Anketa o načrtu zakona za osnovne šole. (Minister prosvete s. Svetozar PrlbitevU o soodloievanju uiitellstva prl prosvetni upravij — »Osnovnom školom i njenom sudbinom treba da rukuju sarao učiteljl, kao i najpozvaniji na ovom (poslu. Ovu tezu ja sam zastupao još odavna, jer sam imao prilike, da se uverim, da se i na delu pok a z al a do b r a«. — »Moje je duboko uverenje: da je unifikacija nastave i e d n o o d najvažnijih pitanja za svakog ministra, koji sedi na ovotne mestu. Ja sam u tom pogiedu uveren: da če se Zakon o narodnim školama izneti još maja meseca na dnevni red pred Skup-. štinu. Da se on mora smatrati neodložnim i hitnlm i da ču oiniti, raa u kom svojstvu ja bio, sve — da se on u delo privede. Sa rešenjem ovoga, rešiče se i razna druga sitnija prtanja, koja za danas interesuju učiteljstvo, rešiče se jedan od osnovnih zakona, na kojem če počivati naša država. Na učitelistvu je samo: da pažljivo prouči več izradenj projekat, koji, po mome mišljenju, mora pretrpeti izvesne korekoije, pa da te svoje poglede razradi, detaljno ispita i formuliše kao izraz celog učiteljstva, pa sve ono, što ide da pomogne napredak naše škole, ja ču akceptovati.« Min. prosv. g. Pribičevič Glav. Odb. UJU v Beogradu, dne 29. dec. 1924. Vprašanje šolskega zakona je stopiio resno pred nas in upati je, ako se bode politi5ni položag ugodno razvijal, da bo v kratkem stopilo to vprašanje v akutni štadij. Te dni so se vršile ankete učiteljstva o o&nutku šolskega zakana in ankete drugih merodajnih krogov. Delovale so in še delujejo v ministrstvu prosvete; minister prosvete je iziiočl Trifunovičev načrt tudi UJU v Beogradu, ki je zaslišalo o tem vsa poverjetiištva. V to svrho je sklicalo Pov. UJU v Ljubljani posebnio anketo, ki je redigirala v prošlem tednu osnutek nia podlagi svoje5asnih predlogov okrajnih učiteljskih društev in enako so delovala vsa ostala poverjeništva UJU. Ta teden se izvrši glavna redakcija s stnani UJUvBeogradu in se izro5i elaborat g. mraistru prosvete. »Narodna Prosveta« je otviorila poleg tega tudi javno anketo v načelnih vprašanjih glede ureditve šolstva in pro- svete v naši državi. Pozvala ie vse učiteljstvo, da se izjavi o sledečih točkah: 1. vzdrževanje šol; ' 2. šiolsko nadzorstvo; 3. razpis služb, a 1 i naij se v r ši po oblastih a 1 i izdaj a I e c © n t r a 1 n i, k a k o r d o s e da j v S r b i j i; 4. a 11 j e treba osemrazredno osnovno š o 1.. Naj najprej odgovorimo na gornje točke: Ad 1. Slovensko učiteljstvo se je že ponovno izreklo za državno vzdrževanje šol in za državno šolo, vendar je realnemu politiku računati s tem, da ie popolno držaivno vzdrževanje šol.tva v sedanjem momentu neizvedljivo. Ad 2. V šolskem nadzorstvu je zavzelo slovensko u5itel]stvo že ponovno svoje stališ5e, posebno se je pa pečalo s tem vprašanjem na zadnji pokraijinski skupščini v Krškem in je preciziralo svoje stali_5e. Osnovnošolskernu učiteljstvu naj bo odprta pot do vseh mest v prosvetni upravi, nadzorstvo osnovnega šofstva pa naj opravlja osnovnošolsko učiteljstvo samo. Izrekli smo se za uvedbo ueiteljskih zbornic. M i n i s t e r p r osvete g. Svetiozar Pribi5ev i č je sam povdaril, da se morajo uveljaviti in zrcaliti ti principi tuidi v pro^ svetni zakonodaji, kar je ponovno izrazil in kar je razvidno tudi iz gornje njegiove izjave. Kot glavno napako predloženega nam načrta šdlskegia zakona M. Trifunoviča, bivšega miniistra prosvete smatramo, da ni uveljavil gornjih principov in da je tudi šofeko nadzorstvo losnovnih šol izroSil izključno srednješolskim profesorjem. Nešteto iraamo dokazov iz preteMosti, kako kvarno je bito, ko se je nadzorstvo osnovnih šol izro5alo srednješolskim profesorjem, kako malo so se ti poglabljali v ustroj in metodo pouka v osnovni šoli ali je pa sploh niso poznali, kake pogreške so dfelali zaradi tega pri nadlzorovanju i_i kako slabo je napredovala loisnovna šola pod njihovim nadzorstvom in upravo. Naša najbolj kardinalna zahteva ?e, da se ima nadzorstvo osnovnega šolstva izročiti izkliučno v roke priznanih strokovnjakov iz vrst osnovnošolskega učiteljstva Ad 3. Slovensko u5teljstvo se je izreklo za razpis služb in oddajo potom razpisa, za soodločeivanje učiteljistva pri oddaji služb in zai izključitev lajikov in lajiiških vplivov pri tem; za pravično me- ro in postopanje pri oddaji služb. Dvomimo pa, da bi bii razpis od državne centrale primernejši od razpisov oibliastnih uprav. V predvoini Srbiji je bilo tako razpisovatije mogoče, v sedanji veliki državi bi prmašalo to nepreglednost in zmede, zato se moramo izreči za princip razpisovanja potom oblastnih šolskih uprav. Ad 4. Nedvomno in obsebi umevno se moramo izreči za osemletno šolsko obveznost in osemrazredno osnovno šolo. Za slovensko uSiteljstvo in solstvo bi pomenil vsak dvom in skrčenje v tem oziru degradacijo in poslabšanje, nazadovanje tega, kar že iinamo. Zato mora biti osemletna šolska obveznost in osnovna šola izven debate. Ni mogo5e tretirati danes vseh načelnih vprašanj, ki so se pojavila s predložitvijo novega osnutka šolskega zakona. Žal, da je bil rok prekratek, da bi se predložil ta osnutek okrajnim učiteljskim društvom v razpravo. Tehniško je bilo to neizvedljivo. Poverjeništvo je komaj tehniško pripravilo ves potrebni materijal in prepise za anketo. Roki so kra.ki; do 10. t. m., kar znači deset dni od prejema osnutka. Natils je bil iz tehniških ozirov nen_ogoč. Toda anketa je delovala na podlaigi ugotovljenih stališč, k\ so .tih zavzete okrajna učiteljska društva od leta 1920. naprei pri vseh dosedanjih na5rtih zakona. Vpnašanja so ostala itak ista. Pri reviziji so se vnesla vsa zavzeta načela; vnesle so se vse zahteve iz resolucij in sklepov pokrajtoskih skupščin, posebno zadnje v Krškem; vnesle ao se vse do- polnitve, ki so bile potrebne in jih dovoIjuje uradniški zakon, taiko da so tudi tozadevne dol^očbe sedaj bodi prikrojene prilika!m in koristim šoile in prosvete. Anketa je delovala srstematično in temeljito na podlagi zbranegia materijala, kar je izklju5eno pri preširoikem fioru, absolutno nemogoče pa bi bilo zvršiti to delo pcloni društev v tako knatkem roku. Načrt zakona obsega dvas dela. Prvi govori o ustroju šole in šolske uprave, drugi o učiteljstvu in pravnih in materijalnih zadevah, izpopolnjujoč uradniški zakon. Mnogo je slabih, a mnogo zelo dobrih določb v načrtu. Kdor hoče pravično soditi, mora pretehtati obe strani. Učiteljska stalnost bo z zakonoin dovoljno zagarantirama; in enako bodo z njim odpravljena vsa ona vprašanja, ki danes vznemirjajo in raizburjajo učiteljske vrste in deiaio težko atmosfero. Iz tega vzroka se mora uzakonitev na5rta 5imbolj pospešiti in odpraviti vse, kar bi delo oviralo. Trifunovicev načrt bo dobil sedaj še znatne izpremembe in bo iznešen pred ministrski svet in narodno skupščino kot na5rt ministra prosvete gosp. Svetozarja Pribičeviča. Tedaj bo za5ela naša najtežja in oldločilna borba za uvejjavljenje naših na5el v politi5ni javnosti, pri političniih strankah oziromia klubih, ki bodo odločaili o šolskih zako_i_h. Do tedai pa na delo, da seznanimo javnost z našimi zahtevaimi in utemeljitvami in ustvaritvijo javnega irmenja v prilog našemu stališču!