vominiKanaki trg 1 PTUJ - ~>-\ Tednik c;la silo Socialistične /veze delovnega ljudstva za Podravje »Tednik« izhaja pod tem skrajšanim imenom od 24. nov. 1961 dalje na predlog Občinskih odborov SZDL Ptuj in Ormož. — Izdaja zavod »Tednik«, Ptuj. — Odgovorni urednik: Anton Bau-raan. — Uredništvo in uprava Ptuj, Lackova 8 — Tel. 156 — St. tek računa: NB Ptuj 604-19-603t72 r— Tiska časopisno podjetje »Mariborski tisk« — Rokopisov ne vračamo. — Celoletna naročnina za tuzem stvo 100(1, za inozemstvo 2000 din Štev. 31 PTUJ, dne 7. avgusta 1964 Letnik XVII. OB ŠESTEM OBČINSKEM PRAZNIKU Gospodarsko srednje razvita ptujska občina Ptujska občina se je iz kmetijske zaostalosti, ki je bila značilna v bivši Jugoslaviji, razvila po osvoboditvi v jospodarsko srednje razvito občino in si postopoma ustvarja čvrste materialne pogoje za razvito gospodarstvo z močno industrijo in modernim kmetijstvom Da bi si mogli čimbolj nazorno predočiti in da bi dovolj objektivno ocenili velike spremembe v gospodarstvu in socialni strukturi prebivalstva, ki so značilne za razmeroma hiter gospodarski razvoj ptujske občine po osvoboditvi, je potrebno, da si predhodno vsaj bežno ogledamo gospodarske razmere pred II. svetovno vojno in stanje po osvoboditvi. Revna dediščina bivše Jugoslavije V Ptujski občini so v času bivše Jugoslavije prevladovale tri gospodarske panoge: predvsem kmetijstvo, s katerim se je pečalo okrog 80 V o vsega prebivalstva, ter obrt in trgovina. Za kmetijstvo so bila značilna razna notranja gospodarska in socialna protislovja, ki so se odražala v prezadolževanju in propadanju velikega števila kmečkih gospodarstev in v kopičenju zemljiške posesti v rokah nekmetov. Ta proces je pospešila zlasti gospodarska kriza po letu 1930. Posledice tega procesa so najbolj prizadele haloš-kega in slovenjegoriškega kmetovalca. ki se je postopoma spreminjal v kočarja, viničanja in dninarja z nizkim življenjskim standardom. Vzrok izredno nizkega življenjskega standarda haloškega prebivalstva je bila zelo nizka produktivnost dela v vinogradništvu, še bolj pa vsakoletno odtekanje narodnega dohodka iz Haloz na polje in v mesto, kior cr, lac+rivki ve- likega dela haloške zemlje, medtem, ko je ostajala v Halozah le borna viničarska in dninarska mezda. Te odnose je do neke mere odpravil zakon o agrarni, reformi taikoj po osvoboditvi, do kraja pa jih je rešil zakon o odpravi viničarskih in podobnih razmerij v letih 1953 — 1955. Težki pogoji tudi za obrt, trgovino in industrijo Obrt je bila tista gospodarska dejavnost, s katero se je za kmetijstvom ukvarjalo največ prebivalstva in je služila za zadovoljitev potreb mestnega in kmečkega prebivalstva. Najbolj je bila raizvita v Ptuju. Trgovina, ki se je razvila že zelo zgodaj, predvsem v Ptuju, je imela v času bivše Jugoslavije v glavnem značaj odkupa in prodaje kmetijskih proizvodov, kar je povsem naravno glede na bogato kmetijsko zaledje. Trgovina z industrijskimi izdelki pa je posredovala blago predvsem za široko potrošnjo, iki je bila zelo omejena zaradi nizke kupne moči večine prebivalstva. Industrija, ki je v moderni dobi poglavitno gibalo gospodarske in mestne rasti, se žal v Ptuju iz različnih vzrokov ni mogla udomačiti. V industrijski obseg _se je razvilo le staro usnjarstvo, ki se navaja med najstarejšimi ptujskimi obrtmii, in pa alkoholna in mlinska podjetnost Obsežni sloji gline v okolici Ptuja so omogočili tudi opekarsko dejavnost v Rogozni-ci, Zabjaku, Janežovcih in Zg. Pristavi, ki je krila le ožje lokalne potrebe. Lesno predelovalna industrija se je v določeni meri razvila v Majšperku, ki pa ima ob veliki porabi kostanjevega in hrastovega lesa zelo nizek izkoristek surovin. Bogato surovinsko zaledje te tovarne je bilo vse do osvoboditve zahodno področje Haloz, ki se je pa zaradi nenačrtnega izsekavanja v glavnem izčrpalo, zaradi česar je prebivalstvo teh krajev še bolj osirotelo, ker mu je bil les glavni vir denarnih dohodkov. Življenje brez perspektiv Vsa gospodarska dejavnost se je razvijala stihijsko, delavstvo pa so izrabljali kapitalisti. V času gospodarske krize je rastlo Predsednica Občinske skupščine Ptuj Lojzka Stropnikova Poslopje Občinske skupščine Ptuj število brezposelnih. Gospodarski in politični dogodki so pomagali hitlerjevskim agentom in ni čudno, da je predvsem kmečka siromaščina pričakovala nemško okupacijo kot rešiteljico svojega gospodarskega položaja, saj so ji nacistični ipropagatorji obljubljali vse. Nemštvo je imelo v Ptuju in Halozah trdne gospodarske temelje. O tem pričajo imena takratnih lastnikov podjetij in trgovin. V samem Ptuju so ti Nemci zaposlovali še enkrat več delavcev kot slovenski kapital. Zaradi tega so bili industrijski in tngoveki delavci ter viničarji ne le ekonomsko in socialno, temveč tudi poliitično-naeionalno ogroženi. Med okupacijo je gospodarstvo ptujske občine še bolj stag-niralo. Okupator se je pobrigal le za nekatere strateške ceste in germanizacijo prebivalstva. Industrijski obrati niso poslovali s polno zmogljivostjo. Kmetijska proizvodnja je nazadovala, predvsem živinoreja, ki daje kmečkemu prebivalstvu okoli 40®/» vseh denarnih dohodkov, ker se je znižal stalež goveje živine in prašičev. V vojni so bile porušene usnjarna na Bregu, Opekarni v Rogozmici in Zg. Pristavi, prometne zveze (železnica in glavni mostovi) ter veliko število stanovanjskih zgradb, predvsem y Ptuju. Iz tega bežnega orisa gospodarskih razmer pred drugo svetovno vojno in stanja v času okupacije je razvidno, da so bile proizvajalne sile ob osvoboditvi zelo slabo razvite in da smo podedovali dokaj enostavno strukturo gospodarskih dejavnosti z majhno proizvodno zmogljivostjo. Gospodarski razvoj po osvoboditvi Gospodarski razvoj po osvoboditvi lahko razdelimo v tri obdobja. Prvo obdobje, ki je trajalo do 1952. leta, je doba administrativnega. vodenja gospodarstva, katerega označujeta dve fazi razvoja. Prva faza ali (Nadaljevanje na 2. strani) Zadružni dom v Markovcih in desno novi učiteljski stanovanjski blok Otvoritev perutninske farme v Ptuju in zadružnega doma v Markovcih Za tokratni občinski praznik Je prišlo več skrbi kot sicer na Markovčane, ker bo v soboto, 8. avgusta 1964, ob 10.30 v Markovcih svečanost, na katero Je povabila skupščina občine Ptuj s plakati občinstvo z območja krajevne skupnosti Markovci, še posebej pa je povabila na njo številne goste, odbornike občinske skupščine, ljudske poslance, svojce padlih borcev in lokalne funkcionarje. Najvažnejše, kar bo ostalo po tem občinskem prazniku krajevni skupnosti Markovci, bo dovršena dvorana v zadružnem domu v Markovcih, ki bo sedaj med najlepšimi in najprostornejšimi dvoranami v ptujski občini. Namenu bo dobro služila, saj je dobila krajevna skupnost Markovci tudi novo kinoaparaturo z republiško in občinsko pomočjo, da bodo v Markovcih stalne kino-predstave. Zraven urejenega kulturnega oziroma zadružnega doma z veliko, lepo urejeno dvorano, s pošto, trgovino »Panonije« in kmetijske zadruge »Jože Lacko«, z gostilno »Haloškega bisera«, s pisarno krajevnega urada in z matično dvorano, s pisarno proizvodnega okoliša, z mesnico KZ in s tremi družinskimi stanovanji, je zrastel novi stanovanjski blok za učitelj stvo, ki bo tudi kmalu gotov. Na čelni steni zadružnega doma bo sedaj na novo vzidana spominska plošča z imeni padlih borcev z območja krajevne skupnosti Markovci. Ob teh svečanostih bo prevzela ta krajevna skupnost urejeno dvo rano od KZ »Jože Lacko«, ki je poskrbela za ureditev dvorane in za nabavo kino aparature, ki je opravila potrebna dela s svojimi ljudmi, ker ima tukaj svoj proizvodni okoliš s 1.450 ha v kooperaciji s kmetovalci iz vasi Markovci, Nova vas, Bukovci, Borovci in Zabovci. V dnevih priprav na svečanosti za občinski praznik v Markovcih je bilo mogoče videti pri zadružnem domu poleg zaposlenih delavcev po organizacijskih opravkih direktorja KZ »Jože Lacko« Janka Marčiča, upravni- ka proizvodnega centra Markovci Milana Lacka, področnega kmetijskega tehnika Franca Munda in funkcionarje Koletnika, Simo-niča, Solina in druge. Ne gre samo za to, da bo urejena dvorana v zadružnem domu, temveč da bo lepo po vasi, da bo vse skupaj res praznično. Ob 10.30 v nedeljo, 8. avgusta 1964, bo sprejem patrol in udeležencev partizanskega pohoda po poteh kurirjev 14 TV pred zadružnim domom. Ob 11. uri bo otvoritev urejenega zadružnega doma, nato svečana seja občinske skupščine in končno svečana akademija s petjem in recitacijami ter s predvajanjem dokumentarnega filma za otvoritev kina. TD Partizan Markovci je prevzel skrb za partizansko patrolo. Po mimohodu partizanske patrole in po raportu komandanta patrole' predsednici občinske skupščine Lojzki Strop-nikovi bodo odnesle delegacije vence pred spomenike in spominske plošče padlim borcem v Ptuj, v Mostje, na Bori, v Cirkulane in v Zavrč. Celotna slovesnost se bo končala nekaj čez poldne, nakar bo v šoli kosilo za povabljene predstavnike in goste, za ostale pa prosta zabava, za katero bo vse preskrbljeno po zmernih! cenah. Pred programom v Markovcih bo v Ptuju ob 8. uri otvoritev perutninske farme, ki je dovršena in bo ta dan izročena namenu. V vseh naporih, ki so opisani v današnjem uvodnem sestavku Antona Purga, je doprinašala krajevna skupnost Markovci časten delež, ki ga bodo opisali v svojih nagovorih tudi krajevni funkcionarji in gostje-govorniki. VJ. Prebivalci iz krajevne skupnosti Markovci želimo vsem občanom prijetno praznovanje! □□□□□□□D □□□□□□□□□□□□□□□□mr a .• ^ t • SjfflSB f OB 6. PRAZNIKU PTUJSKE OBČINE — 8. AVGUSTU — POŠILJAMO^ TOVARIŠKE POZDRAVE DELOVNIM LJUDEM V OBČINI PTUJ, ČESTITKE ZA DOSEDANJE VSESTRANSKE USPEHE IN ISKRENE ZELJE, DA BI ŠE NADALJE V MIRU IN S SE VEČJIM ELANOM NAPREDOVALI NA VSEH PODROČJIH ZA PROCVIT NAŠE OBČINSKE SKUPNOSTI! OBČINSKA SKUPŠČINA PTUJ OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI ODBOR ZDRUŽENJA BORCEV NOV OBČINSKI KOMITE LMS OBČINSKA ZVEZA SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV OBČINSKA GASILSKA ZVEZA TER OSTALE MNOŽIČNE ORGANIZACIJE IN DRUŠTVA __ .._,^^^juaaaaaDnnnnnnnnnnnaanDDaaDDDDDDDDnnnDDDnnnnDC]nDDa:' Program proslav SOBOTA, dne 8. avgusta 1964 oh 8. uri otvoritev perutninarske farme v ftuju ob 10.30 sprejem patrol in udeležencev partizanskega pohoda po poteh kurirjev 14 TV v Markovcih pred zadružnim domom ob 11. uri otvoritev obnovljenega zadružnega doma s svečano sejo občinske skupščine in svečano akademijo v Markovcih PO PROGRAMU PROSTA ZABAVA NEDELJA, dne 9. avgusta 1964 ob 15. uri telovadni nastop telovadnega društva Partizan na telovadišču v Markovcih ZA PREVOZ BO POSKRBLJENO i)! K i Jugoslovanske železnice Podjetje za popravilo voz Ptuj Izvršujemo — pogodbene naloge in naročila železniških podjetij, ki se nanašajo na nove specialne in navadile vagone; — razna popravila plinskih in bencinskih cistern in tovornih vagonov, — usluge v dogovoru s ptujskimi in drugimi podjetji v okviru tehničnih možnosti. Ob letošnjem občinskem prazniku pošiljamo delovnim ljudem v ptujski občini tovariške pozdrave in najboljše želje, da bi bilo njihovo delo tudi v bodoče nagrajeno z uspehi. Kolektiv Agrotransport Ptuj Izvršujemo — strojno zemeljska dela in prevozništvo na vseh relacijah po domovini; vsa leta obstoja podjetja izvršujemo s svojo mehanizacijo razna obnovitvena dela v raznih delih naše domovine, pri graditvi hidrocentral, pri regulacijah in melioracijah, na cestah in na drugih važnih objektih. Transportne usluge opravljamo varno in hitro. Ob 6. občinskem prazniku se pridružujemo željam vseh delovnih ljudi v ptujski občini, da bi dosegali tudi v bodoče vsi delovni ljudje v naši občinski skupnosti vsestranske uspehe in da bi sedaj vsi skupaj veseli in zadovoljni praznovali občinski praznik. Kolektiv Letovišče OtadBod z obrati: Ptuj »Beli križ«, Bukovci, Gorišnica, -Moškajnci, Muretiraci, Pri mostu in Zaivirč. Obnovljen grad, prilagojen turizmu, 120 ležišč skupino z »Belim križem«, kopalni bazen, domače jestvine in prvovrstne pijače. V vseh obratih dobrodošli posamezni gostje in skupine. Ob občinskem prazniku čestitamo občanom z območja ptujake občine in jim želimo v bodoče mnogo uspehov. Gospodarsko srednje .(Nadaljevanje s 1. strani) obnova v vojni porušenih objektov je povezana s podružab-ljanjem (nacionalizacijo) obstoječih proizvodnih zmogljivosti na področju industrije ter izvedbo zakona o agrarni reformi pod geslom: »Zemljo tistemu, ki jo obdeluje!« Ta faza je značilna za Ptuj in njegovo okolico, predvsem po veliki socialni preobrazbi industrijskega in kmečkega delavca, ki sta postala socialno svobodna ustvarjalca in temelj ljudske oblasti v občini, medtem ko na področju gospodarstva v tem času še ne opazimo pomembnejšega razvoja. V vojni porušeni opekarni nista bili obnovljeni. Poslopje usnjar-ne na Bregu pa je bilo obnovljeno vendar podjetje ni nadaljevalo z obratovanjem, ker je bila oprema dodeljena po nalogu republiških prganov drugim tovrstnim tovarnam. V tem času je bilo zgrajenih več mostov in vzpostavljena sta bila redni železniški in cestni promet. Za obnovo v vojni porušenih hiš so bile v takratnem ptujskem okraju ustanovljene štiri obnovitvene zadruge, ki so ob oodpori države pomagale popraviti ali na novo zgraditi 11 stanovanjskih hiš. Centralizacijo finančnih sredstev in upravljanja Drugo fazo tega razdobja označuje industrializacija in elektrifikacija naše dežele, ki je trajala od 1947 — 1952. leta. Za njo je značilna močna centralizacija finančnih sredstev in upravljanja. Vsa večja podjetja so bila pod administrativnim vodstvom republiških in oblastnih državnih organov. Gospodarski razvoj občin je bil zelo odvisen od splošne gospodarske politike, ki bila usmerjena predvsem v izgraditev in utrditev naše ekonomske in nacionalne neodvisnosti. Zato je razumljivo, da lokalni činitelji niso mogli učinkovito vplivati na razvoj gospodarstva. Neposredni rezultat te splošne gospodarske politike pri nas, je gradnja tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič« v Kidričevem. Ze obstoječim podjetjem družbenega sektorja, so se v letu 1948 pridružila še nacionalizirana podjetja s področja večje obrti in trgovine, tako, da je v letu 1950 dosegel družbeni sektor gospodarstva že nad polovico narodnega dohodka v občini. GOSPODARSKI VZPON PTUJA IN PTUJSKE OBČINE Drugo obdobje povojne gospodarske graditve, ki je trajalo od 1952. do 1956. leta, je obdobje uveljavljanja samoupravljanja v gospodarstvu in utrjevanje funkcij okraja kot ziveza komun. Od leta 1953 naprej je značilen tudi za Ptuj in ptujsko občino vedno večji in hitrejši gospodarski vzpon, ne le v industriji, marveč tudi v ostalih panogah gospodarstva. Do leta 1954 je v ptujski občini še vedno prevladovalo kmetijstvo, saj je ustvarilo več kot polovico vsega narodnega dohodka. V letih 1953 — 1955 pa so se ob podpori takratnega ptujskega okraja močno razširila in povečala obstoječe proizvodne zmogljivosti naslednja industrijska podjetja: tekstilna tovarna in barvarna, tovarna perila in konfekcije, »Delta«, alkoholna industrija »Petovia«, opekarna Zabjak, ter tovarna volnenih izdelkov in tovarna strojii. Poleg tega pa so bile v tistih letih zgrajene nove industrijske kapacitete in ustanovljena naslednja nova podjetja: tovarna glinice in alumi- nija z letno kapaciteto 60.000 ton glinice in 20.000 ton aluminija, mlekarna za predelavo 5 milijonov litrov mleka na leto, tiskarna in tovarna avtomobilske opreme. Ta industrijska podjetja so že v letu 1955 dosegla tak obseg proizvodnje, da je postala industrija, v ptujski občini dominantna gospodarska panoga, ki ustvarja sedaj preko 50 odstotkov vsega narodnega dohodka v občini. Ta količinski skok v industriji in kakovostni preskok v proizvodnji na osnovi družbene lastnine proizvajalnih sredstev je povzročil bistvene spremembe v socialni strukturi prebivalstva. V tem drugem, povojnem obdobju se je zaposlilo v občini in izven nje nad 7000 občanov. Zaradi zaposlitve in preselitve v mesto in industrijska središča se je število kmečkega prebivalstva zmanjšalo po desetih letih osvoboditve od 80 na 58 odstotkov, število nekmečkega prebivalstva pa se je povečalo od 20 na 42 odstotkov. Bistveno spremenjeno kmetijstvo Kmetijstvo je v prvih desetih letih komaj saniralo opustošeno stanje in šele v letu 1956 preseglo predvojni obseg, proizvodnje. Pred drugo svetovno vojno so bila vsa kmetijska in nekmetijska zemljišča z zelo majhnimi izjemami v lasti privatnih fizičnih in civilno pravnih oseb. Po osvoboditvi pa so nastale tudi v zemljiškoposestni strukturi bistvene in revolucionarne spremembe. Na osnovi ekspropria-cije, zaplembe in odkupa je prišlo v kmetijski zemljiški sklad družbenega premoženja v ptujski občini približno 8000 ha zemljiških površin. Strukturo predvojne zemljiške posesti je močno spremenila tudi izvedba zakona o agrarni reformi, na osnovi katerega je bila brezplačno dodeljena zemlja več kot 1500 agrarnim interesentom. Agrarni interesenti v vinogradniških področjih: Dravinjski vrh in Gotrca-Dežno pa so dodeljene vinograde združili in organizirali vinogradniške obdelovalne zadruge, ki so se pozneje spremenile v kmetijska gospodarstva. Prva povojna leta je kmetijska proizvodnja stagnirala, ker ni bilo objektivnih pogojev za uvedbo in uporabo agrotehničnih ukrepov. Poljedelstvo ni imelo strojev, niti dovolj rudninskih gnojil, sadjarstvo pa je bilo močno uničeno od škodljivcev, predvsem od kaparja, ker ni bilo na razpolago učinkovitih zaščitnih sredstev. Določen na-.predek je dosegla le živinoreja, kjer so kmetijske organizacije ob podpori okraja in občine organizirale živinorejsko-veteri-narsko službo, ki je učinkovito posegla v selekcijo in varstvo živine pred kužnimi in drugimi boleznimi. Vpliv elektrifikacije na razvoj obrti Industrializacija in elektrifikacija dežele sta povzročili velike potrebe in ustvarili objektivne pogoje za pospešen razivoj obrti. Zato jf> v tem obdobju ustanovili takratni krajevni ljudski odbori na območju sedanje ptujske občine več obrtnih delavnic šiviljske, tekstilne, lesne, gradbene in kovinske stroke, ki so poleg obstoječe privatne obrti dopolnjevale premalo razvito predelovalno industrijo. Pomemben činitelj podružablja-nja so bili obrtni obrati kmetijskih zadrug in samostojne obrtne zadruge, ki so jih ustanovili obrtni delavci in obrtniki. . Živahen razvoj ohpti je zabeležen predvsem v letih 1952 do 1955, ki ga prikazuje naslednji pregled: Družbeni sektor Privatni sektor Skupaj Leto število obratov število zaposl. število delavnic število zaposl. število obratov in del. število zaposl. 1949 48 458 492 604 540 1062 1952 77 438 461 609 538 1047 1955 80 833 416 537 496 1370 Naraščajoča tekstilna, usnjarska in lesna serijska industrijska proizvodnja je postopoma izpodrinila ročno proizvodno obrt, ki je bila organizirana v zadrugah. Ohranile so se le obrtne zadruge storitvenega značaja in dobro opremljena podjetja, ki so se v poznejših letih preusmerila v serijsko industrijsko proizvodnjo. Postopoma se je zmanjšalo tudi število privatnih obrtnikov: krojačev, in šivilj, ki so prenehali z obratovanjem zaradi vedno večje konkurence konfekcijskih tovarn, ter kolarjev in kovačev, ki sta jih onemogočila mehanizacija kmetijstva z modernimi agro-servisi. Novi pogoji za trgovino in gostinstvo Gospodarski vzpon v industriji, kmetijstvu in obrti je poživil tudi trgovino in gostinstvo ter pospešil razvoj gradbeništva in prometa. Prvi pomembnejši uspehi so bili doseženi v tem obdobju tudi na področju stanovanjske in komunalne ureditve. Stanovanjska graditev je bila povezana predvsem z izgradnjo tovarne aluminija. V tem času je bilo zgrajeno v Strnišču, sedanjem Kidričevem, povsem novo delavsko naselje za 2000 prebivalcev, ki je povzročilo znatno emigracijo prebivalstva iz Haloz in Slovenskih goric, obenem pa odiprlo vrsto komunalnih problemov, ki bi bili lažje rešljivi, če bi bilo naselje zgrajeno bliže Ptuja ali pa v Ptuju samem. Določitev te lokacije sodi prav gotovo med težje urbanistične napake, če ne celo med usodne zgodovinske či-niitelje za razvoj mesta Ptuja, ki se prav zaradi tega tudi po osvoboditvi ni razvijal tako hitro kot druga mesta v Sloveniji. V vrsti komunalnih ob(jektov, ki so bili zgrajeni v tem obdobju, izstopa elektrifikacija podeželja. Do 1955. leta je bilo v ptujski občini zgrajeno 59 transformatorskih postaj in 392 kilometrov električnega omrežja nizke napetosti. Ti objekti so omogočili, da je v 10 letih po osvoboditvi dobilo električno omrežje 146 vasi, medtem, ko ga je imelo pred vojno le 24 naselij in da je zasvetila električna luč 7960 novim gospodinjstvom ali približno 32.000 prebivalcem. Ti usipehi so znatno spremenili podobo krajev in vasi ter izboljšali in olajšali življenjske pogoje občanov. KOMUNALNI SISTEM SE UVELJAVLJA * Tretje obdobje povojnega gospodarskega razvoja od 1957. leta dalje, je obdobje uveljavitve komunalnega sistema, v katerem je dosegla ptujska občina še večje gospodarske uspehe. V tem obdobju se je dokončno oblikovalo teritorialno območje ptujske komune, ki meri 644 km2 in šteje 64.510 prebivalcev, ter utrdila materialna baza samoupravljanja ne le v gospodarstvu, ampak tudi na drugih področjih družbenega življenja in udejstvovanja. Družbeni investi-cij'skiNsklad in občinski stanovanjski sklad, ki sta bila ustanovljena v letu 1956 z zveznimi predpisi, sta postala poleg proračuna občine in skladov delovnih organizacij pomštfnbna materialna baza, ki je odločilno vplivala na pospešeni gospodarski in družbeni razvoj občine v tem obdobju. V planskem razdobju 1957 — 1960 so znašale investicijske naložbe v gospodarstvo štiri milijarde, v objekte družbenega standarda pa dve milijardi dinarjev. Te naložbe so omogočile drug pomemben gospodarski skok, ki ga je manifestirala predčasna izpolnitev petletnega občinskega pl^na gospodarskega in družbenega razvoja V naslednjem planskem razdobju 1961 — 196J so bila ponovno osredotočena večja investicijska vlaganja v razivoj gospodarstva, predvsem v razširitev tovarne aluminija in izgradnjo živinorejskih farm, medtem ko je odpadlo na negospodarske investicije samo 2,5 milijarde dinarjev ali le 13 '/o skupnih investicij. Rezultat teh investicij je močan porast narodnega dohodka in osebne potrošnje. Skupni narodni dohodek se je povečal od 6,2 milijarde v letu 1956 na 15 milijard dinarjev v letu 1963, a narodni dohodek na enega prebivalca pa od 88 tisoč na 240 tisoč dinarjev, ali skoraj trikrat Spremenjena gospodarska struktura V zadnjih desetih letih se je gospodarska struktura na osnovi ustvarjenega družbenega proizvoda gibala takole: 1956 1960 1963 Industrija 53,1 57,7 51,5 Kmetijstvo 33,2 29,5 28,2 Gradbeništvo 1,4 1,2 2,8 Promet (brez ZTP in PTT) 0,6 1,3 1,0 Trgovina 6,7 4,3 6,3 Gostinstvo 1,0 0,9 1,5 Obrt 4,0 5,1 8,7 Skupaj gospodarstvo 100 100 100 Industrija in kmetijstvo sta še vedno glavni gospodarski panogi. Pod vplivom občinske gospodarske politike pa so se v zadnjih letih močneje in hitreje razvile tudi ostale gospodarske panoge, predvsem gradbeništvo, trgovina in gostinstvo ter obrt. Industrija je podvojila obseg proizvodnje. Mehanizirana kme- tijska proizvodnja, ki jo pospešuje visoka stopnja uporabe agrotehničnih ukrepov, je znatno povečala hektarske pridelke predvsem na družbenem sektorju in v kooperaciji. Razvoj kmetijske mehanizacije nazorno prikazuje število traktorjev, ki jih posedujejo kmetijske organizacije v občini: 1956 1960 1964 Kmetijske zadruge 12 49 49 Kmetijski kombinat 28 38 63 Skupaj družbeni sektor kmetijstvo 40 87 112 Kjerkoli kupujete kvalitetno blago za moške obleke, ženske kostume, za otroške obleke - zahtevajte blago, ki je izdelano v Tovarni volnenih izdelkov v Majšperku 0b občinskem prazniku - 8. avgustu - želimo vsem občanom iz ptujske občine prijetno praznovanje in pozneje mnogo novih delovnih uspehov • . ' ■■ i . / Kolektiv TOVARNE VOLNENIH IZDELKOV MAJŠPERK * TRGOVSKO PODJETJE „LES" PTUJ IMAMO NA ZALOGI: Kezan les vseh vrst in dimenzij, nekovinski gradbeni material pohištvo in kurivo. Ob občinskem prazniku — 8. avgustu priporočamo svoje izdelke, obenem pa pošiljamo cenjenim občanom tovari-ške pozdrave in jim želimo tudi v bodoče mnogo uspehov. • v ^, ' Stran 1 _____i__________»TEDNIK« — pefek^Jitujejo iz Avstrije čez Radgono na modri Jadran ali si med vračanjem ogledajo Jeruzalem, ormoški in velikonedeljski zgodovinski grad in še kaij. Še letos naj/ bi bil zgrajen novi rekreacijski center v grajskem parku v Ormožu, ki bo že v prihodnji kopalni sezoni služil namenu. Nova vinska klet, ki je v gradnji, je blizu lepega naravnega grajskega parka in bo letos del svojih kapacitet napolnila z vinskim moštom. Vsestranska analiza gostinstva potrjuje, da ni mogoče misliti na pospešeni razvoj gostinstva brez gradnje novega hotela. Dosedanje kapacitete gostiln ne zadoščajo Ljubinice ni več V ptujski zgodovini narodnoosvobodilnega boja je napisano med vzornimi borkami za svobodo in socializem ime parizanke Ljubinice, ki je umrla letos 12. junija iznenada zaradi nesreče. V njenem stanovanju v Ljubljani je začel puščati plinski ventil in ugasniti je moralo življenje žene, ki je znala darovati svoje mladostne sile domovini, žene, ki je bila čtidovito prisrčna in dobra. Njeno pravo ime je Ivanka Hojnik. Rodila se je na Hajdini 26. marca 1927. Ko je vdrl okupator v Jugoslavijo, je bila pravzaprav še otrok, vendar nenavaden otrok, saj se je bolj kakor njene vrstnice zavedala neizmerne tragedije, ki jo je doživel naš narod. Leta 1942 ;e dovršila meščansko šolo v Ptuju in Nemci so jo zaposlili na ptujski mestni občini pri izdajanju živilskih nakaznic. Tam se je povezala z Osvobodil- no fronto. Njena najožja sodelavka je bila Irma Severjeva. Poleti 1944 je Ivanka odšla k partizanom 8 TV postaje. Doma o niso nič vedeli. Odnesla je s seboj cigarete in druge potrebščine za partizane, toda vrnila se domov ni več do konca vojne. Najprej je bila s partizani, na Dravskem polju v hajdinskih gozdovih, nato je odšla v Haloze, kamor se je septembra preselila 8 TV postaja. Septembra je Ljubinica, tako partizansko ime s. je Ivanka nadela, doživela s kurirji 8 TV postaje strahoten boj z Nemci, ki se je pričel v Dežnem in končal ob Dravinji, pod hribom Gorca v Halozah. Med 17 partizani je bila le ona, Ljubinica, partizanka. Ostala je živa. Potopila se je v Dravinjo do vratu, glavo pa je skrila v grm ob vodi. Tako je stala, dokler streli niso utihnili in so se Nemci oddaljili. Tedaj se je zvlekla iz mrzle vode in hitela do bližnje hiše, kjer so jo preoblekli in skrili za več dni v seno. Dolgo domači niso vedeli, kaj je z njihovo hčerko. Bali so se, da je padla in da tako počiva neznano kje. Kako veseli so sprejeli vest, da je ostala živa. Tedaj je Ljubinica zelo žalovala za štirimi padlim: tovariši, vendar je morala preboleti to prvo tragično slovo in se pripraviti na druge hude udarce. Ljubinica je po septemberski bitki leta 1944 odšla na center, kakor so im^povali sedež ptujskega okrajneaa odbora Osvobodilne fronte, ki se je zadrževal okoli Bolfenka. Nekdanji politični delavci, tovariši na centru, se spominjajo mlade partizanke Ljubinice, vestne strojepiske in pomočnice političnih funkcionarjev. niti domačim gostom in če pomislimo še na tuje turiste, je gradnja novega hotela v Ormožu še toliko bolj upravičena. Za gradnjo novega hotela so se že odločili, izbrali so lokacijo, pripravljajo terer* se zanimajo za kredit in pripravljajo ustrezne načrte, ki so pač za vsako gradnjo potrebni. Letošnje jesena bodo pričeli graditi novi hotel ob gostilni pri »Grozdu« v Ormožu, tako da bodo lahko smotrno izkoristili obstoječe terase, sobe zS tujce, skladišča in podobno. Eno-nadstropni hotel bo sodobno urejen in gradnja bo veljala približno 160 milijonov dinarjev. V pritličju hotela bodo kavarna, bife, pivnica in sanitarije, v I. nadstropju pa restavracija, banketna soba, lovska soba, kuhinja in osem dvoposteljnih in sedem enoposteljnih sob za tujce. V novem hotelu bo 23 ležišč in če prištejemo še 20 že obstoječih, bo dovolj ležišč za domače in tuje turiste, zlasti če še upoštevamo nekaj zasebnikov, ki jih dajo v času turistične sezone turistom na voljo. Hotel bo imel 126 sedežev v restavraciji in v kavarni in število sedežev bodo še povečali s tem, da bodo s steklom zaprli ploščad in s tem bodo pridobili še 36 sedežev. Po predvidevanjih je moč sklepati, da bodo gostinske kapacitete novo zgrajenega hotela 80-odstotno zasedene. S tem, da bo postal novo zgrajeni hotel tudi središče družbene prehrane zaposlenih delavcev in njihovih družin, bo služil občanom dvojno. Pospeševal bo razvoj turizma, na drugi strani pa bo lahko za zaposlene pripravljal po nižji ceni izdatne obroke kakovostne hrane. S tem bi bilo mnogo doseženo, saj bi dobila družbena prehrana prvič v zgodovini Ormoža primerno urejeno kuhinjo, ki bi služila za potrebe hotela in družbene prehrane. Dosedanja restavracija družbene prehrane je dotrajana in higiensko ne odgovarja več. Za popravilo te velike in dotrajane stare zgradbe pa bi bilo potrebno vložiti čez 40 milijonov dinarjev. V prihodnjih letih se bo začela v Ormožu izgradnja sladkorne tovarne. Zgrajen bo most čez Dravo. V neposredni bližini Ormoža bo zgrajena hidrocentrala Drava II. V prihodnjih letih bo asfaltirana cesta Ljutomer—Ormož in Ormož—Središče in bo s tem ta kraj precej pridobil na turističnem pomenu. Celotna izgradnja hotela bo dražja zaradi podražitve gradbenega materiala od predvidenega proračuna, zato bi naj gradili hotel enkratno in ne postopoma. Strokovnjaki so na posvetovanju vsestransko pred i skuti rab programski načrt hotela in so ugotovili, da je lokacija pravilno izbrana. 2e prihodnje leto, takoj po zgraditvi hotela, bi ne bilo smotrno porušiti dosedanje gostilne »Grozd« v Ormožu, saj bo še nekaj časa služila potrebam ormoškega gostinstva. Med posvetovanjem so dejali nekateri navzoči med ostalim, da ne bi smel biti novi hotel moderen, ampak nreprost in nai bi imel mnogo domačih značilnosti, takih, ki pri-fe«iejo turista. Po posvetovanju so si udeleženci ogledali lokacijo novesa hotela in nato še novo vinsko klet v izgradnji ter končno še vinogradniške plantaže na Vinskem vrhu. D B. Obrtno gradbeno podietie .GRADNJE* PTUJ Z graditvijo industrijskih poslopij, gospodarskih objektov, stanovanjskih zgradb, raznih pomožnih objektov, z izdelavo gradbenega pohištva, stanovanjske in gostinske opreme ter z opravljanjem zidarskih, tesarskih, mizarskih in drugih del na raznih objektih si bo prizadeval kolektiv »GRADNJE« tudi v bodoče vestno izpolnjevati svoje naloge v občinski skupnosti. Ob občinskem prazniku pošiljamo delovnim ljudem v občini tovariške pozdrave in čestitke za dosedanje vsestranske uspehe. Novozgrajena perutninska farma Ptuj predvsem delo našega podjetja MESTNA LEKARNA PTUJ CENJENE OBČANE oskrbujemo z vsemi dosegljivimi zdravili v rednem delovnem in v dežurnem času. Imamo gotova zdravila in zdravila sestavljena po receptih. Razpolagalo tudi z vsemi dezinfekcij skimi sredstvi. Lahko vam bomo postregli z vsem, kar spada v poslovanje sodobne lekarne Vsem občanom želimo prav prijetno praznovanje občinskega praznika, zlasti pa mnogo zdravja in zadovoljstva. Kolektiv Pleskar" SLIKARSKO, PLESKARSKO IN ANTIKOROZIJSKO PODJETJE Slika prikazuje enega izmed naših delovišč v Zagrebu (OKI). Slikarska, pleskarska, črkoslikarska, antikorozijska, bitumenska zaščitna in druga, v našo stroko spadajoča dela, opravljamo v splošno zadovoljstvo vseh naših strank. GRADBENO PODJETJE nDRAVA" Izvršujemo vsa gradbena dela V pogodbenem roku in kvalitetno ter se zahvalju j emo dosedanjim investitorjem za vso naklonjenost, bodočim pa tudi zagotavljamo kvalitetno izvršitev vseh naročil. Ob občinskem prazniku ptujske občine pošiljamo vsem občanom tovariške pozdrave in jim želimo mnogo novih uspehov. Kolektiv »Drave« Splošna bolnica PTUJ Ob občinskem prazniku čestitamo vsem občanom in jim želimo tudi v bodoče mnogo zdravja, uspehov in zadovoljstva. Ob sedanjem prazniku želimo vsem prijetno praznovanje. Kolektiv Andrej Hernja, lončar in pečar, Ptuj Cenjene stranke zalagam z vsemi izdelki iz gline, peči, dimne nastavke, posode za cvetlice, lonce za kmečke peči, vaze itd. Izvršujem vsa pečarska dela, postavljanje novih peči in prezidavanje starih peči na željo srtrank, strokovno in po zmernih cenah. Iskrene čestitke vsem občanom ob občinskem prazniku! PARTIZANSKI KOLEDAR 27 našega okoliša Dogodki meseca avgusta leta 1941 Hajdinski sestanki mladih komunistov Hajdinski- fantje, ki smo jih že imenovali med uporniki proti okupatorju v prejšnjih številkah partizanskega koledarja, so se domenili, da se bodo sestali 8. avgusta 1941 pri kapeli sv. Boka na Hajdini. Kakor pravi v svojih spominih Maks Čihal se jih je tistega večera zbralo pet: Gra-bar Franc, krojaški pomočnik, Slavko Zajšek, tudi krojaški pomočnik, in Maks Cihal, izučen za čevljarja, ki ga je okupator zaposlil pri železnici v Mariboru. Iz Ptuja sta prišla na sestanek Karel Hrenič, delavec, ki je imel nalogo, da vzdržuje zvezo s haj-dinskimi fanti, ter Karel (Arnuš, krojaški pomočnik), aktivist OF, oba komunista. Tudi hajdinski fantje so bili komunisti in vsi so se poznali že od predvojne »Vzajemnosti« v Ptuju. Hrenič je na sestanku poročal o izseljevanju Slovencev v Srbijo in na Hrvaško in o aretaciji komunistov.- Povedal je, da so zaprli Koželja na grad Bori, da so še nekateri komunisti za zapahi. Predlagal je, da bi se odločili oditi k partizanom na Pohorje. Tako bi se pravočasno odtegnili aretaciji. Vsak naj bi si saim priskrbel orožje in vse potrebno za odhod. O odhodu bo on, Karel Hrenič, vse pravočasno obvestil. Maks Cihal piše dalje v svojih spominih: »Ko sem pozno zvečer 8. avgusta 1941 odšel iz sestanka pri kapeli sv. Roka domov, sem našel doma gestapovce, ki so me aretirali. Odpeljali so me v ptujske zapore, kjer sem našel tovariše z naešga zadnjega sestanka, razen Karla Arnuša. Prepričan sem bil, da so nas zasledovali že na poti k sestanku in nas nato po sestanku prijeli. Dva meseca smo prebili nato v ptujskih zaporih v veliki negotovosti, nato so nas oktobra prepeljali na Bori.« V partizanskem koledarju za oktober bomo objavili, kako so mldde borce za svobodo odpeljali v Maribor, kjer so jih, razen Cihala, ustrelili. Po indeksu zapornikov, ohranjenem iz ptujskih zaporov iz obdobja okupacije, spoznamo, da so poleg naših znancev iz sestanka na Hajdini aretirali gestapov-ci v tistih dneh še gostilničarja Frica Valanta in njegovega sina Mirka s Hajdine, kjer so uporniki skrivali orožje in ga še pred aretacijo, o čemer smo že pisali, skrili v hajdinskem gozdu. Nekaj dni za prvimi zaporniki s Hajdine so prišli gestapovci tudi po Karla Robinščaka, učil se je za mehanika. Pisali smo že, da je hranil do konca junija doma orožje, zakopano na vrtu (2 vojaški puški, okoli 2500 nabojev, eno mino in dve ročni granati), kar je oddal Mirku Valantu. Tedaj so zaiprli še Milana Ošlovni-ka, zobotehnika s Hajdine. Ro-binščak je bil najmlajši med hajdinskimi pristaši OF, saj je bil star komaj 16 let. Po orožje v hajdinski gozd Po aretaciji na Hajdini in v Ptuju je poslal Jože Lacko po dvajsetem avgustu svojo kurirko Štefko Krambergerjevo v Maribor k sekretarju mariborskega okrožnega komiteja KP, tovarišu Zorku, da bi mu povedala o dogodkih v Ptuju in po ilegalni tisk. Štefka in Zorko sta se sestala v magdalenskem parku na desnem dravskem bregu, kamor je Zorko prinesel aktovko z literaturo in po Štefkinem poročilu povedal, da bo spremljala v Ptuj dva pohorska partizana. Na avtobusni postaji sta jo v Mariboru čakala Boris Čižmek-Bor in Jaka Špenga-Volga. Z avtobusom so se vsi trije pripeljali v Ptuj, nato pa sla partizana sledila Štefki do gostilne Brenčič v Zabjaku, kjer sta pfespala. Kurirka Štefka, sedemnajstletno dekle, je od Brenčičevih odšla v Novo vas k Lacku, ga poklicala iz hiše in mu na dvorišču oddala aktovko, ter povedala o partizanih pri Brenčičevih. Drugi dan sta partizana na večer odšla po orožje v hajdinski gozd in nato krenila s štirimi borci, ki so se jima pridružili, na Pohorje. V partizanskem taborišču naj bi jih pričakovali 31. avgusta. Z mitraljezi na Pohorje Dogovorjeno je bilo, da se bo- do zbrali v hajdinskem gozdu Zvonko Sagadin, predvojni dijak, sedaj pa ilegalec OF, eden naj-agilnejših organizatorjev upora proti okupatorju v ptujskem okolišu, s skupino fantov, namenjenih k partizanom, in pohorska partizana. Pričakovali so, da se bo z avtom pripeljal do haj-dinskega gozda tudi dr. Metod Špindler iz Juršinec in s seboj pripeljal Vinka Megla, aktivista OF v ormoško-ljutomerskem predelu. Dr. Metod Špindler iz Juršinec v Slovenskih goricah je skupaj s študentom agronomije Francem Toplakom polagal temelje OF v domačem okolišu, o čemer smo že pisali. Povezan je bil s študentom agronomije iz Zabjaka pri Ptuju, Mihom Anželom, ki smo ga že spoznali ob zakopu orožja v hajdinskem gozdu in na sestanku julija v Mostju, ter z bratom Bogdanom, bivšim poročnikom jugoslovanske vojske, ki je živel na domu v Mali Nedelji, a so ga v začetku avgusta v Mariboru aretirali. Anžel, ki je poznal kraj, kjer sta z Milanom Lackom zakopala orožje, je verjetno pokazal pohorskim partizanom, kje je orožje zakopano. Tisti dan je zelo deževalo in nebo se je šele proti večeru zjasnilo. Tedaj sta se partizana napotila iz Zabjaka na Hajdino in izkopala orožje. Na zbornem mestu v hajdinskem gozdu, nekoliko vstran od kraja zakopanega orožja, v gozdu so se zbrali Zvonko Sagadin in njegov oče Jože, po poklicu mizar, star že 59 let, ki se je skrival do tedaj pred aretacijo največ pri Vidovičevih v Jurovcih, ter še neznani fant iz Slovenskih goric, ki so mu pravili »Mali«, ker je bil v resnici zelo majhen. Špenga in Čižmek sta odšla na zborno mesto šele, ko sta izkopala orožje. Zvonko je odšel še preje z zbornega mesta proti Ptuju, v pričakovanju dr. Špindlerja. Na poti Tovarna glinice in aluminija oris KIDRIČEVO V PROIZVAJAMO: SUROVI ALUMINIJ V VALJARNIŠKIH FORMATIH IN INGOTIH, KALCINIRANO GLINICO Al2Os IN ALUMINIJSKE LEGURE TELEFON: 23-12 IN 27-69 MARIBOR TELEKS: KIDRIČEVO 03316 POSTA: KIDRIČEVO ZELEZNISKA POSTAJA: KIDRIČEVO Ob 6. občinskem prazniku vsem občanom tudi naše iskrene čestitke je naletel na Karla Arnuša, krojaškega pomočnika v Ptuju, kije prihajal z velikim nahrbtnikom. Oddaljena kakšnih sto metrov od zbornega mesta sta Karel in Zvonko zagledala v daljavi avto, ki je vozil iz Ptuja, Stekla sta na zborno mesto, misleč, da prihaja dr. Špindler. Avto je obstal kakih tristo metrov pred zbornim mestom. Iz avta so nekateri izstopili in osvetljevali gozd z žepnimi svetilkami. Zvonko je tekel z zbornega mesta, kjer sta ostala Mali in Karel, da bi poiskal očeta in pohorska partizana po cesti proti Pragerskem. Manj kot petsto metrov daleč jih je našel in skupaj so odhiteli na zborno mesto. Iz avta^so še vedno svetili po gozdu, nato se je avto počasi obračal proti Ptuju. Skupina, zbrana na zbornem mestu, se je začela avtu približevati. Ko se mu je približala na 50 metrov, so videli na evidenčni tablici začetne črke POL. Zvonko je vztrajal, da bi avto napadli. Stekel je k avtu in zaklical: JiHande hoch!« Nekdo je iz avtomobila zaklical skozi zadnja vrata, ki jih je odprl: »Stadtpolizei!« Iz avtomobila je nekdo skočil in prijel Zvonka za ramo. Sagadin je držal v levi in desni roki pištolo in začel streljati. Vse to je trajalo nekaj sekund, ko so nato zaropotali še streli tovarišev v strelcih. Tudi iz avtomobila so se oglasili streli. Sagadin se je umikal v jarek. Ljudje v avtomobilu so se odpeljali proti Ptuju. Taka je kratka vsebina dogodka na Hajdini, ki ga je obširno opisal pisatelj France Filipi« v Ptujskem zborniku, iz leta 1962. Pisatelj Filipič, ki je dobil podatke o tem dogodku pri tovarišu Zvon-ku Sagadinu in nekaj tudi pri Čižmeku-Boru, je opisal nato pot Sagadimovih tovarišev in obeh partizanov na Pohorje. Na Pohorje Razumljivo je, da so partizani po odhodu avtomobila, na katerem so videli oznako POL, hitro pobrali orožje m izginili v gozdu. Po gozdni poti so hiteli proti Njivercam, nato pa skozi vas do železniške proge Ptuj—Prager-sko. Špenga je med potoma spoznal, da so na kraju izkopa pozabili vse rezervne cevi enega mitraljeza, kar so vsi obžalovali. V temi so zabredli in se čez nekaj časa spet znašli na prejšnjem mestu, na vojaškem pokopališču iz prve svetovne vojne v Strnišču. Krenili so nato mimo Lovrenca proti Ptujski gori. Proti jutru so prišli h Kupčičevim na Ptujsko goro, na dom Sagadinove mame Zenke. Na svisllh so se partizani zarili v seno in zaspali. Še deset dni je trajalo, da je skupina prišla na Pohorje. Pri Kupčičevih so si partizani očistili in namazali orožje. Karel Arnuš pa je tovariše poučil, kako se uporablja-orožje. Ko se je zno- čilo, so partizani krenili dobro nahranjeni in v posušenih oblekah, saj so se morali potem, ko so se zbudili, sleči, ker so bili premočeni po hoji v močvirju. Partizanska skupina je krenila s Ptujske gore proti Srečam pri Makolah. Pri Zvonkovem stricu Ludviku v Srečah je skupina prenočila, dan pa prebila v bližnjem gozdu do trde teme, nato so krenili na Polskavo k Zvonkovi teti Neži Vivod, od tam pa drugi večer na Pohorje. Čeprav s tridnevno zamudo sta se odločila Špenga in Čižmek, poiskati zveze s Pohorsko četo pri razglednem stolpu. Ko sta korakala blizu Mariborske ceste, sta naletela ya Nemce. Toda to je bilo že septembra ln tem dalje drugi mesec! V. R. Dalje prihodnjič Pisma uredništvu SPOŠTOVANI TOVARIŠ UREDNIK Po dolgem času se Vam spet oglašam z nekaj vrsticami ter Vas prav lepo pozdravljam. Kot doslej vsako leto bomo tudi letos praznovali — Ptujčani občinski praznik — 8. avgusta z manifestacijami in z odkritji raznih spomenikov. Kot mi je znano, bo letos glavna manifestacija ob praznovanju občinskega praznika z otvoritvijo Zadružnega doma v Markovcih. Seveda se moramo spomniti na ta dan naših padlih borcev, ki so žrtvovali svoja življenja za svobodo zato, da mi lahko danes uživamo, za kar so se on: dolga leta borili. Dolžnost vseh občanov je, da lepo okrasimo njihove grobove in spomenike. Tudi jaz bi se zelo rad udeležil teh slovesnosti in položil šopek na njihov grob, a žal sem predaleč od našega lepega Ptuja in od grobov naših borcev. Zato vas prav lepo prosim, če Vam je mogoče in če bo kaj prostora, objavite in sporoči- te pozdrave vsem občanom iz ptujske občine: Ob občinskem prazniku občine Ptuj — 8. avgustu čestitam vsem občanom iz ptujske občine in jim želim še vnaprej polno sreče in uspehov v razvoju naše komune, obenem pa lepo pozdravljam mamo, sestro Hildo, malega Branka, Milico ter Leopolda Perneka iz Tržca. ' Leopold Vnuk KVO Sarajevo Za objavo pozdravov se Vam že vnaprej prav toplo zahvaljujem in tudi Vam želim, da bi pri »Tedniku« srečno in veselo preživeli naš praznik — 8. avgust. Se enkrat sprejmite tovariške pozdrave od zvestega bralca in Ptujčana Leopolda Vnuka. Dopisujte v E DN I K U \ •METALNA- TOVARNA KONSTRUKCIJ, STROJNIH NAPRAV, POLJEDELSKIH STROJEV IN LIVARNA MARIBOR PROJEKTIRA IZDELUJE MONTIRA ' INDUSTRIJSKO OPREMO VISOKE GRADNJE MOSTOVE DVIGALA IN TRANSPORTNE NAPRAVE HIDROMEHANICNO OPREMO CEVOVODE REZERVOARJE — CISTERNE HLADILNE NAPRAVE LADIJSKE POKROVE IN OPREMO STROJE ZA ZAŠČITO RASTLIN ENGINEERING BIRO METALNE PREVZEMA PROJEKTIRANJE, IZDELAVO, DOBAVO IN MONTAŽO TER PUŠČA V OBRATOVANJE INDUSTRIJSKA POSTROJENJA VSEH VRST IN SISTEMOV ZA PROIZVODJO SUROVEGA ŽELEZA IN JEKLA. DOBAVLJA TUDI KOMPLETNE ,KOK SARNE. P® vrtnina Trgovsko podjetje na veliko in malo s kmetijskimi pridelki Maribor V Ptuju poslovalnica (Pri Magdi) Tudi v bodoče bomo oskrbovali potrošnike z območja poslovalnic s svežimi kmetijskimi pridelki po zmernih cenah. Ob tej priliki, ob praznovanju 8. avgusta — občinskega praznika — želimo vsem našim dobaviteljem in odjemalcem prijetno praznovanje in za tem še mnogo novih uspehov. PETOVIA ŽIVILSKA INDUSTRIJA u PTUJ NASE CENJENE ODJEMALCE zalagamo iz lastne proizvodnje z alkoholnimi pijačami, z žagnjem, z likerji, konjaki, vermuti itd. ter brezalkoholnimi pijačami, s sadnimi sokovi, oranžadami, dalje z vloženo zelenjavo, s kislo papriko, kumarami, srbsko solato itd., za kar imamo vse možnosti v urejenih obratih na Bregu. Ob letošnjem prazniku ptujske občine želimo delovnim ljudem z občinskega območja in našim poslovnim prijateljem prijetno praznovanje, v bodoče pa mnogo novih uspehov. Kolektiv Kmetijska zadruga „ Haloze" Ptuj s proizvodnimi okoliši Majšperk, Podlehnik, Videm in Cirkulane Z RESNIM PRIZADEVANJEM za uspešno proizvodnjo na vseh kmetijskih področjih in v vseh naših proizvodnih okoliših smo že dosegli vidne uspehe, ki močno vplivajo na dvig življenjske ravni pri nas zaposlenih in naših kooperantov. V tej smeri bomo tudi v bodoče storili vse po naših močeh. Ob občinskem prazniku želimo vsem delovnim ljudem v občini, zlasti zaposlenim v kmetijstvu, mnogo delovnih uspehov in prijetno praznovanje občinskega praznika. Dimnikarsko Ptuj podjetje PRIPOROČAMO SE z dimnikarskimi uslugami kot preventivo pred nevarnostjo požara in za nemateno delovanj« vaših kurilnih naprav. Ob občinskem prazniku želimo vsem občanom prijetno praznovanje in tudi v bodoče mnogo uspehov. Kolektiv Trgovsko podjetje PERUTNINA Ptuj Ob izročitvi vseh novo zgrajenih objektov na farmi na Bregu svojemu namenu • se zahvaljujemo vsem izvajalcem del za del za zgraditev teh objektov • se priporočamo potrošnikom s prvovrstno kvaliteto pohancev • obenem pa želimo vsem občanom ptujske občine ob občinskem prazniku prijetno praznovanje ter tudi v bodoče mnogo vsestranskih uspehov ZAVOD ZA KOMUNALNO DEJAVNOST OBČINE PTUJ - PTUJ IZVRŠUJEMO — vsa dela za vodovod in kanalizacijo — ter dela za cestne in druge komunalne objekte. Ob občinskem prazniku čestitamo občanom iz ptujske občine za dosedanje uspehe, obenem pa jim želimo prijetno praznovanje občinskega praznika. Kmetijska zadruga »Jože Lacko" Ptuj želi vsem občanom, zlasti članom zadrug prijetno praznovanje občinskega praznika. i* Gostinsko podjetje HALOSKI BISER" Ptuj PRIPOROČAMO SE CENJENIM STRANKAM — za obisk hotela »Petovia« Ptuj ob raznih osebnih jubilejih in obiskih; — za obisk gostinskih obratov našega podjetja v Ptuju in na podeželju.. Povsod in vedno vas bo naše gostinsko osebje vljudno postreglo z domaČimi jestvinami, okrepčilnimi in osvežilnimi alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami. Ob občinskem prazniku vsem občanom ia-ptujske občine prisrčne čestitke in najboljše želje. Kolektiv Ptujska tiskarna PTUJ ' Jadranska ulica 17 PRIPOROČAMO — tiskarske in knjigoveške usluge in — kartonažne izdelke. Ob 6. občinskem prazniku želimo občanom iz ptujske občine prijetno praznovanje ter v bodoče mnogo novih uspehov. Kolektiv KOMUNALNA BANKA PTUJ Z VARČEVANJEM POMAGATE SEBI IN SKUPNOSTI, Z VEZANIMI HRANILNIMI VLOGAMI PA LAHKO DOSEŽETE VlSJO OBRESTNO MERO TER S TEM POMAGATE SKUPNOSTI POSREDNO FINANCIRATI INVESTICIJSKO IZGRADNJO V OBČINI PTUJ. S kreditiranjem v gospodarstvu in potrošnikom, s hranilno službo in z ostalimi bančnimi posli prispevamo svoj delež v finančni^ krepitvi občinske skupnosti. Ob občinskem prazniku čestitamo delovnim kolektivom in ostalemu prebivalstvu za dosedanje uspehe, obenem pa jim želimo prijetno praznovanje občinskega praznika. Gostinsko podjetje »BREG« Ptuj z obratom na Turnišču Vsem posameznim gostom in skupinam postrežemo z domačimi specialitetami in s prvovrstnimi pijačami. Ob občinskem prazniku želimo vsem občanom prijetno praznovanje in v bodoče mnogo uspehov Kolektiv Dopisujte v Tednik! Kaj je novega pri NK Drava? Zanimalo nas je, kako se pri- , pravljajo nogometaši ptujske Drave na vzhodno consko ligo, zato sem se odpravil z beležko | na stadion ob Ormoški cesti. Trenčr NOVAK je pravkar končal s kondicijskiin treningom in na vrsti je bil tehniški del vaje. Na igrišču je bilo blizu 25 igralcev, med njimi precej novih. Ker nismo hoteli motiti trenerja, smo se odpravili kar k odbornikom, ki so sedeli na klopi za rezervne igralce, kjer so obkroženi z najvnetejšimu navijači Drave disku tirali o bližnji sezoni... Stopil sem bliže in poprosil za kratek razgovor. Tehnični vodja tov. Emeršič je bil takoj za to: »Začeli smo zelo zgodaj s pripravami, ker nas čaka mednarodno srečanje, oziroma turnir v/ Grazu 15. avgusta, kjer bomo ostali 2 dni. Do tega dne bodo trenirali mladinci skupaj s člani dvakrat tedensko; odigrali bomo kakšno tekmo s sindikalnim klubom, morda pa bomo potovali v Vinico. Po povratku iz Avstrije bodo vadili člani trikrat tedensko pod vodstvom trenerja Novaka, mladince pa bo vodil Ke-kec. Do 6. septembra — tedaj se začne prvenstvo — bomo odigrali še štiri prijateljske tekme.« Kateri igralci so vas zapustili, kdo je prišel in kakšno bo okostje 1. moštva? »Kekec se je poslovil na tekmi z Račaimi, Planj-šek je odšel k Aluminiju, Stepa-nov je premeščen, Vidovič pa je prenehal z igranjem. V našo vrsto so se vključili Musič (prej Aluminij) ter Kranjc in Koled-nik iz NK Pekar. Kakšna bo enajstorica NK Drave, je sedaj preuranjeno govoriti, toda v načrtu imamo 18 igralcev, ki bodo nastopali v prvenstvu, to so: vratarji IVARTNIK, KRANJC in MENONI; obrambni igralci: ŠARC, JURINIC, H ADLER, MU-SIC, T. LJUBEJC, ZOREČ in KO-LEDNIK; napadalci: EMERSlC, ZAJDELA, F. MLAKAR, VO-GRINEC, T. MLAKAR, P. LJUBEČ, BOGDANOVIC in NEŽMAH.« Kakšne so možnosti Drave v vzhodni ligi: »Mnogo je odvisno od priprav, prizadevnosti vseh igralcev in seveda tudi žreb je odločilen za mnoge uspehe. Z igralci, s katerimi razpolagamo, lahko sestavimo enajstorico, ki se bo borila za 1. mesto,« je zaključil tehnični vodja tov. Emeršič. Streljanje V nedeljo, 2. avgusta t. 1., je bilo na novem ptujskem strelišču občinsko prvenstvo z MK puško za leto 1964. Tekmovalo je 20 strelcev, ki so na družinskih prvenstvih dosegli predpisano normo. Neugodno vreme je motilo tekmovanje in vplivalo na rezultate, ki zato niso bili v pričakovani kvaliteti. Najuspešnejši je bil Adolf Mi-helač (Tur.) z 238 krogi (od 300 možnih). Normo 230 krogov za republiško prvenstvo so dosegli še: Pulko (Tur.), Bizjak (TAP) in Levanič (Kidričevo). Imenovani bodo zastopali našo občino na republiškem prvenstvu v Ljubljani 16. t. m. in jim želimo mnogo uspeha. PRODAM ELEKTRIČNO VODNO ČRPALKO za hišni vodovod z vsemi avtomati prodam. Naslov v upravi. OSNOVNA ŠOLA TONE ŽNIDA-RlC v Ptuju crodaja iz svojih osnovnih sredstev eno staro rabljeno vodno črpaklo. Ogled v šoli. KOŠNJO OTAVE prodam. Capuder Jože, Naselje bratov Re-šev 30. UGODNO PRODAM NOVO MOTORNO KOLO »PANONIJA«. Naslov v uprav:. KOMPLETNO KOLO za »Rekord« 590,13, kompletno luč, zadnjo stop luč in tranzistor prodam. Šegula Ivan, Mezgovci 46 p. Moškanjci. PHILODENDRON. visok 2,50 m. z 11 listi, širine 55 cm, prodam. Naslov v upravi. ŽENSKO SREDNJIH LET — upokojenko za čas od 6.30 do 15. ure ( samo ob delavnikih) iščem. Pogoj: poštenost in znanje v kuhanju. Ostalo po dogovoru. Naslov v upravi lista. DEKLE, ki je končalo osemletko, sprejmem za pomoč v gospodinjstvu, in če bi imela veselje za priučitev v strojnem pletilj-stvu. Vsa oskrba v hiši. Javiti se: Mariborska cesta 25. Ptuj. GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejmem v stalno službo. Seka, Prešernova 4. IŠČEM GOSPODINJSKO POMOČNICO. Vogrinec Anica, učiteljica, Gregorčičev drevored 6'2. CENJENIM STRANKAM se priporočam za izvršitev teracerskih del po ugodni in konkurenčni ceni ter solidni izvedbi. Bezjak Ivan, teracerstvo, Zadružni trg 10. Stanovanja MENJAM STANOVANJE v Ptuju. Vertič Neža, Na hribu 1. Ptuj. Priprave na letalski miting Ptujski letalci praznujejo letos jubilejno 10. obletnicc svojega obstoja. V tem času je izšolanih na desetine modelarjev jadralnih in motornih pilotov ter padalcev. V času svojega obstoja ;e bil Aero klub Ptuj vedno med najboljšimi klubi. Tako po društveni kakor tudi po športni dejavnosti, kar dokazuje, da zasedejo ptujski letalci v vseh panogah letalstva v republiškem in državnem merilu prva mesta. Zato so se odločili za deseto obletnico za velike letalsko prireditev, ki bo 6. septembra 1964 na ptujskem letališču. Na njem bodo nastopili najboljši letalci Aero klubov Jugoslavije kakor tudi vojni letalci. Posebni program pa bodo pripravili letalci iz ptujskega aero kluba. Iz programa bo razvidno desetletno delo kluba oziroma letalske šole. Za to veliko jubilejno prireditev se urijo ptujski letalci po določenem programu pod vodstvom držav- nega prvaka v jadralnem letenji! KORPARJA Karla. Zato lahko pričakujejo eno izmed največjih prireditev, kar jih je do sedaj organiziral aero klub Ptuj. O podrobnem programu vas bomo seznanili pozneje po našem lokalnem časopisu. Arnuga Než ca Soboslikarstvo in pleskarstvo PTUJ SOBOSLIKARSKA IN PLESKARSKA DELA opravljamo kvalitetno in po zmernih cenah. V delo prevzemamo večje poslovne in stanovanjske zgradbe pa tudi družinske hiše in stanovanja. Ob letošnjem občinskem prazniku iskrene čestitke vsem cenjenim strankam in vsem občanom iz ptujske občine! Radio Ptuj ČESTITKA Ljubemu, dobremu sinu ter bratu Janezu Muhiču, ki služi vojaški rok v Doboju, vse najboljše k dvojnemu praznovanju, želijo ata, mama, sestra in brat Jožek. V nedeljski oddaji Radia Ptuj se je predstavil našim občanom »ZABAVNI ANSAMBEL RADIA PTUJ« s štirimi lastnimi skladbami I Poslušalci Radia Ptuj so novost ugodno sprejeli, posebno še, ker so bile nove melodije resnično prijetne in komponirane v duhu narodnozabavne glasbe. Velik uspeh je dosegla med poslušalci prva skladba — polka »V haloški kleti«, ki je zelo živahna s pisano glasbeno vsebino. Valček »Ob reki«, katerega besedilo sta zapela pevca »Zabavnega ansambla Radia Ptuj« Olga Cvetko in Feliks Polanec, bi bil dosegel prav takšen uspeh, vendar je bilo posneto petje nekoliko prešibko. Besedilo za ta valjček je napisal uslužbenec Mladinske knjige v Mariboru Gal Palko. Člani »Zabavnega ansambla I Radia Ptuj«: Tone Kmetec — harmonika, Adolf Krček — klarinet, Hinko Krček — trobenta, Roman j Zavec — kitara, Franci Torič — kontrabas in Marjan Rus — bariton, so dosegli svoj največji uspeh med poslušalci s polko »Štajerska ohcet«, v kateri je bil zaobsežen ves kolorit pristnega štajerskega poročnega slavja. Tudi valček, ob katerem je zapel solo Feliks Polanec, »Srce mi hrepeni«, je pokazal, da so bile vse kompozicije za prvi nastop »Zabavnega ansambla Radia Ptuj« skrbno izbrane. V tem valčku je prišlo v tekstualnem delu do izraza dejstvo, da sta besedilo ustvarili ženski. Zal sta obe tako skromni, da svojih priimkov nista navedli, ampak sta se predstavili kot Milka in Silva. K splošni oceni prvega javnega nastopa »Zabavnega ansambla Radia Ptuj« lahko dodamo le to, da bo »Zabavni ansambel Radia Ptuj« pokazal vse svoje kvalitete gotovo na svoji bližnji turneji po vseh večjih krajih v ptujski občini. Z njo se hoče čimbolj pri-I bližati svoji bodoči publikil Na I tej obsežni turneji v 21 krajih ptujske občine bo sodelovala poleg glasbenega dela »Zabavnega ansambla Radia Ptuj« tudi humo-ristična skupina, ki je sestavni del »Zabavnega ansambla Radia Ptuj«. .O, nastanku ter o sami turneji ansambla bomo poročali v prihodnji številki »Tednika«. Člani ansambla in vodstvo Radia Ptuj so nas opozorili samo na 22. avgust. Kje se bo začela turneja, je še skrivnost. Iz oddaj Radia Ptuj in iz »Tednika« boste pravočasno zvedeli za nastope ansambla. Nac Zupa Program radia Ptuj NEDELJA, 9. AVGUSTA 8.00—10.00 Čestitke delovnih kolektivov ob občinskem prazniku. 10.00—10.30 Prenos sporeda RTV Ljubljana: »Se pomnite, tovariši...« 10.30—10.40 Kratka domača poročila. 10.40—11.00 Zabavna glasba, obvestila in reklame. 11.00—11.35 Slovenjegoriška Lackova četa. 11.35—11.45 Enoletni pregled uspehov v ptujski občini. 11.45—12.00 Otvoritev perutninske farme. 12.00—12.15 Igra zabavni ansambel radia Ptuj. 12.15 Čestitke poslušalcev. TOREK, 11. AVGUSTA 15.15—15.30 »Pripravili smo za vas...« 15.30—15.40 Kratka domača poročila. 15.40—16.00 Zabavna glasba, obvestila in reklame. ČETRTEK, 13. AVGUSTA 15.15—15.30 »Pripravili smo za vas...« 15.30—15.40 Kratka domača poročila. 15.40—16.00 Zabavna glasba, obvestila in reklame. Radio Ptuj oddaja na srednjem valu 200 metrov, oziroma na frekvenci 1540 kilohercov v torek in četrtek od 15.15 do 16. ure in v nedeljo od 10.30 naprej, drugače pa prenaša spored RTV Ljubljana. Opekarna Žablak pri Ptuiu Z OBRATOM PRI JANEZEVCIH Cenjenim investitorjem večjih objektov in graditeljem stanovanjskih hiš priporočamo naše atestirane izdelke: zidake, votlake, rapid stropnike in strešno opeko. Ob občinskem prazniku pošiljamo občanom iz ptujske občine in z našega poslovnega območja tovariške pozdrave, obenem pa jim želimo tudi v bodoče mnogo uspehov. Kolektiv Mesto in podeželje oskrbujemo vsakodnevno s kruhom, pecivom in slaščičarskimi izdelki in se cenjenim potrošnikom zahvaljujemo za dosedanjo naklonjenost. Ob občinskem prazniku čestitamo občanom za dosedanje uspehe in jim želimo prijetno praznovanje. Kolektiv Strojne delavnice Ptuj IZVRŠUJEMO — remontno službo. — servisno službo za motorna vozila TAM, TOMOS, PRETIŠ. Kolektiva Tednika in Radio Ptuj vam želita prijetno praznovanje občinskega praznika \ . Krojaštvo Hlada Ptuj ZA CENJENE STRANKE opravljamo vsa krojaška dela po naročilu in po meri solidno in po zmernih cenah. Večja naročila izvršujemo za konfekcijske oddelke ptujskih trgovin. Tudi ob letošnjem občinskem prazniku želimo cenjenim občanom prijetno praznovanje občinskega praznika ter se jim tudi v bodoče priporočamo z našimi uslugami. IZDELUJEMO — listnate in navojne vzmeti za motorna vozila in za strojno industrijo; — izdelke iz tehnične gume za vse vrste motornih vozil in za telekomunikacijsko industrijo; — ovijačne izdelke vseh dimenzij za motorna vozila. Ob prazniku občine Ptuj čestitamo delovnim ljudem na našem poslovnem območju in želimo vsem tudi v bodoče' mnogo uspehov. Trgovsko podjetje „P ET^O L" LJubljana, poslovna enota Ptuj Graditeljem priporočamo izolirne, bitumenske mase, strešne lepenke, bitumensko juto ter ibitol za cevovode poleg vseh tekočih goriv in maziv za motorna vozila. Ob občinskem prazniku želimo vsem delovnim ljudem na območju ptujske občine, da bi prijetno praznovali. Kolektiv Dopisujte v Tednik Pekarna - mlin ,V inkO ReŠ* Ptuj