NA SEJI OBČINSKE SKUPŠČINE SO DELEGATI ŠELE V OKTOBRU SPREGOVORILI
O polletnih rezultatih gospodarjenja
Po poletnih počitnirah so se 8. oktobra prvif sestali na ločenih sejah vsi trije zbori občinske skupščine. Najpomembne|ša točka dnevnega rcda je bila anali/a poslovanja delovnih organizacij v prvi polovici letošnjega leta, dopolnjena /. nekalerimi podatki /a tretje četrtletje. V erjelno pa je bila ve-čina delegatov $ polletnimi rezultati gospodarjanja že seznanjena, saj so o njih razpravljale že vse družbenopolitične organizacije v občini, pa tudi v našem časopisu smo še »ekajkrat pisali o njih.
Zalo tudi ni čudno, da pri tej točki dnevnega reda na zboru združenega dela ni bilo živahne razprave, saj v delovnih organizacijah razmišljajo predvsem ogospodarjenju za naprej. Težave namreč, ki so spremljale prvo polovico iela, se nadaljujejo. Uvoz se sicer še naprej zmanjšuje, je poro-čala načelnica oddelka za gospodarstvo Slavka Keržan, vendar je to bolj posledica resolucijskih omejitev kot zavestne odločitve. Oskrba z repro-dukcijskimi matcriali je še vedno slaba. /.askrbljujoče je tudi to, da neka-tere delovne organizacije zmanjšujejo obseg proizvodnje. Pri tem opuš-čajo tudi izdelavo izdelkov, ki jih domači trg potrebuje.
Po porastu dohodka je naša občina na zadnjem mestu med Ijubljanskimi občinami. Ta se je v primerjavi / lanskim letom povečal /a nekaj več kot 22. odstotkov, kar je za sedem odstotkov manj kot drugje v Ljubljani. Vzrok je predvsem ta, da smo najbolj jndustrijska občina v Ljubljani in so nas zato prizadeli tudi vsi omejitveni ukrepi. Glede ttstih delovnih organi-zacij pa, ki so izplačale višje osebne dohodke, ko( je bilo dogovorjeno z družbenim dogovorom, bo govor na eni prihodnjih sej skupščine. Treba pa jih bo seveda obravnavati posamično, saj imajo nekaterc med njimi kljub zvišanju, še vedno zelo nižke osebne dohodke.
V razpravi, za katero smo že omenili, da ni bila posebnoživahna, je dele-gat iz Papirnice Vevče (VII. konterenca delegacij) dejal, da bo treba take pojave, ko nckaiere delovne organizacije prodajajo svoje izdelke tudi na domačem trgu za devize. * prihodnje preprečevati. Tudi oni namreč kupu-jejo od Teola surovine za svojo proizvodnjo. a jih ne morejo kupiti /a dj-narje. Delegat iz Obnove (XVII. konlerenca delegacij) je pojasnil. daso v njihovi delovm organizaciji solidarno pokrili izgubo SGP /idarja, dodal pa
.......                      .....      I
je tudi ugotosites s seje njilio\e lemeljnc delegacije, da so prav delavci tisti, ki /daj najbolj /ategujejo pasove. Med organi/acijami, ki so namreč prekršile družbeni dogovor d ra/porejanju doliodka, je največ delovnih skupnosii skupšnih slu/b.
1'redsednik občinskega s\eta /> e/e sindikatov Andrija \ lahov ič je iigo-tovil. da je velika napaka naše družbe to, da se ne držimo dogovorjenega. /ade\e sicer obširno ra/lagamo, a spreminjamo jili bolj malo. V naši ob-čini je že več kot pet tisoč dela\ce\. ki imajo po 5.000 dinarje\ osebnega dohndka na mesecfpodatck \elja /a /adnjetri tnesece). Toutegne — če ne bomo ustrezno in hitro reševali te problematike, je opozoril Andrija Vla-liovič — po\/ročiti težave. /ato je govornik na koncu ra/prave poudaril, da je treba še bolj utrjevati naše že uhojene oblike samoupravljanja in skr-beti /a ob\eščenost dela\ce\.
\ nadaljevanju seje so delcgati /bora /druženega dela med drugim go-vorili o uresničevanju sklepov in stališč v zvezi z delovanjem delegatskega sistcma \ občini. 1'redsednik /bora /druženega dela Milan /abukovec je po\edal, da nekatere konlercnce dclegacij rcdkokdaj pošiljajosvoje dele-gate na seje skuščine. \'idimo pa tudi delegaie, ki šele na seji odvijajo o\ojnicc / gradivom. To ka/e, je menil Milan /ahukovcc.na našo delegat sko(ne)odgo\ornost. 1'redscdnik je nani/al tudi nekaj M/logovza neučin-koviio delo dclegacij. l'red\sem je treba omenili premajhno zanimanje sindikutu m Mrokovnili skižb /a njihovo delo. Delegati, ki so se \ tej točki dnevnega reda udeležili razprave. so menili, da je morda vzrok temu po-javu ludi lo, da skupščina o marsikateri /adevi ra/pravija /elo po/.no. \'j tudi delegatov \pli\ na stvan. ki ga ležijo. jc premajhcn, da bi spodbujal njegpvo /animanje. Delegat I. konlerencc delegacij je predlagal. naj bi /a-pisnike s ^ej konlerenc pošiljali tndi nn sckretarial skupščinc, kar je bi!o sicer nekoč že domenjeno, pa se tega drži le malokatera delegacija. Raz-pravo je končal predsednik Milan /abuko\.ec s po/ivom, naj se o delova nju delegatskega sislema ponoino pogovonjo na temeljnili delegacijah in predloge v /ve/.i s tem sporočijo sekrctariatu skupščine.
D. J.