mogoče načine. Naš interes pa gre za tem, da se pri prometnih omejitvah ne dela izjem na škodo slovenske industrije, marveč da veljaj načelo, da je predvsem skrbeti za kon-tingentiranje prometa iz tuzemske industrije potem še le iz inozemstva.
Zastoj v Sloveniji.
Momentana slika tovornega zastoja na državnih progah v Sloveniji je sledeča: na državni železnici 493 vagonov, od tega 210 naloženih in 73 praznih za smer proti vzhodu; na južni železnici stoji: za Zagreb j. k. 462 loco,. za Zagreb d. k. 288 loco, za Zagreb d. k. 122 tranzit, za Sisak tranzit 204, za Sisak loco 23, skupno
torej 1099 vagonov.
*
Dodatni dobavni roki.
Vsled splošnega protesta gospodarskih organizacij cele diržave proti sedaj veljavnim dodatnim dobavnim rokom namerava ministrstvo saobračaja, kakor smo poučeni, s 1. januarjem leta 1923 znatno skrajšati dobavne roke. Na podlagi sedanjih dobavnih rokov železnica lahko prevaža brzovozno pošiljko mesa ali zaklane živine iz Zaloga v Ljubljano, torej na razdaljo 9 Ikm, celih 12 dni, pošiljko živih živali kot sporo-vozno robo iz Beograda na Jesenice pa nič manj kot 87 dni,r ne da bi imel lastnik pravico zahtevati kako odškodnino, če se mu medtem blago skvari. K temu ni treba nadaljnih komentarjev. Kakor smo informiitrani, so vse druge železniške direkcije pristale na skrajšanje dobavnih rokov, le Zagrebška direkcija je, uvi-devajoč svoj kritični obratni položaj, protestirala proti skrajšanju rokov.
Pošiljatve iz Vojvodine proti zapadu se prevažajo po naredbi ministrstva saobračaja, ki je bila izdana na predlog beogradske direkcije, sedaj po lokalnih progah preko Osjeka-Virovitice in Križevcev, kjer vlada iz zgoraj navedenih vzrokov največji zastoj in so pošiljatve na tej progi včasih preko treh mesecev na potu.
Obžalovanja vredno dejstvo, da ministrstvo saobračaja po obsežnem ekspozeju. ki je podan po zimi v plenu finančnga odbora o stanju našega prometa to vprašanje ni več pokrenilo v parlamentu in da od strani naših narodnih poslancev v tem oziru ni bila pokrenjena nikaka energična enotna akcija. Razmere pri drugih direkcijah niso mnogo boljše, kot pri zagrebški direkciji, ki je vsled važnosti tranzitnega prometa v sredini interesoov vseh gospodarskih krogov.
Invsticijski program.
Zagrebška direkcija se motra vsled tega celo leto pomagati le s krpanjem in zasilnimi ukrepi in delno pomočjo, tam kjer je najhujše. Ni pa več kos situaciji, ker v to svrho zadostnih materijalnih sredstev za osebne in materijalne izdatke nima. Direkcija je izdelala program o investicijah, ki so potrebne za sanacijo prometa in sedaj je stvar
ministrstva in narodne skupščine, da o teni prograi >u odloči, aii in v koliko naj se i vrši in na kak način naj se dobijo v ta namen potrebna sredstv i. Med terni deli se nahaja zgradb ■ druge‘ a tira na progi Nov-ska-Vi :kovei 152 km v ceni ‘228 do 307 ilijonov dinarjev, dalje poja-čanje dolnjega u troja in mostov na progi Ciiniag-Karlovac-Bubnjarci in razširjenje postaj 82—110 milijonov din rjev, pojačenje gornjega uistroja pr. ge Šmarje-Nov< mesto 29—39 mi-Pjonov dinarjev it i.
(Dalje prili.)
Kako ravnaj s trgovskim nastavljencem?
' Razmerje med delodajalcem in delojemalcem je posebne važnosti za razvoj podjetja ali trgovine. Ako sta drug z drugim zadovoljna, tedaj ima trgovec mnogo lažje delo in lahko računa z napredkom.
Nastavljenec se mora truditi, da zadovoljuje željam svojega delodajalca, da dela za njegove koristi in uspeh, da vestno izpolnjuje svoje dolžnosti.
Nasprotno pa mora biti gospodar svojemu sotrudniku naklonjen in blagohoten, mora pomisliti, da je bil tudi on svojčas pomočnik, se mora spominjati, kako je vplivalo nanj postopanje prijaznega in dobi'ohotnega in kako postopanje sitnega in nikdar zadovoljnega gospodarja.
Delodajalec in delojemalec sta drug od drugega odvisna. Trgovec ne more biti sam brez sotrudnikov. Tega mora primerno nagraditi za sodelovanje, da more izhajati. Marsikateri gospodar je sam kriv, če na-stavljenci niso zanesljivi in se izgubijo na nepošteno pot. Sila je hujša od moralnega čuta.
Pri sprejemanju novih nastavljen-cev bodi počasen in previden. S po-četka mu daj rajši nekaj manj, pa pozneje več primakni, če se prepričaš, da je dober.
Kakor ni ugodno za firmo, ako pogostoma menja nastavljence, tako tudi za tega ni dobro, če rad menjava službo. Ljudski pregovor pravi: goste službe redke suknje. Vsak gospodar mora gledati na to, da si obdrži dobrega uslužbenca. Slabejšenut in manj sposobnemu sicer plačah manj ali tudi slabše dela.
Prostovoljno povišanje je najboljša izpodbuda pri delavnih in sposobnih nastavljencih. Pri državnih uslužbencih je ravno to slabo, da dobi vsak svojo mesečno plačo, pa naj kaj dela ali ne. Tam ni nobene izpodbu-de na vestnejše in uspešnejše delo.
Nastavljencu dajaj toliko dela, kolikor more izvršiti.
Tikar ne bodi neprijazen z na-slavljencem in ne grajaj ga pred odjemalci. To je za sotrudnika ponižujoče in odbija posebno finejše h tram; tv
Ako te prosi nastavljenec razen svojega zakonito pripadajočega dopusta še kak dan za ureditev privatnih zadev itd., mu ga daj in bodi prepričan, da ti bode hvaležen in te odškodoval z dobrim in vestnim delom.
Navajaj svoje nastavljence, da bodo čitali strokovno časopisje in strokovne knjige. Poznal sem šefa velike firme, kateri je sam naročeval take knjige in časopise, pa jih dajal nastavljencem.
Kadar sumiš, da kateri uslužbenec ni pošten, ne izreci kratkomalo svoje sumnje, ker lahko zadeneš nedolžnega, katerega bi taka sumnja hudo bolela. Opazuj previdno in ko se prepričaš o nepoštenosti, imaš jz-bero, da izročiš stvar sodišču ali pa urediš na tiho. Odvisno je od okoliščin in razmer, kako se postopa Na vsak način se morajo obvestiti sta-riši. Mnogokrat je umesten resen opomin in opozoritev, s katero se marsikaterega dolgoprstneža zopet spravi na pot poštenja.
Družba ,lllrlla‘ Ljubljana
Kralja Petra trg 8.	Telefon štev. 220.
Nakup gozdov. Prodaja vsakovrstnega lesa.
M. Savič:
Naša industrija in obrti.
(Dalje.)
Iz tega sledi, da bi bil naš velik interes, da bi zgradili čim večje število teh tovaren za lepenko ter jo izvažali v inozemstvo namesto mehkega in stavbnega lesa, ki se sedaj izvaža. To bi bilo tem preje mogoče, ker inštalacije takih tovaren ne stanejo mnogo denarja in sicer niti polovico tega, kar st.i.iejo papirne tovarne. Večja produkcija lesovine bi omogočila poceni izdelavo novinarskega papirja v državi, kakor tudi omotnega papirja, ki ga z malimi izjemami uvažamo iz inozemstva in za katerega dajemo ogromne vsote denarja.
Da bi dobili za papirne tovarne naše poslovodje in da bi mogli domačine zainteresirati za zgradbo takih tovaren, bi bilo treba, da se izšola gotovo število dovršenih maturantov v šoli za papir v Grenoblu ter da se jih potem pošlje v prakso v inozemstvo, tako da se popolnoma teoretično in praktično izurjeni vrnejo k nam. Taki strokovnjaki bi bili najboljši inicijatorji za zgradbo tovaren za celulozo, lesovino in papir med našim ljudstvom in pri domačem kapitalu.
65. Izdelava celuloze pri uas.
Celuloza, ki se uporablja pri izdelavi boljšega papirja, kakor tudi nahaja v območju direkcije Zagreb, brezdimnega smodnika, se izdeluje pri nas v dveh tovarnah in sicer v Drvaru v Bosni in v Goričanih v Sloveniji.
V Drvaru so osnovali leta 1905 šumarsko industrijsko podjetje Do-berlin-Drvar kot delniško družbo in tvrdko Simonius iz Švice kot delniško družbo s kapitalom 3 milijonov kron in sicer vsaka s polovico kapitala. Cilj ustanovitve podjetja podjetja je bil, da se zgradi tovarna za celulozo, ter da se izkoristi žaganje in drugi lesni odpadki, ki jih stružnice po pokritju svojih potreb ne morejo uporabiti, marveč so jih morale brez koristi sežgati. Ravnotako je bilo treba izkoristiti les, ki za struženje ni bil uporabljiv in ki se je vsled tega puščal v gozdu, da je segnil.
Tovarna celuloze je začela obratovati leta 1908. Od začetka je imela tovarna težkoče, dokler ni dobila in izšolala delavstva in dokler ni našla načina predelave, ki bi bil primeren za to vrsto lesa. Vsled tega ni mogla do leta 1912 izplačevati nikake dividende. Leta 1912 je plačala 3l/s%, leta 1913 3%, pozneje pa vsled vojne zopet ni mogla plačevati nobene dividende. Leta 1912 je tovarna izdelala 1338 vagonov celuloze, leta 1913 pa 1398 vagonov, s čemer pa njena kapaciteta še ni bila popolnoma izkoriščena. Leta 1914 je bil montiran peti kotel za kuhanje celuloze, s čemur se je produkcija za eno četrtino povečala. Poleg odpadkov iz žage je dobivala tovarna okrog 100.000 m* lesa letno in za leto 1915 je bilo preračunano, da dobi 125.000 m lesa. Med vojno je slabo obratovala, ker ni bilo delavnih sil. da bi pripravljale les. Od leta 1914—1918 je bilo izdelanih 942, 258, 303, 77 in 20 vagonov letno.
Leta 1919 je znašala produkcija 65 vagonov, leta 1920 pa že 132 vagonov, a v letu 1921 se je dvignila na 35 vagonov meseca marca ter se je računalo, da se bo v naslednjih mesecih produkcija zvišala na 70 vagonov mesečno. V tovarno je bilo investiranih do 1915. leta 5 milijonov in 105 tisoč kron.
Da bi se videlo, kako velika je ta tovarna, navajamo sledeče podatke: Tovarna ima med drugim 6 parnih kotlov po 205 ms ogrevalne površine, 1 parni stroj za 1000 konjskih sil, 2 generatorja za pridobivanje električnega toka, eden za 550 voltov in 168 amperov, drugi za 220 voltov in 163 amperov: 3 peči za prežgavanje železnega kršca (pirita), 5 peči za žveplo, 7 stolpov za izdelavo luga za kuhanje celuloze, ki so po 20 m visoki, dalje dvigalo za razkladanje hlodov z dvigalno močjo 5 ton, 2 žagi za re-
zanje hlodov, stroj.no napravo za do-vlačevanje lesenih klad, ki je dolga 800 m, 3 stroje za drobljenje lesa, 5 valjčnih rešet za razplastitev, transporterje, ekshaustor. 5 kotlov po 170 kubičnih metrov in sicer 4 za direktno kuhanje, 1 za indirektno kuhanje. 4 separatorji, 4 pincete za grče, pincete za pesek, 15 pincet za vozle, dva vodna mlina z zgornjim vodoravno premičnim kamnom, 4 zgostilne valje, 4 kadi za mešanje, 2 stroja za odvajanje vode z dvema stiskalnicama, katerih ima vsaka 20 sušilnih cilindrov, črpalke za vodo, 2 hidralični stiskalnici, črpalno postajo za 100 1 vode na sekundo, visok vodni rezer-var z 400 nr vsebine, ter kanala za odvajanje umazane in nečiste ter smrdljive vode, ki je 10 km dolg, pisarne, hiše za delavce, delavnice za popravila, skladišča, apnenice itd.
Radiotelegraf v službi časopisja in mi.
V vseh kulturnih državah imajo že dolgo časa organizirano svojo ra-diotelegrafično službo za časopisje. V vsakem važnejšem mestu so vpo-stavljene r. t. stanice, katere permanentno oskrbujejo vso dopisno službo tiska ter tudi izmenjavo domače kronike.
Te stanice so opremljene z najmodernejšimi r. t. aparati, ter z lahkoto sprejemajo celo poročila trans-atlantiških r. t. velepostaj.
Z zanimanjem sem proučeval sistem teh organizacij z znanstvenega kakor tudi praktičnega stališča. Vsiljuje se mi vprašanje: »Čemu naj bi mi Jugosloveni zaostajali, in si ne ustanovili kaj sličnega?« Sicer ne v takem obsegu kot Angleži ali pa Amerikanci, toda manjše, tako da bi odgovarjalo našim kulturnim in gospodarskim potrebam. Saj v zadnjem času se je naše časnikarstvo zelo, zelo razvilo. Če število naših dnevnikov in revij primerjamo z številom prebivalstva, vidimo, da proporcijonelno nad kri lj ujemo ruar-sikakega soseda, ki se je razvijal sto — da tisočletja!
Mi Balkanci- pa smo počeli z našim svobodnim razvojem komaj včeraj!...
Naše časnikarstvo težko občuti pomanjkanje dopisnega urada .
Sedaj so pač vsi dnevniki, banke itd. navezane na lastno poročevalsko službo, in ta služba je žalibog tudi sila pomanjkljiva, posebno kar se tiče inozemstva.
Predaleč bi me privedlo opisovanje vseh mogočih kalamitet, od katerih je odvisna ta služba. Žurnali-sti, banke in druga veleindustrijal-na podjetja bijejo heroične boje med Scillo in Karibdo telegrafa in telefona. Ne omenjam pa materijal-ne škode: izgube časa, denarja itd.
Zainteresirani krogi to najbolje vedo.
Da mi krvavo potrebujemo dopisni urad , namreč tak nepristransko in z kronometrično sigurnostjo delujoči urad so zapazili tudi ino-zemci. Na vso paro delajo, da bi v najkrajšem času ustanovili to podjetje ter na ta način imeli več ali manj pod kuratelo celi naš jugoslo-venski tisk.
Gospoda moja. to niso same prazne besede! ampak navesti čem Vam dokaze.
Pred nedavnim časom je mene prosilo neko italijansko velepodjetje (ime zamolčim iz same korektnosti), da mu dam oziroma poskrbim potrebne informacije tu pri nas glede ustanovitve radiotelegrafičnega dopisnega urada . Na moj negativen odgovor je ta italijanska velefirma poslala v Beograd in Zagreb člana svojega upravnega sveta z vsemi potrebnimi instrukcijami, da sondira terrain pri raznih oficijelnih in ne-oficijelnih krogih. Možakar se nahaja še vedno tam doli nekje in otipava razne vladne mogotce.
Jugoslovani! ali naj to dovolimo? Ali naj dovolimo, da pride naš tisk pod tujerodni vpliv?
Oporekalo se mi bode najbrže, da vlada sama ne bo nikdar dovolila inozemcu koncesijo za tako delikatno podjetje. Italijanska firma pričakuje kaj takega. Zato pa si je že zasigu-rala sodelovanje nekih ephijalte-sev kateri Hii s svojim pristno slovanskim imenom pokrivali tuji kapital in vpliv!
Upam, da ta moj dopis, katerega namen je razkrinkati te mahinacije — bode streznil tudi te ephijaltese-r. Če ne bode to nič pomagalo — bom pa prihodnjič ožigosal te gospode vsej javnosti sc z kaj drugim.
Da mi ne bode kdo očital:	češ,
ne privoščiš jugoslovanski štampi modernega Pressbiroja hočem na kratko opisati tako podjetje z tehnično in praktičnega stališča ter ludi apeliram na jugoslovensko javnost, da si ustanovimo sami z našimi ka-pitali to velevažno in tudi lukrativ-no podjetje.
Za vzor sem si vzel angleško Radio-Heraldno Agenturo koja je vzorno organizirana. Dodajam še par svojih nasvetov, ki naj bi omogočili, našim razmeram primerno, praktično službo z tu- in inozemstvom.
Po mojem skromnem mnenju bi zadostovalo našim potrebam, da si ustanovimo tri r. t. stanice, in sicer v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. Da bode širji javnosti razumljiva vsa organizacija, bodem na kratko opisal funkcijo vseh treh stanic, posebno pa Ljubljanske.
V Ljubljani bi bila največja postaja in sicer radi tega ker naše mesto leži geografično najbližje okci-dentu. Na zapadu so namreč najvažnejše r. t. postaje, in z temi bi morala imeti naša Ljubljana vedno in sigurno zvezo. Po mogočnosti bi mogli biti montirani aparati v cen-trumu mesta. V ta namen bi najlepše služila nova palača ljubij. kred. banke, na kojo streho bi se brez posebnih težkoč dvignilo 25—30 m visoko anteno. Tiran ti antene bi se sorazmerno razdelile po strehah okoli stoječih poslopij.
Aparati, kakor tudi pisarniški prostori seveda bi se mogli nahajati v poslopju pod anteno. 2—3 lokala bi v ta namen popolnoma zadostovala.
Oddajni aparat lj ubij. r. t. stanice naj bi bil najnovejši tip in sicer G. M. 541, 25 K\v . 25 kilovvatni odda-jalnik bi zadostoval za imeti zasigu-rano korespondenčno zvezo z ultra-potentično r. t. stanico Pouldhu (Anglija). Za večje daljave bi pač služila sitanica Pouldhu ali pa kakšna druga (Nauen!) kot transitalna šta-cija . V tem oziru že eksistirajo mednarodni dogovori, kateri predvidevajo medsebojno izmenjavo r. t. korespondence med vsemi postajami.
Ljubljanski 25 Kvv oddajni aparat bi omogočil telefonične govore z vsemi stanicami v centralni Evropi. Tudi sprejemni aparat bi moral biti najnovejšega tipa. Zato bi priporočal M. M. 1 . To je pravi juvel tehnike. Ta sprejemnik sem imel priložnost občudovati pred kratkem v r. t. postaji Storta pri Rimu, kjer je vzbudil pozornost celega sveta. — M. M. 1 je najnovejši izum velikega genija \Y. Marconija in njegovih nič manj slavnih sotrudnikov Mathieu-ja in Franklina. V promet je spravljen ta aparat komaj pred par meseci.
Prirejen je za vzprejem visoko frequenčnih valov, ima trasformator, amplifikator, 8 termojoničnih žarnic ( Audion ) ter omogočuje sprejemanje natančno registrirane dolžine električnih valov od 300—25.000 ni! S pomočjo tega tipa je omogočen duplex- ali triplexservice ter je popolnoma neobčuten za atmosferič-no motenje (interference, parasital-no šumenje). Lahko sprejema in oddaja istočasno — in to samo na eni anteni. Najinteresantneje pri tem tipu je to, da se lahko sprejema tudi brez antene in sicer od najbolj oddaljenih postaj na svetu z isto -točnostjo po dnevu .ali pa ponoči! — Kakšne pa so dimenzije tega čudeža? se bode kdo vprašal. Celi aparat meri približno 45X40X35 cm!
Tehta pa — z vsemi pritiklinami — 18 kg!
Kaj ni to občudovanja vredno? — Koliko je pri nas inteligentov, koji vedo, da k tej največji stavbi človeškega uma, je doprinesel jeden glavnih stebrov, naš veliki rojak Nikolaj Tesla! Zemlja hrvaška, lahko si ponosna na svojega sina — in s teboj smo ponosni tudi mi, tvoji krvni bratje! —
Torej vrnimo s k stvari. Na ta način opremljena 1 jubij. r. t. stanica bi imela direktne zveze malone s celim vetom. Sprejemala bi vsa internacionalna tiskovna borzna, me-teorologična poročila, katera so dnevno odposlana od velikih svetovnih r. t. slanic. Sprejemala bi komunikeje agencij Radio, Volta, Reuter, Stefani, Herald in dr. Pospeševala bi izmejavo lokalne kronike med Zagrebom in Belgradom. Koliko ogromnega gradiva za naše dnevnike, da se ne omeni hitrost in točnost. Dogodek, kateri se odigra ob 10. uri zjutraj v Newyorku, bi ga že .zvečer lahko čitalo naše občinstvo v ; svojih listih!
Pa še nekaj!
Stolp Eifek v Parizu in r. t. stanica v Pouldhu oddajajo dvakrat na dan radio - telefonične koncerte. Ker sta obe r. t. stanici opremljeni z ultrapotentičnimi odajalniki, se te koncerte sprejema na tisoče milj daleč. Torej bi se tudi Ljubljana lahko zabavala s temi koncerti, katere proizvajajo svetovni umetniki v omenjenih dveh Ranicah. Kavarnarjem i. dr. bi posebni in mali aparat polom Audiona: in zvokovnega re-laisa povečal zvok do take višine, •da je močno in razločno slišen tudi v prav velikem prostoru!
Kdor je že slišal take koncerte, Ta zna navdušeno povedati kako razločno se čuje vsako noto.
To bi bila za našo skromno Ljubljano senzacija ko bi naš Ljubljančan 2 njegovo milostljivo, sedeč v >Zvez-dk ali pa v Unionu poslušal nežne :melodije igrane daleč tam v parterju stolpa »Eifel ...
Ali bi pobožno poslušal, ali pa indiferentno nadaljeval z svojo razdiralno kritiko najvišje politike?? — -(Francoski Journal prinaša vsak dan program teh koncertov.)
Tiskovna kakor tudi druga poročila bi se dostavljala abonentom (listom, bankam i. dr.) pismeno — če so sprejeta radiotelegrafično. Radio-telegirafična poročila pa bi se oddajala kumulativno potom lastnih tele-foničnih napeljav. Ker vsa telegrafič-na poročila inozemskih agencij so v francoskem oz. angleškem jeziku, bi moral — da se abonentom olajša delo — jih tolmač posloveniti.
V r. t. stanici bi opravljalo troje izprašanih radiotelegrafistov permanentno službo po dnevu in po noči.
Kar sem povedal o načinu organizacije ljublj. r. t. postaje, velja tudi za ostali dve in sicer samo z to razliko, da za Zagreb in Beograd bi po mojem mnenju zadostoval manjši oddajalnik' (6	Kw!). Sprejemni
aparati kakor tudi vse drugo pa bi bilo isto kot v Ljubljani. —
Koliko kapitala pa bi bilo treba investirati za to podjetje? Tudi na to imam sicer ne natančen — toda vsaj približen odgovor.
Proračun katerega sem sestavil s pomočjo zaupnikov in strokovnjakov svetovne Marconijeve družbe, bi sc rabilo za nakup, montažo aparatov, inventar itd. približno 800—850 tisoč ital. Lir! Torej primeroma malo, če se pomisli,, da je tu že vpoštet tudi obratni kapital za prvo dobo. —
Jugosloveni! Ali naj mirno in z rokami v žepu gledamo, da se tudi na tem polju vsili k nam tujec? — Pokažimo, da smo zreli in vredni živeti v oni svobodi za katero se je prelilo toliko in toliko krvi. Pokažimo, da hočemo tudi gospodarsko in kulturno imeti svojo neodvisnost!
Z objavo tega dopisa sem pač eno stvar gotovo dosegel. In to je: skvaril sem račune milanski vele-firmi, kar je bil moj glavni namen.
Če se čuti kdo interesiranega ali prizadetega, naj se obrne name in pripravljen mu bodem dati vedno vsa potrebna pojasnila ali zadoščenja.
V Ljubljani, dne 23. dec. 1922.
I. Markesič.
švedske drž. hydro-električne naprave.
(Konec.)
Najstarejša električna vodna naprava Švedske je v Trollhattanu pri Gotenburgu, ki z električno energijo oskrbuje kraje v svoji okolici, vendar pa za gospodarstvo ni tolikega pomena kot naprava ob vodopadu Porjus v Lapplandiji. Že leta 1910 so tu začeli z načrti. Situacija je sledeča: iz jezera Štora Porjusselet teče voda v 5 km oddaljeno in 50 m nižje ležeče jezero Lilla Porjusselet. Da bi zvišali vodni padec, so pregradili gorenje jezero ob njegovem izlivu z nasipom. Računi so pokazali, da se bodalo izrabiti 50000 HP. Nad vse zanimiva je zgradba vse naprave. Od omenjenega nasipa vodi v skalo vsekan tunel v dolgosti 250 m do centrale, ki je vsekana 50 m globoko v živo skalo ter je 70 m dolga in 11 m široka ; na dnu je elektrarna s petimi turbinami, ki so neposredno zvezSn z generatorji. Voda, ki prihaj po dovodnem kanalu, se v razdelitvenem prostoru nad centralo enakomerno razdeli po petih navpičnih betonskih kanalih, ki imajo obliko valja in vodijo k posameznim turbinam. Od teh se od-taka voda po 1300 m dolgem odvodnem kanalu v spodnje jezero. Vsa naprava je zato zidana v skalo, da se onemogoči zmrzovanje vode v zimi, ki ima večkrat do 49° mraza. Dva stroja z izmeničnim tokom in najvišjim efektom 12500 HP vzdržujeta otrat na električni progi Kiruna — Narvik. Tretji stroj z 14000 HP preskrbuje železne rudnike v Gelivari in Kiruni z električno energijo. Ostala dva stroja služita deloma za rezervo, deloma za razsvetljavo in pogon manjših industrijskih podjetij v okolici.
Elektrarna je bila otvorjena začetkom februarja 1916 I. Dne 1. junija istega leta pa so otvorili že tretjo električno velenapravo, ki leži blizu mesta Elfkarleby, jugovzhodno od Gefle ter izrablja vodno silo reke Dalelt, ki tvori 8 km pred izlivom v morje veliko vo-dopade, imenovane Elfkarleby—slapove, v dolžini samo 150 m s skupnim padcem 16 m. Ker se množina vode iz-preminja z letnimi časi in varira med 1300 m’ na sekundo, so reko zagradili, da bi voda, nabrana za jezom, služila v dobi minima. Centrala je zgrajena za 250 m;,/sek., ki dajejo okroglo
45.000	HP. Naprava ima 4 stroje po
11.250 HP. Generatorji so bili takrat največji na svetu, premer meri 8 m in teža presega 200 ton. Električni tok je napeljan v Stockholm, Npsalo, EnkOping Vesteras, Hotors in drugam.
Vse tri omenjene hydroelektrične centrale so last države, kar bodi posebej povdarjeno katere načrt je, na podlagi.teh in novih naprav elektrificirati železniško omrežje. Še pred dovr-šitvijo Porjus-naprav je bila v januarju 1915 otvorjena električna železnica Ki-runa-Narvik, ki tvori z ofotsko železnico najsevernejšo progo na svetu. Klima-tične razmere so zato dokaj neugodne. Temperatura — 35« C ni redka, poleg tega nastopajo viharji, snežni zameti itd. Kljub vsem tem zaprekam se je poizkus posrečil in s tem je dokazano, da je mogoča elektrifikacija vsake druge proge v Evropi. Na omenjeni progi vozijo poleg rudnih vlakov tudi osebni vlaki in Nordlandekspres (Stokholni-Narvik).
Švedska ima projektirano še sledečo elektrifikacijo prog. Stockholm-Upsala-Krylbo, Stockholm - Gotenburg, Malmo-Gotenburg in nekaj krajših.
Zanimivo je tudi to, da je južno-švedska družba za izrabo vodnih sil, ki je v provinci Hallan zgradila že več naprav, napeljala en tokovod iz Helsin-borga črez Sund v HOlsinger (na Danskem). Do sedaj so po morskih kablih pošiljali le slabe tokove (telefonija, telegrafija itd.) V našem slučaju pa prvič jake tokove. Poleg tega je tu še ta zanimivost, da omenjena družba oddaja tok v drugo državo, ga torej takorekoč izvaža.
Iz vsega je lahko razviden velik pomen elektrifikacije železnic in drugih industrijskih podjetij za narodno gospodarstvo posameznih držav. V Franciji je bil pred kratkim stavljen v promet prvi električni vlak in za gorsko progo Landeck-Bludenz so dograjene prve električne lokomotive.
Dasi je tudi naša država po vsem jugozapadnem delu gorata, je pri nas izkoriščanje vodnih sil šele v začetkih. Jasno pa je, da bodo tudi pri nas vo-doelektrične centrale vedno številnejše, kajti dosedaj je od celokupne vodne energije z 2820130 HP izrabljenih le 133130, torej le 47 °/o. Samo Črna Gora ima 1500000 HP razpoložljivih, nato slede Bosna in Hercegovina, Slovenija in končno Dalmacija. A relativno je izrabljenih največ moči v Dalmaciji in sicer 30 % nato Slovenija z 22 °/o in na tretjem mestu šele Bosna in Hercegovina, ki bi s svojimi 600.000 HP, ki jih v glavnem morejo dati reke Una, Vrbas, Bosna, Drina in Neretva, mogle elektrificirati vse svoje železniško omrežje. Ista možnost je dana seveda tudi Sloveniji, Črni Gori in Dalmaciji. Manjka edino kapitala in podjetnosti. Zato naj nam bo Švedska v vzgled
Država, ki elektrificira svoje železnice, zniža izdatno prevozne stroške in s tem en glavni faktor, ki stalno vpliva na višino can vseh produktov.
tz pravosodne prakse.
Trgovsko sodišče.
Dne 2. okt. 1916 je poslal tožitelj s Primskega toženi špedicijski tvrdki v shrambo svoje pohištvo in druge premičnine, med temi tudi kovček z obleko in motorno kolo.
Ko je tožitelj hotel začetkom julija 1919 iz skladišča vzeti nekaj predmetov, je zapazil, da je zmanjkalo motorno kolo v vrednosti 35.000 kron in iz kovčega, ki mu je bilo vlomljeno dno, razne obleke za 16 tisoč kron, torej v skupni vrednosti
51.000	kron. Škodo je takoj prijavil in takrat se mu je šele povedalo, da so bile vse njegove reči zavarovane za 10.000 kron. Skladiščnega lista se mu ni nikdar izročilo. Po tožnikovem mnenju izvršila se je tatvina skozi leseni paž, ki je ločil dotični del podstrešja od oddelka, v katerem je imela toženka shranjeno seno in kamor so imeli pristop vsi njeni hlapci. Kadar si je tožitelj ogledal svoje reči, nikoli ni dobil vrat v požu zaklenjenih. S tem načinom shranjevanja je zanemarjala tožena tvrdka skrb rednega trgovca, vsled česar je odgovorna za nastalo škodo.
Tožitelj je zahteval s tožbo odškodnino 51.000 kron s 5% obrestmi od 15. julija 1919 dalje, skrčil pa je tožbeni zahtevek v glavnici na 24.950 kron, ko sta v pravdi dne 9. decembra 1921 zvedenca oddala mnenje, da so imele ukradene reči začetkom julija 1919 to vrednost.
Toženka je ugovarjala: 1. da je bilo skladišče varno in da se je običajno uporabljalo za shrambo pohištva. Stena med skladiščem in oddelkom za seno je zidana in močna vrata so bila zaklenjena z močno ključavnico. 2. Vlomilo se je od zunanje strani s ceste in torej tatvine niso izvršili njeni ljudje. 3. Vse tožnikovo blago je bilo zavarovano proti nevarnosti ognja in tatvine za 10.000 kron? kateremu znesku tožitelj ni ugovarjal. Ukradeno je bilo v istem času več strankam in je zavarovalnica izplačala za vse skupaj 1800 kron od tega zneska 1000 kron za tožnikove reči in je to vsoto tožniku ves čas na razpolago. 4. da ukradeno blago za časa vskladiščenja ni bilo več vredno kot teh 1000 kron. 5. Da je na skladiščnem listu, izročenem tožniku, bila opazka, da toženka jamči za vsebino le, če se je pri vskladiščenju ugotovila. 6. Da je toženka postopala pravilno s tem, da je shranila tožite-ljeve reči v javnem skladišču, katero pa takrat še ni bilo njena last, kajti kupila je podjetje šele leta 1917. 7. Da je zahtevek tožiteljev že zastaran.
Trgovsko sodišče je skrčenemu tožbenemu zahtevku ugodilo in obsodilo toženo tvrdko v plačilo 24.950 K s 5^ obrestmi od 15. julija 1919 in
dvetretjini pravdnih stroškov, naraslih tožitelju do vštevši razprave, dne 9. dec. 1921, pri kateri je tožitelj skrčil svoj tožbeni 7nl;’; \?k, od te naprej pa v povračilo vseh stroškov. Sodbo je utemeljilo v glavnih, potezah sledeče:
Po pričah je sicer ovržena tožite-ljeva trditev, da je bilo sklad šče ločen od ostalega podstrešja s slabim le enim pažem in s slabo zaklenjenimi vrati, katera so vrh tega puščali odprta, kajti po izpovedbah prič M.
P. in A. A. je med oddelkor a zidana stena v tej dvakrat zaklenjena močna vrata. Tožitelj je zamogel dobiti vrata odprta le, če so bili v skladišču delavci, ti pa vedno pod nadzorstvom skladiščnika.
Tožitelj tozadevne trditve torej ni dokazal, toda po § 14 zakona o javnih skladiščih mora le skladiščno podjetje dokazati skrbnost rednega trgovca.
Priči P. in A. A. sta izpovedali, da so prišli tatovi v skladišče skozi okno na dvorišču po lestvici, ter se je na zidu pod oknom poznala še praska. Reči so odnesli potem čez dvorišče.
Iz tega se razvidi, da je moralo biti dotično poslopje in dvorišče slabo zastraženo, da so mogli tatovi neopaženo odnesti toliko rečij in med temi težko motorno kolo iz prvega nadstropja, za kar so morali prinesti lestvico in to v času, ko so se tatvine po izpovedbah istih prič ponavljale.
Ne more se torej trditi, da je toženka v tem oziru dokazala skrbnost rednega trgovca, vsled česar jamči v smislu § 14 cit. zakona o javnih skladiščih in § 15 svojega pravilnika za nastalo škodo.
Tega jamstva toženke ne oprosti okoliščina ,da je shranjeno blago zavarovala tudi proti škodi po tatvini, čeprav k temu po § 15 cit. zakona ni bila zavezana, kajti zavarovanje je v tem slučaju, ko jo zadene jamstvo, le njej sami v prid.
Tudi opazka na skladiščnem listu, da jamči toženka za vsebino le, če se pri vskladiščenju ugotovi, toženke v predležečem slučaju jamstva ne more odvezati, ker je po pričah A. Š. in K. B. dokazano, da tožitelj skladiščnega lista sploh ni prejel.
Toženkin ugovor, da je postopala s skrbjo rednega trgovca, ko je od tožitelja ji v shrambo izročene reči shranila v javnem skladišču, ki pa takrat še ni bila njena last, toženke ravnotako ne more oprostiti jamstva, kajti skrbeti je imela za izročene ji reči ne le ob prevzetju, nego tudi ves čas shranitve, torej tudi potem, ko je leta 1917 kupila dotično skladišče.
V zakonu neutemeljen je slednjič toženkin ugovor zastaranja. V smislu § 14 cit. zakona presojati je namreč vprašanje zastaranja po čl. 386 trg. zak.. Po tem členu zastara tožba v enem letu ter prične rok pri zgubljenih rečeh s potekom dneva, ko so se imele reči izročiti. Po navedbah obeh strank so se pa vse ostale reči izročile 20. okt. 1920, da bi se imele pa ukradene reči tožitelju prej izročiti pa niti toženka ne trdi. Dne 26. avg. 1921 vložena tožba je bila torej pravočasna.
Toženko zadeva dolžnost povračila tožitelju nastale škode. Na podlagi mnenja izvedencev obsodilo je sodišče toženko v plačilo zneska 24.950 K in ker je tožitelj po tožen-kinem priznanju zahteval odškodnino začetkom julija 1919, obsodilo jo je tudi v plačilo H% obresti od 15. julija 1919, kakor jih je tožitelj zahteval. Od pravdnih stroškov priznalo je tožitelju povračilo dvetretjini onih, naraslih do dneva skrčenja tožbenega zahtevka, čeprav je tožitelj prodal le s polovico prvotnega zahtevka, to pa upoštevaje, da se toženka ni spustila v pravdo zgolj zaradi previsokega odškodninskega zahtevka, marveč tudi radi dolžnosti odškodnine same, kar je pravdo še mnogo bolj otežkočilo in zavleklo.
Vsled tožerrkinega priziva imeli sta o stvari razgovarjati še obe višji instanci, ki sta pa razsodbo trgovskega sodišča iz istih razlogov potrdili.
Koliko vojn je bilo v treh stoletjih?
Cela zgodovina človeštva je tako polna prelivanja krvi, da se ni čuditi, ako smatra kdo zgodovino vojn za pravo zgodovino človeškega plemena. Seveda je to napačno razumevanje zgodovine, kajti ako jo hočemo spoznati prav, moramo preiskovati kakšne spremembe so se izvršile v življenju človeštva in kaj jih je bistveno povrzročilo. Ako na tak način proučavamo zgodovino, bomo opazili od prvih znanih pričetkov, pa do današnjega časa trajen napredek, ki se je vrši vč&sih počasno, včasih hitreje, čegar glavni činitelj pa je bilo vedno delo.
Seveda je tudi delo boj; vse kar je človek potreboval, si je moral priboriti. Vzeti je moral naravi, ki je večino svojih zakladov skrbno skrivala in ga silila, da je napenjal vse svoje telesne in duševne moči, ako si je hotel prisvojiti, kar je potreboval za izboljšanje svojih razmer in za napredek svojega plemena. Človek se mora boriti proti sovražnim silam in žrtve so v tem boju obilne, težke. Pravijo, da je bolj utemeljen v prirodi in iz tega izvajajo, da je vojna za vse večne čase neizogibna; kajti naravo se ne da preustrojiti. Tudi priroda ne zahteva toliko človeškega klanja. Naravni zakoni sami so primorali človeka skozi tisočletja, da je iskal najprimernejša sredstva za tiste boje, ki so neizogibni. Vsako novo orodje, uporaba vsake nove sile, ustvaritev vsake uspešne organizacije so bila sredstva za zmago v neizogibnem boju.
Ako pogledamo zgodovino vojn tekom zadnjih tristo let, bodemo našli sledeče podatke. Med leti 1618 in 1905 je bilo vsega skupaj 1700 bojnih spopadov, in sicer 104 bitke na suhem, 122 bitk na morju, 490 obleganj in 44 kapitulacij. Najdalje je trajala vojna med Benetkami in Turčijo (1644 in 1699), torej nad 55 let. Najkrajša je bila med Karolom Albertom in Avstrijo leta 1849, ki je trajala šest dni.
Največkrat je prejela za orožje v omenjenem1 času Francija. Število francoskih bitk znaša 1079 (622 na kopnem, 63 na morju, 322 oblego-vanj in 32 kapitulacij), kar znaša povprečno 63 odstotkov.
Avstrija izkazuje povprečno 48 odstotkov, Anglija 20, Rusija 19, Pruska 18, Španija 16, Turčija 12 odstotkov itd.
Francja je imela v 1079 primerih 584 zmag napram 495 porazom. Pruska in Anglija imata 60 odstotkov uspehov in 40 odstotkov porazov. — Španija ima 36 odstotkov zmag in 64 odstotkov porazov. Francija se je od leta 1600 naprej vojskovala proti 15 državam: proti Avstriji 626 krat in 196 krat z neuspehom. Anglija je zmagala v 120 slučajih, podlegla pa v 155. Imela je v vojni s Španijo 119 uspehov 45 porazov, s Holandijo 80 zmag in 63 porazov. V osmih vojnah med Francijo in Nemčijo, ki izkazuje 307 bitk, je dobila Francija 152 zmag in imela 155 porazov. Francozi so pri Sedanu izgubili 28 tisoč mož, to je 40 odstotkov, Nemčija 9000 mož. Najdalje so Angleži oblegal mesto Gibraltar, od 1779 do 1782, torej 1617 dni. Na drugem mestu se je držal Kadiz, od 1810 do 1812, torej 103 dni skupno v angleško-španski vojni. Sevastopol se je branil 346 dni. Port Artur 121 dni. Kandijo je leta 1669 branilo 20.000 Benečanov proti 30 tisočem Turkov 228 dini. Na tem kraju se je udalo Rusom 43.000 Turkov.
Najstrašnejši del statistike tvori umrljivost. Pri Amkdenu je prišlo na 624 tisoč vojakov 138 tisoč mrtvecev. Pri Sedanu je bilo razmerje 122.000 proti 320.000; pri Borodinu 80.000 proti 246.000; pri Vaterloo 45.000 proti 192.000; pri Wagramu 63 tisoč proti 290.000; pri Draždanih 50.000 proti 300.000; pri Plevni 50.000 proti 163.000; pri Austerlicu 46.000 proti 148.000; pri Solferinu 93.000 proti 273.000.
* Nič manj interesantna pa je statistika o vojnih dogodkih zadnjih 40
let. Od 1878 je bilo 28 vojn, med katerimi je bilo več zelo krvavih kolo-nijalnih. Največje vojne evropskih narodov tega časa so: Rusko-turška (1878); francoska kolonijalna v Tunisu (1881); francoska ekspedicija v Madagasku (1895); grško-turška vojna (1896); boj Italije proti Abesiniji
(1897); špansko-amerikanska vojna
(1898), burska vojna (1899); angleška ekspedicija v Sudan istega leta, vojna združenih velevlasti Evrope proti boksarjem na Kitajskem (1900) in na 14. mestu stoji italijansko-tur-ška vojna (1911). Nemčija se je na bojišču borila le proti boksarjem. Na 15. mestu je omeniti nemško ekspedicijo v južno-zapadno Afriko in He-rere. Vojna, v katero se ni vmešala nobena evropska sila, je bila med .laponsko in Kitajsko 1894.
V novejšem času je treba tudi omeniti obe balkanski vojni. Na Nemčijo pripadata v tem času dve vojni, na Francijo pet, od katerih so se vršile vse po kolonijah, na Turčijo tri, na Italijo dve, na Japonsko dve, na Anglijo tri, tudi po kolonijah, in na Špansko dve. Povdariti je, da se je v teli slučajih ponajveč rabilo brodovje.
Za temi je sledila svetovna vojna, ki je pustila za seboj tako katastrofalne posledice, katastrofalne za tiste,1 ki so jo povzročili in usodepolne za vse človeštvo, ker mora trpeti pomanjkanje in stotero drugih neprijetnosti.
Vojni požar, ki je vzplamtel leta 1914 še ni pogašen. Razmere med Grčijo in Turčijo še niso poravnane, a med .laponsko in Rusijo so skrajno napete, ter so manjše prakse med Rusi in japonskimi vojaki na dnevnem redu.
Kakor je bilo dosedaj mogoče preračunati, znaša izguba vseh življenj, povzročena tekom zadnje svetovne vojne, nad 34 milijonov ljudi. V tem številu niso vključene žrtve, ki so padle v Rusiji po prevratu in na drugih bojiščih po sklenjenem premirju med Nemčijo in zavezniki.
Ako bi ljudstvo moglo pojmiti škodo na človeških življenjih in škodo na gospodarskem polju, ki jo je prizadela zadnja vojna, in ako bi znalo napraviti konec sistemu, ki povzroča vojne, bi bila zadnja svetovna vojna, zadnja vojna. Toda države se še nadalje oborožujejo, grade se nove bojne ladje in politične strasti tirajo ljudstvo v nove svetovne vojne.
Izvoz in uvoz.
Izvoz petroleja iz Poljske prepovedan. Poljski trgovinski minister je prepovedal izvoz petroleja. V borislavskem naftnem okolišu se je dobilo v mesecu novembru 3806 cisteren, torej ne„kaj manj kakor prej ta meset*.
neredni sospofiarsks raft«.
Trgovina.
Aktivnost češkoslovaške trgovinske
bilance. Češkoslovaška trgovinska bilanca za prvo polovico 1922 je po podat-
lice se
posojilo po K 700.000
na vrednostno posestvo po K 1,500.000 proti vknjižbi na prvo mesto, 100/0 obresti in prostim stanovanjem ter po kurzni veljavni računjeno. Ponudbe »Sigurnost« na uredništvo tega lista,
kih statističnega državnega urada uktiv-na za okoli 3 mil jarde češkoslovaških kron.
Jncsužsrija*
Istrske soline. V piranskih solinah so letos v štirih mesecih pridelali 400 tišoc q morske soli, ki prinese državi 20 milijonov lir kosmatih dohodkov. V solinah je bilo zaposlenih 200 družin, ki •so zaslužile približno 2 milijona lir; dalje je bilo z vskladiščenjem soli zaposlenih 200 delavcev, ki so dobili na dninah 250.000 lir; končno je prevažalo sol 40 bark, ki so donesle svojim gospodarjem 960.000 lir. Soline so v Istriji najkoristnejša industrija.
Kriza češkoslovaške industrije.. Ško-dove tovarne nameravajo od 24. do 31'. t. m. popolnoma ustaviti delo, vsled česar bo ostalo brez dela 10.01X1 delavcev. Tekom meseca januarja nameravajo Škodove tovarne odpustiti več stotin delavcev.
Denarstvo.
Nova ureditev prometa z devizami.
Finančni minister je izdal v sredo nastopno naredbo: 1. Ukinja se takozvani kliring na borzah v Beogradu in Zagrebu. Radi tega je ustavljeno službeno določanje tečajev s strani finančnega ministrstva. Poslovanje na borzi se bo .vršilo odslej po zakonu o borzah ter po borznih statutih in uzancah. 2. Ukinja se naredba finančnega ministrstva I. št. 16.636 z dne 29. septembra 1922, po kateri je bilo bankam zabranjeno vsako izvenborzno poslovanje z devizami in po kateri je bil določen tečaj obračuna kakor tudi bančna provizija. 'S. Generalnemu inšpektoratu in vsem odborom pri Narodni banki se nalaga, da rešijo vse doslej vložene prošnje za uvoz ter nakup deviz, in sicer na podlagi nast >p-nega rešenja ministrstva'pod 1. št. 1957 z dne 25. februarja 1922: >Odbori pri Narodni banki imajo v vsakem posameznem slučaju preceniti umestnost in potrebo za uvoz dotičnega bla^a ter imajo izdajati posebna odobren ja samo za blago, o katerem se smatra, da je po-1 rebno odobren ja.« To se ima izvršiti v najkrajšem roku, a najdalje v 5 dneh od danes naprej. Istočasno se bo vršilo poslovanje tudi po novih prošnjah, ki bodo dospele na odbore. Odborom pri Narodni banki se postavlja direkcijska oblast za rešenje teh prošenj. Iz gornjega sledi torej, da se ukinjajo navodila, izdana pod 1. št. 19.011 z dne 14 okt. 1922 in zaupno I. št. 172 z dne 23. novembra 1922.	4. Pravilnik o ureditvi
prometa z devizami in valutami z dne 25. septembra 1921 s spremembami z dne 25. februarja 1922 kakor tudi ostale naknadne naredbe ostanejo razen gori ukinjenih še nadalje začasno v veljavi.
Devizna politika na češkem. Fin. ministrstvo je na podlagi revizije deviznih kupčij, izvedene pri bankah, odvzela Kreditnemu zavodu Nemcev v Pragi in vsem njegovim podružnicam ter banki Dr. Egger & Conip. pravico do trgovine z devizami.
Carina.
Vprašanje earine na izvoz svinj. Ekonomsko finančni komite ministrov je imel sejo, na kateri je razpravljal o
Priporočamo veletrgovino
vprašanju carine na izvoz svinj. Ker mesto ministra za poljedelstvo še ni zasedeno, je bilo sklenjeno, da se s sklepanjem o tem vprašanju toliko časa počaka, doklei' ne bo to mesto definitivno zasedeno.
Promet.
Povišanje Železniških tarifov v Nemčiji. S 1. januarjem 1923 se povišajo tarifi za prevoz blaga za 70 in tarifi za prevoz živine za odstotkov.
Dobava, prodaja.
Prodaja avtomobilov. Dne 27, 28,
29. in 30. decembra t. 1. ter iste dni vsakega meseca leta 1923 se bo vršila v pisarni Dravske artilerijske delavnice v Ljubljani vselej ob 8. uri zjutraj ustmena licitacija 176 avtomobilov (potniških in tovornih). Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled
Prodaja jelovih desk. Dne 28. decembra t. I. ob 10. uri dopoludne se bo vršila v pisarni državnega komisarja na Snežniku pri Rakeku prodaja 1000 m* jelovih desk. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Prodaja odpadkov. V pisarni Uprave zavoda za izradu vojne odeče IV. v Zagrebu se bo vršila dne 30. decembra t. 1. ob 9. uri dopoludne prodaja raznih odpadkov (od blaga, pločevine, usnja, železa itd ). Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Razno.
Podružnica Narodne banke na Cetinju je začela poslovati. V njen delokrog spada cela Črna gora razen Peči in Dja-kovice, ki spadata v področje skopljan-ske podružnice.
Proračun Severnoameriških Zedinjenih držav. Proračunski projekt za leto 1924 za Zedinjene države predvideva 3 milijarde 180.843.000 dolarjev izdatkov. Med največje izdatke spadajo oni za vojno mornarico (289,881.000 dolarjev), in za armado (256,552.00 dolarjev). V tej poslednji postavki je vračunanih tudi 12,781.000 dolarjev za vojno aeronautiko.
mna poročila
Novosadska produktna borza, 20. t.
m. Pšenica baška 408.75 do 420, banatska 310, ječmen baški 282.50. koruza suha 290, nova 210 do 240, v storžih 156 do 167.50, fižol baški beli 362.50' do 365, moka >0« 587.50 do 592.50, >2< 562.50 do 567.50 >6« 500, >7« 426, otrobi baški' 162.50.
Cena dragocenih kovin. V Pragi stane kilogram zlata 22.000 Kč, kilogram platine 98.000 Kč in kilogram srebra 750 Kč.
UUBUANA
rzsrzsrzsrzsrzsrzsrzs
m Mu Hiša
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7
NaJboljSi Šivalni fctroji v vseh opremah, Gritzner, Kaiser, Adler za rodbinsko in obrtno rabo, istotam igle, olie ter vse posamezne dele za vse sisteme na veliko in malo.
se proda z vsemi pr tiklinami pri glavni cesti pripravna za vsako obrt in trgovino. Naslov: pove upravništvo »Trgovskega lista «
Vesele božične	Vesele boiižne
praznike	praznike
ieli vsetn svojim p. n. odjemalcem	želi vsem svojim prijateljem
tvrdka RgX CO.	<«rdka josip Peteline
Ljubljana	Ljubljana
T R G O V S K 1 L 1 S T
AVTO
bencin, pnevmatika, olje, mast, vsa povravila in vožnja. Lc prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nudi Jugo-Avto, d. z o. z. v Ljubljani.
Erjavec & M
PRI „ZLATi LOPATI"
trgovina z železnino in cementom
Ljubljana, Valvazorjev trg 7
preje Hammerschmidt (Mflhleisen) nasproti Krlžanske cerkve.
sheh5heheh5heh
Lepe
suhe gobe
kupuje se po najboljši ceni Franc Peteline, Zg. Polskava pri Pragerskem.
AAAA/V\A / Veletrgovina \
> A. Šarabon <
Razširjajte Trgovski list!
SZJEUEZJSSEZiEZJEZJ
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7
se priporoča na veliko, galanterija, kravate, srajce, palice, potrebiflne za Šivilje, krojače, Čevljarje In sedlarje, toaletno in brivsko milo, gumbi, sukanec, svila za vezenje cipk, vezenine.
Redka priložnost!
Dobro idoča trgovina mešanega blaga z lepim nadstropnim poslopjem in vrti v zelo prometnem okraju ob državni cesti se radi družinskih razmer takoj
proda.
Vzame se tudi družabnik ali pa malo posestvo v račun. — Vpraša se pod »Stanovitnost« na uredništvo tega lista.
N
✓
\
✓
\
r
✓
\
✓
x
✓
\
✓
\
✓
v Ljubljani
>Ca
Špecerijsko blago
raznovrstno žganje moko In deželne pridelke raznovrstno rudninsko vodo,
Lastna pralarna za kavo in mlin za dliave z električnim obratom.
✓
\
/
\
/
\
/
N
/
\
/
\
/
\
/
\
Veležganjarna
H. Rosner & Ko., naši.
Viktor Meden
v liubljanl
nasproti velesejma nudi
pristno domaio kuhano slivovko, brlnovec, tro. plnovec, konjak, rum in razne likerje
Kupuje
slive, hruške, brinje In droll za iganjekulto
Telefon interurban št. 71
Davki!
Vloge!
Davki!
Pravni nasveti, pismene vloge, pritožbe, prizivi, prošnje itd
Dr. Robert Kermauner, nnančno-juridično zastopstvo.
Ljubljana, Knafljeva ulica St. 4. Pritličje desno!
Na debelo!
MANUFAKTURA
Trlkotata za otroke, vse vrste zimskega perila gavlce, robci, odele, ta baZ za odeje, i. t. d.
, no-bom-
PO
najnižjih dnevnih cenah pr«
J- N. ŠOŠTARIČ
Maribor Aleksandrova cesta št. 13 prej „Merkur“
Mavec - sips
Portland- in roman-cement, opno, opeko, umetni skril], strešno in izolacijsko lepenko, vatprof, ker* bolinej, drvocement, razne žeblje
nudi po najnižji ceni
Kostolfonukouič1^
veletrgovina s stavbenim materi jalom
Ljubljana,
MlklošiCeva cesta Stev 13.
Prevzame se tudi izpeljava xylo-lithnih tlakov.
BERSON
tIti Gumijevi napeftnlkl j®
in podplati
Vam ohranijo obuvalo trpeino
Dobe se » vsaki boljši trgovini z usnjem ter no debelo pri
Bersen-Kaučuk d. d. Zasreb, Ullsonov tri 7.
Raznovrstne
šolske zvezke
za srednje, obrtne in osnovne Sole, kompendlje, dnevnike In beleinice, raznovrsten papir In vse Šolske in pisar. potrebSCIne dobavlja najceneje
TISKARNA “SAVA“, KRANJ.
POZOR! |C Za trgovce posebno ugodne cenel
Slovensko trgovsko delniško družbo
v Ljubljani
Resljeva cesta 22 (v lastnem poslopju) poleg gl. kolodvora
\
IMaMMItlMMIMIMMmilMMIMHiMIIIMMIMMHIIIIIIIMIHIIIIIIMMMItllM
Uvoz in izvoz
•MMmMMMMIMMMIMIMilHHMMMMMIIIMMMIIHMIOHMOIMMtHMniOOlMHIIHIIIII
Spopolnjena velika zaloga ko-lonijalnega in Špecerijskega blaga
Telefon (Interurban) 466. Telegrami: Trgovska druiba
Zahtevajte cenik!
JADRAN*
izvozna in uvozna družba z o. z.
tlllllltHtltlllHIHHfllMMtllMIitlMHIIItlHIHHIIIIIHIIMMIMIIIMIIIIHHIIIIttllNM
Trgovina z kolonijalnim blagom In deželnimi pridelki na debelo
IUIIIiMIIIIIIIIIIHillli»HIIIII>NIII»HHiMIHIIIHHIimilMIIIMimillHIINIII>llll»l«
Kraljev, monopolna veleprodaja soli
IHIIimilIMmMIIMMIMIHMHtiMItMIIIHmtmillMtMMIHMHtIHIttMmmiHMI
Ljubljana, Dunajska cesta 9
Telefon interurban št. 113
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
v Ljubljani
naznanja svojim odjemalcem, da bo obrestovala s 1. jan. 1923
vloge po 5°lo
Usodna prilika!
Ker sem preobložen s posli osobito radi nameravane gradbe večje elektrarne prodam prav dobro vpeljane podružnice (trgovine z mešanim blagom) na Bledu, v Goričah (z 2 hišama) in v Šenčurju. — Reflek-tantje naj stavijo pismene ali ustmene ponudbe naravnost na moj naslov
Edvard Dolenc, imetnik Me Frani Dolenc. Kranj
' z našega skloMšto v LMJanl nudimo, dokler traja zaloga:
Potkve za konje;
„Styria“ kavine mlinčke;
Vile, jeklene, z 4 rogmi, 12“ dolge;
Kladiva za gramoz (Sel otterschISgel); Cveke za pete v zabojih po 50 kg;
„Puch“ kolesa;
Svinčnike, znamke „Staedler“.
MT Cene zelo ugodne!
SINTA"
industrijska in trgovska družba z o. z., Ljubljana, Miklošičeva c. 15
^qqqqpqpppqpqqqqpqppiqf
Ali ste že okusili
„LUKUL“???
naš prvi, edini domati juhini izvleček (zabela), kateri
== prekosi =====
vsled izdatnosti okusa in cene
vse druge izdelke.
Izdelufe ,IUKUL‘, d. z o. z., Ljubljane.
Zahtevajte v vseh trgovinah! Ne pošiljajte naiego denarja v tujino!
Čašica tega delikatnega likerja Je nepopisen uittekl
Priporočamo: Cognac Dalmatia Medlcinal in druge izbrane likerje, žganja, ekstrakte in sirupe.
Prvo odlikovano dalmatinska parna destilacija V. Morpurgo, Split.
Zastopnik: Adolf Kordin, Ljubljana, Beethovnova 9.
Ako hočeš napraviti
dober rum, ako hočeš imeti dobre likerje: pelinkovac, pelinkovo vino, vanlijev, kumnov, hrušov carski, hrušov bergamotni, naroči tozadevne esence takoj l
Ali ste že poskusili
sadni grog (punč) Sirupi S tem po aromi in okusu neprekosljivim grog- sirupom se nared' delikatni čaj ali pa grog. — Pravi malinovec in cičronada vedno na razpolago po najnižjih dnevnih cenah pri
Srečko Potnik, Ljubljana
tvornica sadnih sokov in esenc
Metelkova ulica 13	Metelkova	ulica	13
Zahtevajte
'if
„MEDIC1NAL KONJAK1
z znamko	^
„ Alko - modri križe: “ |
in najfinejie krem likerje!	b
„ALKO“, Ljubljana-Kolizej ^
asasassMsvN uaBaeaauMBB«aBBaeci bubi a^BNaeaiaeaaavstfeeeuaaaaieieeno^aviisi
8 s
niloliii amerlkauki Ml stre) »liBiotti
■■■•a»wuiw«RMSissssn«sswd t5!S5252!5fifte. ■aauaeaaoeaaBUBuvmnBaaaMeeuiMCBaeeeBaeM^Kb
S
s
•s
I
B
•S
n
iz
::
aa
S
razmnoževalni aparat razmnožuje strojno in ročno pisavo potom ne-izrabljive steki, plošče
I
s: ■■ ■ e ■a aa
II 11|
II
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo
The Rex Co. Ljubljana, Graditte io.
Moderno vrejenc poprovimi«! vseh pisalnih strojev.
mnSMMHIfllMICISISSliiSHMaailHMaoiBSSMliSSkMSSCaiSISIIliSSMIMMBaSIMSSML _
^Neeeee«»*weeuMcwe*seee««eMBs<a*e«ee*ei;*»eKaeeea»ueerwee«eeeaaewuB»oe»»BBeeeeeeaaeeea«i
■rzsrzsrzsrzsirzarzsrzsrzsrzsirzsrzsrzsrzse
aa
aa
aa
si
s:
■a
e»
aa
li
aa
.JI
■d
OBJAVA.
Mestna hranilnica ljubljanska
naznanja, da vsled dovoljenja nadzorstvene oblasti sprejema poleg hranilnih vlog na knjižice, katere od 1. januarja 1923 dalje obrestuje po čistih
5
tudi vloge v tekočem računu,
ki jih obrestuje proti odpovedi tudi višje. Kakor na vloge na hranilne knjižice, jamči tudi za vloge v tekočem računu mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in vso davčno močjo.
Stanje hranilnih vlog
320 milijonov kron.
1
Prešernova ulica štev. 3.
§
RSZJSBSZJSUISZiSZJElZJSZJSZilSZJSZJSZlEiZJB
Manufakturna veletrgovina
HEDŽET& KORITNIK - LJUBLJANA
Frančiškanska ulica
Lastnik: »Merkur« trgovsko-industrtjska d.d., Ljubljana.'- Ctovni uradnik: Robert Blank. - Odgovorni uradnik; Trunjo ZebuL - Tiska tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani