Obnovljena izdaja-

’V. - štev. 13 (581) - Trst - 20. julija 1962 30 lir
Spediz. in abb. post. - Gruppo I
glasilo KRI za slovensko narodno manjšino


.
		
^rob! e m dežele Furlanija-Julijska krajina „
Posebni statut
pred dokončno odobritvijo
j Razprave v poslanci zbornici o deželi Furlanija-Julijska krajina se Pližajo koncu. Že čez nekaj dni bi foralo priti do dokončnega glasovanja o ustavnem zakonu.
Komunistična parlamentarna sku. Pina in predvsem komunistični poslanci iz naše dežele so že od vse-ža začetka aktivno sodelovali v teh i razpravah. Mnogi izmed njih so po-• 'Segli v diskusije. Predložili so tudi Vrsto dopolnivnih členov, ki imajo Za cilj izboljšati vsebino predloženega načrta posebnega statuta ter ga v čim večji meri prilagoditi interesom prebivavstva dežele ter zahtevam po demokratičnem in gospodarskem razvoju dežele.
Poslanci Vidali, Franco, Beltra-1 Rte, Santarelli in še nekateri drugi 'Rji ho vi tovariši so med drugim predložili dodatno poglavje k členu 51, ki določa ustanovitev proste cone ha Tržaškem ozemlju. Kot je zna-'|ho je ustanovitev proste cone na
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC
j
Podržavljenje
električne
industrije
Parlamentarna komisija, ki je fvojčas dobila mandat, da izdela za-^hnski osnutek o podržavljenje elek-R'iène industrije je zaključila svoje delo.
Predstavniki večine v tej komi-siìi so izrazili svoje zadovoljstvo had uspešno končanim delom, tudi s°cialisti bodo podprli v parlamen-[h ukrep v dogovorjenem besedilu, ker je komisija sprejela njihove bi-*tvene popravke, tako da bo ta u-reP, po odobritvi parlamenta, «pr-'a velika reforma strukture itali-Jariskega gospodarstva».
Komunisti bodo prav tako glaso-
za novi zakon, čeravno ne. soglašajo v celoti z vsebino osnutka, V' ga je izdelala- skupna parlamen-larna komisija. Za zakon bodo gla-sovali, ker četudi ne bo najboljši, vendar pomenil važen korak na-Pmj v borbi proti monopolistom.
Prava bitka pa se bo začela pri-hodnji teden, ko bodo ukrep pred-°žili poslanski zbornici. Desničarja opozicija (liberalci, monarhisti 'h misovci) namerava predložiti tri Poročila manjšina, hkrati pa okrog -’O popravkov in 20 resolucij. Pa .udi glede datuma razprave v par-atUentu se desnica upira in zahteva odložitev do 28. t.m. pod pretvezo,, a mora pripraviti poročila o osnut-U; v resnici pa ji gre le za to, da b! razpravo čimbolj zavlekla in da 1 Parlament odšel na počitnice še ^led odobritvijo tega zakona. Zahte. a desnice pa ni upravičena, ker ' ^javilnik ne določa, da mora komi-^'.la predložiti poročilo, v primeru .mostnega postopka, v roku ene-2a meseca; najmanj pa ta rok velja a Poročila manjšine, ker jih pra-mk izrecno niti ne upošteva.
Komunistični parlamentarci odločno zahtevajo zaščito narodnih pravic slovenske skupnosti
tem ozemlju predvideval tudi načrt statuta, ki ga je predložila KPI.
Naši parlamentarci so predlagali tudi povišek dohodkov dežele. Za povišanje teh dohodkov bi morala država nakazati poseben prispevek. Le s tem poviškom prejemkov bi bilo mokoče zagotoviti deželi, da bi se lotila reševanja problema gospodarskega razvoja. V ta namen so predlagali, naj bi člen 50 določal uresničitev organskega načrta, ki bi favoriziral gospodarski in socialni razvoj dežele.
Važen je tudi popravek zakonskega načrta, ki so ga predložili naši parlamentarci in ki se tiče demokratične obnove ter zaščite avtonomije krajevnih ustanov. V ta namen so predlagali ukinitev prefektur po imenovanju vladnega komisarja v deželi. Prav tako so predlagali ustanovitev pokrajine Pordenone, kar je že dolgoletna želja in zahteva tamkajšnjega ljudstva.
O	zahtevah, ki so jih komunistični poslanci postavili glede zaščite slovenske etnične skupnosti, smo že poročali. Danes še enkrat poudarjamo, da so se naši parlamentarci odločno uprli popravkom, ki so jih postavili protiregionalisti in za katerimi se skriva najogabnejši šovinizem. Naši poslanci so predložili celo dodatno poglavje, ki se tiče pravic Slovencev v deželi. V tem predlogu se določa popolna enakopravnost med Italijani in Slovenci. Ta dopolnitveni predlog bo v teh dneh obrazložil v zbornici poslanec Pa-jetta.
Državni udar v Peruju
V Peruju je bil ta teden izveden državni udar. Oblast v deželi je prevzela vojska. Predsednik republike je bil aretiran. Komisija, ki je vodila volitve za novega predsednika republike je bila razpuščena, volitve pa razveljavljene. Kot je znano so bili volivni rezultati potvorjeni. Potvorbe je omogočil režim dosedanjega predsednika Prade.
Vzrok vojaškega udara je spor med vojsko in stranko APRA v zvezi v volitvami. Kandidat te stranke De la Torre je dobil na volitvah največ glasov. Njegova stranka je dobila v parlamentu največ sedežev, vendar pa ne absolutne večine. Zaradi odločnega odpora vojske proti njemu se je De la Torre odpovedal kandidaturi in sporočil, dà bo njegova stranka podprla kandidaturo generale Manuela Odrie. Vojska pa ni sprejela niti te rešitve, češ da bi stranka APRA v glavnem vodila politično življenje v Peruju. Vojaški voditelji so zatrjevali da so pristaši stranke APRA potvorili volitve 10. junija.
Rimsko sodišče je obsodilo antifašiste iz Genove
Rimsko sodišče je v sredo pozno ponoči obsodilo 41 antifašistov, ki so se udeležili demonstracij proti fašizmu, junija in julija 1960 v Genovi. Obsodba antifašistov je napravila po vsej državi silno mučen vtis. Znana stvar je, da so se junija in julija milijoni italijanskih antifašistov uprli poskusom obnavljanja fašizma, kar je privedlo tudi do padca Tambronijeve vlade.
O tem procesu bomo obširneje pisali prihodnjič.
Senator Terracini bo govoril v Gorici
Senator Umberto Terracini bo imel v nedeljo, 29. julija važen govor v Gorici. Obravnaval bo sedanji politični položaj in zlasti probleme, ki so združeni z ustanavljanjem dežele Furlanija-Julijska krajina.
Dogodek tedna
~ Ženevska razumna
nomea
V ŽENEVI so se ta teden obnovila pogajanja za razorožitev. Pri pogajanjih sodeluje sedemnajst držav, osemnajsta država, ki je prav tako članica odbora za razorožitev — t.j. Francija — se tokrat ne udeležuje pogajanj.
Preuranjeno bi bilo napovedovati kakšni bodo rezultati sedanjih pogajanj. Vsekakor pa moramo biti optimisti. Upati moramo, da bo tokrat dosežen stvaren korak naprej predvsem v pogledu prepovedi jedrskih poskusov, saj obstajajo določeni izgledi, da zahodnjaki ne bodo več tako trmasto vztrajali pri svojih starih stališčih do mednarodnega nadzorstva, s katerimi se ni strinjala Sovjetska zveza. Vsekakor pa bi bil že sam sporazum o prepovedi jedrskih poskusov važen in pomemben za ves svet.
Ameriški zastopnik na ženevski konferenci je že na prvem sestanku naglasil, da prihaja na konferenco z upanjem, da bodo izglajena nesoglasja in da bo mogoče doseči sprejemljiv sporazum. Sovjetski zastopnik pa je na isti seji izjavil, da njegova vlada sprejema predlog zahodnih sil o zmanjševanju konvencionalne oborožitve, to je predlog procentualnega zmanjševanja namesto kvantitativnega zmanjševanja, kar je svojčas zahtevala SZ. Nadalje je izjavil, da je SZ pripravljena z namenom, da zmanjša nevarnost vojnega izbruha sprejeti ustrezne ukrepe, izmenjavo vojaških misij, vzpostavljenje neposrednih zvez med državnimi načelniki ter glavnim tajnikom OZN, prepoved voiaških premikov in manevrov oboroženih sil. Sovjetski delesrat je nadalje izrazil prepričanie, da bodo zahodne sile nravilno tolmačile sovjetske predloge in jih ocenile kot dokaz dobre volje, da se doseže zaželjeni sporazum.
Po zadnjih vesteh se ZDA ne strinjajo s sovjetskimi predlogi in še nadalje vztrajajo pri nadzorstvu. Vsekakor pa to, kot smo že prej omenili, še ne odpravlja upanja, da bo prišlo do sporazuma.
oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooa
Ob robu sindikalnih bojev
Nauki velike stavke kovinarskih delavcev
Prejšnji teden je bil vznemirljiv za italijansko javnost V zvezi s splošno vsedržavno stavko kovinarskih delavcev v privatni industriji je prišlo do težkih incidentov v Turinu, središču italijanske avtomobilske industrije. V teku velike manifestacije delavcev proti kapitulantskemu sporazumu, ki so ga sklenili socialdemokratski voditelji sindika-. ta UIL in katerega so s svoje strani odklonili bodisi voditelji CISL kot tudi voditelji CGIL, je prišlo na pobudo znanih izzivačev do izgredov, ki jih je policija izkoristila proti manifestantom in vsa desničarska razvrstitev za uprizoritev gonje proti komunistom. Dejstvo pa je, da je poskus špekulacije proti komunistom propadel zaradi neovrgljivih dokazov o organizirani provokaciji s strani elementov antikomunistične organizacije «Pace e Libertà», ki so nameravali spremeniti upravičeno manifestacijo delovnih ljudi v težke izgrede, kar bi bilo brez dvoma dobrodošlo delodajavcem, ki so bili od stavke težko prizadeti.
Toda vprašanje manifestacije in izgredov v Turinu ni glavno. Izredne važnosti je dejstvo, da je po več kot devetih letih delavstvo FIAT,
• največje tovarne v Italiji ponovno stopilo v stavko. V dveh tednih se je videlo, kako se je postopoma večalo število stavkajočih, ki je v zadnji splošni stavki zajelo vso delovno silo FIAT in precejšen del uradništva. Kaj se je torej zgodilo? Znano je, da je leta 1951 enotna
Paternalistični posegi in preziranje demokratičnih pravic delavstva so obsojeni na propast
sindikalna organizacija FIOM doživela v FIAT velik poraz in bila dejansko onemogočena. Od takrat je vodstvo tovarne napelo vse svoje sile, da bi onemogočilo razvoj kakršne koli samostojne sindikalne organizacije. Podprlo je razbijaške elemente, da so ustanovili posebne «delodajavske» sindikate, opustilo in izoliralo je vse napredne sindikaliste, svoja pogajanja je vodilo samo z razbij aškimi elementi, napravilo je konec z demokracijo in demokratičnimi svoboščinami v tovarni, uvedlo je oster paternalistični režim na podlagi dodelitve določenih nagrad in povišanja nekaterih o-sebnih dohodkov, diskriminacij med delavci. Istočasno pa se je povečalo izkoriščanje delovne sile na podlagi stalno naraščajočih delovnih norm, kar je težko prizadevalo delavstvo v njegovih umskih in fizičnih energijah. Pred sedanjo stavko so nekateri krogi dokazovali, da je režim, ki ga je uvedlo vodstvo FIAT po svojih tovarnah, vzor no-vokapitalističnih oblik, po katerih se organizira zahodno gospodarstvo in so mu peli hvalnice, ker je odpravil «razredna nasprotja» in omogočil delavstvu višji življenjski standard. Drugi krogi pa so se sklicevali na te oblike paternalizma, da bi dokazovali, kako je nemogoča borba na demokratični podlagi proti kapitalizmu in kako je nujno po-
trebna oborožena vstaja. Obe ti dve «teoriji» sta se ob najnovejših dogodkih v Turinu izkazali kot neod-govarjajoči resnični stvarnosti, prav tako je bilo dokazano, da je vsak poskus paternalističnega vodstva tovarn na podlagi preziranja demokratičnih pravic delavstva obsojeno na propast, kot so obsojeni na propast vsi poskusi ekstremističnega postopka v delavskih borbah.
Turinski dogodki nam dokazujejo, da je vprašanje bitke proti kapitalistični nadmoči in premoči vedno na dnevnem redu in da prihaja slej ko prej na svetlo. Gordijski vozel turinske FIAT je prišel na dan, ko je šlo za vprašanja mezdnega izboljšanja in pravice delavstva, da enakopravno nastopi pred delo-dajavci. Turinski dogodki so tudi dokazali, da je nemogoče več streti odpora delavstva s paternalistični posegi, ki še bolj zaostrujejo nerešena vprašanja. To pa je tembolj pomembno, ker je to prišlo do izraza prav v mestu, ki ga dominira naj večjo kapitalistično središče v Italiji. S tem je dokazano, da se v pogojih naraščajočih teženj in zahtev po demokratizaciji javnega življenja v Italiji ustvarjajo tudi pogoji za izboljšanje ne samo gospodarskih, pač pa tudi političnih pogojev delavstva, ki mora, o čemer govori tudi ustava, zasesti primerno mesto v vodstvu države kot take.
SIM-BEOGRAD-MOSKVA-PRAGA-WARSZAVAj
I rOLITIKA !
N
5
Z
o
O
z
ó
w
O
| U TANT je na tiskovni kon-
<	ferenci, ki jo je imel pretekli o teden v Oslu na Norveškem,
2 med drugim poudaril, da so ^ vsi jedrski poskusi, pa naj | jih izvaja ta ali ona država, z in nezaželeni. Še posebej pa so j, S nezaželeni zadnji ameriški po. S
<	skusi v veliki višini. Podčrtal -jj
o je, da ti poskusi pomenijo za- g 2 strupljanje atmosfere.	>
m
s
m m
r—
Cn
0 n
1 O
S
V KATANCI so pretekli te-den svečano proslavljali dru-^ go obletnico odcepa od Kon-ga. Poveljstvo OZN v Kongu je protestiralo proti tem proslavam. V protestu, ki je bil naslovljen odpadniku čombe-
ju je rečeno, da proslavljanje ó
pomeni kršitev obveznosti, ki so jih katanški voditelji sprejeli pred OZN. Zaradi odcepa Katange je Kongo utrpel velike izgube. Namesto petih _ milijard frankov je prišlo v j» državno blagajno le 265 mi- ~ lijonov frankov od izkoriščanja bogatih rudnikov. Kot je w znano so v Katangi posebno > bogata ležišča diamantov. Pro- j; - izvodnja diamantov je lani £ o dosegla rekordno višino z 18 c milijoni karatov.
-¥■
AVSTRIJA hoče zvišati o-brambni proračun. Obrambni
svet je zahteval tudi organi- P zacijske spremembe. Po zgledu Švice, naj bi rezervistom razdelili vojaško opremo in lahko orožje, tako da bi bili v nujnem primeru takoj oboroženi.
*
- PARLAMENTARNA DELE. £ 2 GACUA iz Jugoslavije je obi- £ ò skala Sovjetsko zvezo in LR C
sovjetov SSR Ukrajine in Uzbekistana, s predsednikom , Hruščevom in z voditelji LR D Mongolije.	?
Mongolijo. Delegacija, katero je vodil predsednik Zvezne ljudske skupščine Stambolič je med drugim obiskala Moskvo, Taškent, Samarkand, Jalto, Kijev in Leningrad. Delegacija je imela razgovo *• re s predstavniki Vrhovnega
2	sovjeta ZSSR in Vrhovnih
UJ
£
< s <
| CK KP ČEŠKOSLOVAŠKE 5
3	je na svojem zasedanju 10. in
2 11. julija sprejel predlog do- ó ~ kumenta o nadaljnjem raz- z voju socialistične družbe ter g predlog novega statuta KP o ČSSR. CK je odobril tudi poročilo o posvetovanju prvih sekretarjev CK komunistič-£ nih in delavskih partij ter z predsednikov vlad dežel, ki so 5 članice Sveta za medsebojno
<	gospodarsko pomoč. Omenje-2 no posvetovanje je bilo juni-
0	ja v Moskvi.
S	*
Ul
<	DESETLETJE RAZVOJA v s okviru OZN», tako se glasi £ program zasedanje ekonom-12 sko-socialnega sveta OZN v
<	Ženevi. V prizadevanjih, da bi s § prišlo do dejanske uresničitve -< “ tega programa se zavzemajo g
1	zlasti Jugoslavije, Indija, Bra. Tj
S zilija in Etiopija.	o
2	Osnovni namen tega pro- o 5 grama je, v tekočem deset- z 2 letju, z novimi napori tako v p 2 razvitih kot v nerazvitih dr- S 2 žav, povečati povprečno letno x q stopnjo ter povečanja skup- ^ Š nega narodnega dohodka v drči žavah, ki se šele razvijajo od J sedanjih 3,5 na 5 odst. Od g ekonomskega socialnega sve-
2	ta OZN pričakujejo, da bo
3	pripravil načrt ustreznih med-
“ narodnih ukrepov. Resoluci-3 ja, ki so jo na ženevskem za-2p sedanju predložile prej orne- „ g njene države obravnava polo- S g žaj nerazvitih držav, svetovno ~ * gospodarsko stanje, konkret-S; ne ukreje za zboljšanje med-S narodnega gospodarskega soji delovanja; predlaga pa tudi 3 sklicanje gospodarske konfe-“ renče OZN, na kateri naj bi j» 9 obravnavali o bistvenih vpra- o O šanjih mednarodne trgovine. 2 o	>
2	P
?iVd-NNoa-Nna3a-VAVzsavM-v9Viid-VA)i5
20.-7-1962
-2 • DELO
Aktualni problemi
Strahotno orožje
za množično uničevanje
Vsa zgodovina vojn je en sam proces nenehne krepitve borbene u-činkovitosti orožja in vojne tehnike sploh, učinkovitosti načinov in oblik njene uporabe. Medtem, ko se je v prvih etapah zgodovine bojevalo s pomočjo orožja, s katerim se je moglo poraziti samo posameznega nasprotnikovega borca, se je kasneje pojavilo orožje, ki hkrati more poraziti celo skupino nasprotnikov. Orožje za skupinsko uničenje ima svoj rodovnik v artilerijskem orožju, ki se je postopoma izpolnjevalo. Vzporedno z raznovrstnimi in zelo učinkovitimi artilerijskimi orožji so se začeli uvajati mitraljezi, minometi in letalske bombe. Vse to orožje je postalo zelo gibno in je dobilo pomembno zaščito, združeno s tanki, oklepnimi vozili, letali itd.
Uvajanje vsega tega orožja v vojnah je povzročilo velike zgube v posameznih operacijah. Te zgube so se s spopolnjevanjem in s stopnjevanjem učinkovitosti orožja večala. Vzpredno se je večala tudi rušilna in sploh uničevalna sila vojne. Vsako razpravljanje o vsem tem bi bilo, rekli bi, odveč, saj je še vedno v živem spominu to kar se je zgodilo prav v naši neposredni bližini, na soški fronti že za časa prve svetovne vojne, v še večji meri pa zla sti med drugo svetovno vojno. Vzporedno torej z rastjo moči in učinkovitosti orožja se je večala tudi škoda, so se večala uničenja in zgube ne le med bojevniki marveč tudi med civilnim prebivavstvom, ki je bilo daleč za frontami.
Medtem ko se je še v 19. stoletju in deloma tudi v prvi svetovni vojni orožje praviloma uporabljalo samo proti sovražnim oboroženim silam, se je zlasti med drugo svetovno vojno prizadejalo velikansko škodo prav med civilnim prebivavstvom, med ženami, otroki in starčki. Najbolj rušilna sredstva, letala s težkimi bombami so dobesedno pokončala gospodarska, politična in kulturna središča številnih dežel. Ne le vojaški objekti marveč cela mesta in celo vasi so bile uničene od u-darcev sovražnih oboroženih sil. Kot bi to še ne bilo dovolj, so ob koncu druge svetovne vojne Američani izdelali in prvič uporabili še novo, učinkovitejše sredstvo za množično uničevanje — atomsko bombo. Šestega avgusta 1945 je bilo to novo strahotno orožje prvič «ko-lavdirano».
Že med prvo svetovno vojno so začeli uporabljati tudi kemična sredstva za uničevanje človeštva, strupene pline. To je bilo prvo orožje v zgodovini za množično uničevanje. K sreči v drugi svetovni vojni tega uničevalnega sredstva niso ,u-porabljali na široki črti. Vendar pa so prav tedaj izdelali še mnogo hujše orožje, ki ne prizanese nikomur in ničemur. Eksplozija ene sa me atomske bombe je zadostovala za uničenje celega mesta in ne le njegovih prebivavcev. Toda tudi od tedaj so vojni strokovnjaki napredovali tako, da danes atomska bomba že takorekoč spada samo v zgodovinski muzej. Atomska bomba, kakršno so uporabili Američani za uničenje Hirošime je v primerjavi s sodobnimi jedrskimi bombami podobna, da se tako izrazimo, ročni granati v primerjavi z navadno letalsko bombo. Odločilna vloga je prešla na megatonske in multime-gatonske jedrske bombe z raketnimi glavami. Doslej poznana je naj-jačja petdesetmegatonska jedrska bomba.
Po nekaterih cenitvah znaša ra-dius popolnega uničenja ob ekspo-ziji petdesetmegatonske bombe nad
40 kilometrov to se pravi, da zajema površino pet tisoč kvadratnih kilometrov; radius delnega uničenja pa bi od ekspoziji take bombe znašal 80 km odnosno 20 tisoč kvadratnih kilometrov. Ena sama taka bomba lahko uniči mesto od šest do osem milijonov prebivavcev. To pa še ni vse, saj je treba upoštevati še dejstvo, da bi po ekspoziji ene same take bombe zaradi posledic radiacije umrlo od tri do štiri milijone ljudi. Smrtonosna doza radioaktivnih delcev bi se lahko razširila na površino od 30 do 40 tisoč kvadratnih kilometrov, kar pomeni, da bi bile v tem primeru zgube še mnogo večje. Če upoštevamo, da se take bombe prenašajo z balističnimi raketami in z veliko preciznostjo, potem se mora vsaj približno jasno zamisliti vrsta absolutnega o-rožja sodobnosti. Toda, kot je znano to še ni vse.
PISANI SVET
Nemčija :
Alarm v Bonnu
PRETEKLO NEDELJO so bile na zahodnih področjih zahodnonemške
1961
Krščanski demokrati Socialni demokrati Svobodni demokrati Druge stranke
Gornje številne zelo zgovorno kažejo občutno nazadovanje bonnskih koalicijskih strank. Ti stranki (Krščanskih demokratov in Svobodnih demokratov) sta v desetih mesecih izgubili približno eno tretjino gla-
republike deželnozborske volitve. Volili so med drugim rudarji iz Porurja, kmetje iz bogate Vestfalije in meščani iz Bonna. Rezultat volitev je sledeč: (v milijonih in odstotkih
4,8
3,0
0,6
0,6
(54%) (34%) ( 6%) ( 6%)
ter v primerjavi litvami)
1962
4.5	(48%)
3.5	(37%) 1,1 (12%) 0,3 ( 3%)
s prejšnjimi vo-1957
3,8 (46%> 3,5 (43%) 0,6 ( 7%) 0,3 ( 3%)
sov. Socialni demokrati so napredovali. Izid teh volitev je povzročil Vj Bonnu pravcati alarm. Kot je zna-! no je KP v Zahodni Nemčiji v ilegali in se torej ne more predstaviti na volitvah.
Japonska
V
Žrtve atomske bombe
V HIROŠIMSKI bolnišnici Rdečega križa, ki je znana kot specializirana bolnišnica za zdravljenje bolezni povzročenih od atomskega žarčenja, je v prvih šestih mesecih
ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
Dejstva pričajo...
«Pred vlado stoje predlogi, ki se tičejo petih obmejnih provinc (Trst, Gorica, Pulj, Reka in Zader. Op. uredn.). Z eno besedo povedano, te province morajo biti naglo in popolnoma (podčrt. uredn.)) raz. narodene. Raznarodovanje mora biti takojšnje in popolno (podčrt. uredn.). Tako je u kazal duce. Tu ukaz bo izvršil fašizem Julijske krajine z nemudno pokorščino. Pričakujemo velike spremembe v tej deželi...».
Ti stavki so povzeti po nekem sestavku, ki ga je objavil Arnaldo Mussolini, to je dučejev brat, v fašističnem slasiìu «Il Popolo d'Italia», ju. nija 1927.
Cobolli-Gigli, bivši fašistični federai v Trstu in poznejši minister fašistične vlade je približno ob istem času, ko je Arnaldo Mussolini napisal gori navedene stavke, v nekem govoru med drugim poudaril ;
«... Predvideva se ukinitev še preostalih razredov slovenskih šol, razpust vseh slovenskih športnih in kulturnih organizacij, ukinitev vseh slovenskih časopisov, uničenje slovenskih knjig, obvezno vključitev mladine v balilsko in avangardi-stično fašistično organizacijo ter v fašistični «dopolavoro»,
H«mtd ioi feKtsmo « dell ttolia, tros« >■««. «ros«
ATTENIESOBJE;
1
-,....-Mm,ale iLgmllvamonU' ■
H:,:'..-:	: ■
Attenzione ! Attouxione I
Grozilni fašistični lepak
prepoved slovenskega jezika v šolah in končno fašisti bodo zaplenili vso imovino slovenskih in hrvaških ustanov».
Vse to se je zgodilo. Toda danes se še najde kak fašistični «modrec», ki pravi, da se je Slovencem dobro godilo za časa fašizma. Med temi je tudi posl. Almirante.
Oprema neke tržaške slovenske šole, ki so jo fašisti opustošili
letošnjega leta umrlo 24 ljudi, po večini zaradi leukemije. V tej bol-; nišnici je trenutno še 162 bolnikovj ki so oboleli zaradi atomskega žar« čenja.
Italija :
Fašistični huligani
FAŠISTIČNI HULIGANI so v mestu Porli zažgali kino Odeon na prevečer prve uprizoritve filma «A-larmi, siam fascisti», še in dokaz da resnica hudo v oči bode.
Brazilija :
Aretacije oficirjev
BRAZILSKE OBLASTI so prete kli teden aretirale 18 rezervnih Ogj
cirjev, med njimi 4 generale, £w| pred nameravanim odhodom na Kn bo. Omenjene oficirje je povabil Fi;j del Castro na svečanosti ob prilik1 proslav kubanske revolucije v H»’ vani.
Francija :
De Gaulleova aritmetika ni stvarna
MOSKOVSKA « IZ VESTII i» obsojajo francosko-nemške načrte flj takoimenovanem evropskem atoir skem zavezništvu, oziroma načrb za ustanovitev nove atomske sile j Zahodni Evropi. Po mnenju tega 1*" sta so omenjeni načrti usmerjen1 predvsem k nadaljnjemu zaostrovanju mednarodnega položaja v Evropi in v svetu sploh. Francija, nadaljuje list, skuša dobiti v Atlantske^1 paktu še vedno isti status kot Velika Britanija, da bi imela enak p0) ložaj tudi pri odločanju o medlU; rodnih vprašanjih. De Gaulle si vztrajno prizadeva, da bi Atlantsk pakt spremenil v organizacijo, k bi jo vodila os Pariz-Bonn. Toda P1 Gaulleova aritmetika ni stvarna, f pa nevarna.
Španija :
Represalije
FRANCO je izmenjal sedem df sedanjih ministrov. Za svojega ^ mestnika je imenoval Augusti11’ Munoza Grandesa. Strokovnjaki 2' španska vprašanja vidijo v tem V° spešitev uvedbe monarhije v d( deželi. Val represalij proti prip3' nikom španskega odporniškega^ j banja in opozicije proti fašističb' mu režimu se še vedno nadalje španske oblasti so pretekli tede naložile denarne kazni približ11, dvajsetim javnim in kulturnim ‘J, lavcem pod obtožbo, da so sode1, vale v pripravah potestinh deiP0j stracij v znak solidarnosti z rud^1 iz Asturije.
DELO • 3-
20.-7-1962
2. pokrajinski kongres tržaške komunistične mladine
Pozitiven obračun in perspektive za bodočnost
Preteklo soboto in nedeljo je bil v Trstu II. pokrajinski kongres Zveze komunistične mladine. Kongres je potekal v zelo živahnem ozračju. Zlasti diskusija je bila razgibana in zanimiva. Kongresa se je udeležilo nad sto delegatov in po-1 Vabljencev. Na njem so bili tudi predstavniki Zveze socialistične mladine, Mladinske iniciative, Zveze ljudske mladine Slovenije iz Kopra, predstavniki komunistične mladine iz Vidma in Pordenona, tov. i-Ji Vidali, Pescatori in Pacco ter ( Predstavnik vsedržavnega vodstva ZKMI Romani.
j Tovariš Perini je v svojem poro-• Čilu podal obračun delovanja trža-; ške komunistične mladine v zadnjih dveh letih ter orisal položaj, v katerem se nahaja tržaška delavska in dijaška mladina.
V	svojem poročilu je podčrtal pozitivnost obnovitve odnosov z Ljudsko mladino Slovenije ter izrazil
, željo, da bi v bodoče prišlo do na-, daljnjega izboljšanja teh odnosov ter do poglobitve medsebojnega poznavanja. Poudaril je tudi, da je sodelovanje s socialistično mladino in z Mladinsko iniciativo plodno, kritiziral pa je nekatere voditelje drugih mladinskih gibanj, ki se še j vedno trmasto drže protikomunističnih pozicij.
V	svojem poročilu je tovariš Pe-■ rini orisal tudi pozitivno delovanje 'I ZKmi v Trstu v borbah za boljše i' življenjske pogoje mladine, v ini-■' ciativah za mir in proti fašizmu, v i akcijah solidarnosti s kolonialnimi ■' in polkolonialnimi narodi. Končno je poročevavec poudaril, da je v Trstu nujno potrebna močna in
: široka mladinska organizacija, za kar bo treba vključiti v vrste ZKMI še nadaljnjih več sto italijanskih in slovenskih fantov in deklet.
r
0
]|
čl
V
i'
li
»•
>
i'
P
>
;i
>
;
.
p
J
P
p
čl
:i
£
;!
f
K
i
if
:1
V	diskusiji, ki je sledila tajnikovemu poročilu, je sodelovalo 22 de-^pgatov in povabljencev. Ti so z veliko resnostjo in politično zrelostjo Uravnavali najbolj žive probleme delavske in dijaške mladine, enot-nosti med Italijani in Slovenci, probleme miru in borbe za preokret V'a levo, vprašanja borbe za narodnostne pravice Slovencev in borbe Proti fašizmu. V diskusiji je prišla še posebej do izraza problematika, bi se tiče stanja v šolah, v tovar-nah in na univerzi. Zelo iskrena in zanimiva je bila diskusija o neka-lerih aspektih borbe za mir o neka-Jorih problemih mednarodnega delavskega gibanja, med katere spadajo tudi problemi, ki se tičejo stališč ZKJ in razlik, ki še vedno obstajajo. Tov. Romani je obširno govoril o sedanji italijanski politični stvarnosti ter o borbi ZKMI za preokret na levo, za mir in socializem.
Na kongresu je bilo izvoljeno novo federalno vodstvo ZKMI.
V	novem komiteju so : Nereo Bul-Edi Černigoj, Luciano Cicogna,
^driana Donini, Luciano Ferluga, Fabio Fontanot, Fabio Giorgi, Štefan Gregori, Claudio Monti, Stellia pappalardo, Sergio Perini, Giorgio fossetti, Claudio Sibelia, Albin Sta. {fc. Dario Stuparich, Karlo Tavčer, .abi0 Tiepolo, Juri Uršič, Sonja Ur-Slni. Sante Uršo in Nelo Živic.
novem federalnem komiteju je ■1 Italijanov in 8 Slovencev, med emi je: l uradnik, 1 diplomiranec, z delavcev 4 srednješolci in 3 viso-košolci.
Na koncu zasedanja je bila izgla-°yana resolucija, ki je objavljamo v ‘Zvlečku.
RESOLUCIJA
II. kongres Avtonomne tržaške federacije ZKMI je odobril resolucijo, v kateri so začrtane bodoče naloge komunistične mladine in tržaške mladine v bojih za boljšo bodočnost, za mir in socializem.
Resolucija obsoja oboroževavno tekmo in jedrske poskuse ter pozdravlja prizadevanja gibanj, ki delujejo za dosego splošne razorožitve in za prepoved atomskih poskusov. Pozdravlja tudi zmago alžirske mladine in izraža vso svojo solidarnost z narodi, ki se borijo za svobodo, še posebej pa izraža solidarnost z mladimi delavci in študenti v Španiji, ki se borijo proti Francovi diktaturi.
Resolucia nadalje poudarja nujnost aktivne podpore komunistične mladine in vseh demokratičnih sil borbi za neodvisnost in svobodo (Nadaljevanje na 4. strani)
Predsedstvo kongresa Zveze Komunistične mladine
ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooo
in nolinske občine so bili nagraleni
Župan škerk pozdravlja nagrajene kmete iz devinsko-nabrežinske občine
V ponedeljek popoldne so se zbrali predstavniki devinsko nabrežin-ske občinske uprave, komisije, ki je vodila vinsko razstavo v Sesljanu, predstavniki raznih oblasti in pa kmetje-razstavljavci vin, v gostilni pri Plesu v Devinu, kjer so bile razdeljene nagrade vinogradnikom. Župan Škerk je pozdravil vse navzoče, se zahvalil kmetom, ki so sprejeli vabilo organizatorjev vinske razstave ter ustanovam in tvrdkam, ki so prispevale nagrade. Govorili so tudi predstavniki raznih ustanov, izmed katerih naj omenimo predstavnika vladnega komisariata iz Trsta, predstavnika pokrajinske u-prave iz Trsta Corberija in predstavnika pokrajinskega kmetijskega nadzorništva iz Trsta dr. Perca. Govorila sta tudi kmetijska strokovnjaka Cerbi, ki je načeloval oce-njevavni komisiji in inž. Grgiča. Vsi so podčrtali pomen vinske razstave in izrazili prepričanje, da bodo tej prvi tovrstni prireditvi v devin-sko-nabrežinski občini sledile še druge podobne prireditve. Tako predstavnik generalnega vladnega komisariata kot predstavnik tržaške pokrajinske uprave sta izrazila priznanje županu Škerku za zanimanje, ki ga je pokazal pri organiziranju vinske razstave. Po govorih so bile razdeljene nagrade, nakar je sledila zakuska.
Nagrade so prejeli sledeči razstavljavci :
Lupine Alojz iz Praprota 11 je prejel zlato medaljo in 10.000 lir; Terčon Just iz Slivnega 22, srebrno medaljo in 5.000 lir; Marušič Amalija iz Slivnega 20, zapestno uro; Pertot Lambert iz Nabrežine 88, električni brivni aparat; Terčon
Ivan iz Mavhinj 42, škropilnico za trte; Radovič Ivan iz Nabrežina 16, eno moško srajco in 2.000 lir; Pertot Celestin iz Nabrežine-Kamnolo-mi 65, enoletno naročnino na Primorski dnevnik; Legiša Venceslav iz Mavhinj, 4000 lir; Radovič Mirko iz Nabrežine 67, 4.000 lir Šemec Franc iz Prečnika 5, 4.000 lir. Vsi gori omenjeni vinogradniki so razstavljati bela vina.
Za črna vina so bili nagrajeni sledeči vinogradniki:
Kosmina Rado iz Šempolaja 30, ki je prejel zlato medaljo in 10.000 lir; Terčon Just, Slivno 22, srebrno medaljo in 5.000 lir; Legiša Franc, Šempolaj 48, srebrno medaljo in 4.000 lir; Lupine Alojz, Praprot 11, zavoj likerjev Stock; Radetič Avgust, Medjavas 24, škropilnico za trte; Zidarič Hilarij, Praprot 24, žveplavnico ; Legiša Karlo, Devin l/a, dva zaboja brezalkoholne pijače «Pepsi-Cola» in 2.000 lir; Legiša Venceslav, Mavhinje 15, štiri tisoč lir; Radovič Mirko, Nabrežina 67,
(Nadaljevanje na 4. strani)
Nagrajeni kmetje iz dolinske občine po razdelitvi nagrad. Med kmeti so tudi predstavniki dolinske občinske upravi ter drugi povabljenci
VALET-PETJE-FOLKLORA-KNJIGE-REVJIE-KINO
UJ
S
o
2
s*
<
oc
O
O
ui
?
UJ
uj
<
0Q
SŽ
<
UJ
<
ca
en
<
O
>
<
N
<
OC
g
O
Ó
Z
sc
UJ
>
UJ
£
O
2
<
O
0
s
UJ
UJ
<
ta
1
UJ
5
ca
«/>
<
O
>
<
N
<
OC
g
O
Ó
Z
S
UJ
UJ
s
o
<
OC
O
SÉ
O
£
UJ
u
<
ca
š
<
UJ
<
ca
«/>
<
O
>
<
N
<
OC
(X
O
Ó
Z
sc
UJ
UJ
lil
O
2 sc
<
oc
O
SC
0
S
jn
UJ
<
ca
<
tu
1
ca
to
<
O
>
<
to
<
oc
«
O
Ó
Z
SC
UJ
“i
2 oc lil O
Z
sc
<
ICuUuui
«PICCOLO TEATRO» v Milanu je preteklega maja slavil 15-letnico svoje obstoja. To gledališče sta ustanovila Paolo Grassi in Giorgio Streh-ler. Želja ustanoviteljev je bila , da bi gledališče postalo v resnici ljudsko gledališče. Uspeh ni izostal. To gledališče ni poznano več samo v Milanu marveč tudi v širnem svetu. Da je gledališče v resnici ljudsko nam potrjuje tudi dejstvo, da je bila večina abonentov minule sezone iz tovarn, uradov in šol in to ne le iz Milana marveč tudi iz drugih mest, med katerimi so: Pavia, Crema, Lecco, Novara in Como.
In uspeh letošnjega repertoarja?
Milazzijevo delo v milanskem narečju «El Nost Milan» je leta 1955 doživelo 76 repriz, letos pa 65 ; Brechtov «Švejk v drugi svetovni vojni», leta 195Q 49 repriz, letos pa 50 repriz. In vse reprize ob polni zasedbi gledališke dvorane !
V 15 letih je «Piccolo Teatro dl Milano» gostoval v 66 italijanskih mestih s 557 predstavami, v tujini pa je bilo — od Tunisa in Ljubljane, Ženeve, Hamburga, Katovic, Berlina pa do Londona, New Yorka in Leningrada — skupno 434 predstav v 105 različnih mestih. Torej še enkrat: Uspeh !
NJEGOŠEV MAVZOLEJ na Lovčenu bo dograjen prihodnje leto. Tedaj bo črnogorska kulturna javnost svečano proslavila 150-letnico Njegoševega rojstva. Načrte za nov mavzolej je napravil zdaj že pokojni sloviti hrvaški kipar Meštrovič.
Ta mavzolej bo spominjal še pozne rodove črnogorskega naroda na borbe prednikov, ki so proti koncu 17. stoletja pod vodstvom vladike Danila postavili temelje črnogorski svobodi. Peter Petrovič Njegoš pa je ovekovečil to borbo v epsko lirični pesnitvi «Gorski venec».
7. JULIJA je poteklo 50 let od smrti dr. Karla Štreklja, zaslužnega Kraševca, ki je poučeval na univerzi v Gradcu. Štrekelj je bil doma iz Gorjanskega pri Komnu. Poleti je zelo rad prihajal v Gr-Ijan pri Trstu. Kot profesor slovanske filologije se je še posebej živo zanimal za oblikovanje slovenskega jezika. V pravopisnih in pravorečnih vprašanjih se je opiral na domača izročila. Zanimivo je, da je bil Štrekelj vnet zagovornik borbe proti «elkanju» in da je že tedaj uporabljal pravila, ki se šele danes uvajajo. N. pr.: bravec, častivec ipd in ne bralec, častilec ipd.
V dneh od 21. do 24. junija je bil v Celovcu II. FESTIVAL FOLKLORE. Ta mednarodna kulturna manifestacija je zamisel avstrijskega radia, njena izedba pa je v rokah radijske postaje Celovec. Letos so poleg domačih nemških in slovenskih zborov sodelovale tudi skupine iz Italije, Jugoslavije in z Madžarske.
CANKARJEVA ZALOŽBA v Ljubljani je izdala knjigo Louisa Adamiča «Vrnitev v rodni kraj». Kot je znano je bil Adamič Slovenec po rodu, živel je v ZDA in je veliko pisal, v glavnem v angleščini. Delo, ki je izšlo pri Cankarjevi založbi, je prevedla knji-ževnica Mira Miheličeva. To Adamičevo delo preveva velika ljubezen do rodne zemlje. V njem opisuje obisk, ki ga je napravil v Jugoslaviji leta 1952.
0 a
1
>
S
>
£
a
?
Ut
03
>
k
>
m
CD
>
m
"C
m
m
Tl
O
s
o
n
>
z
5
m
<
j
Z
O
Ò
□
>
K
>
S
Ò
5
l/l
03
>
m
>
m
03
>
m
TJ
m
m
Tl
O
S
o
JO
>
k
Z
iš
m
5
<
¥
s
0 Ò S
1 > K > S ò
>
tn
n
>
k
>
m
03
>
m
T3
m
m
-n
O
j*
o
JO
k
Z
¥
m
š
<
m
Z
O
Ò
D
5
>
K
>
S
ò
>
v»
03
>
k
>
m
03
>
m
T3
m
m
Tl
O
5
o
*3
>
X
Z
5
m
š
<
c.
m
X
Z
O
Ò
h > K >
5-viioi>nod-3ri3d-i3iva-ji3iV3i"Vflsvi9*aA
DELO -4-
20.-7-1962
Kongres ZKMI
(S 3. strani)
kolonialnih narodov ter za ohranitev miru v svetu.
Nadalje resolucija poudarja pomen, ki ga pri nas ima politika prijateljstva in sodelovanja med narodi, ki se tu srečujejo, kar je faktor miru in izboljševanja odnosov med Italijo in Jugoslavijo. V okvir te politike spada tudi izboljšanje odnosov med ZKMI in Ljudsko mladino Slovenije.
Nujno je, da napreduje borba za uresničitev dejanskega preokreta na levo, tako poudarja nadalje resolucija kongresa ZKMI, za dosego temeljite demokratične obnove, od katere je odvisna tudi rešitev življenjskih problemov, ki tako živo zanimajo tržaško mladino. V borbi za dosego teh ciljev imajo odločivno vlogo množice mladih delavcev in študentov, kar je potrdila tudi njihova udeležba v nedavnih političnih in sindikalnih bitkah.
Kongres je ugotovil velik pomen dežele Furlanija-Julijska krajina. Ustanovitev te dežele bo odprla perspektive soudeležbe državljanov pri samoupravljanju ter uresničitve organskega načrta za gospodarski in socialni razvoj. Zato kongres nalaga vsem članom ZKMI nalogo, da delujejo tudi za ustvaritev najširše enotnosti v vrstah tržaške italijanske in slovenske mladine, v akcijah za zagotovitev pravice do dela v svojem mestu, za svobodo za deloviščih, za zažčito pravic deklet, za znižanje delovnega urnika, za uvedbo enakih plač itd.
V okviru borbe proti fašizmu in za demokracijo pa kongres poudarja pomen načela enakopravnosti med Italijani in Slovenci, zato poziva članstvo ZKMI, naj se odločno bori za spoštovanje republiške ustave in določil londonskega memoranduma.
Temeljni pogoj za realizacijo nalog politične in idejne borbe je učvrstitev in razširitev organizacije komunistične mladine in njene prilagoditve zahtevam, miselnosti in željam mladine. Zato se kongres pridružuje zahtevam po strukturni spremembi vodilnih organov in podčrtuje zahtevo po konstituiranju in učvrstitvi skupin ZKMI v šolah, tovarnah, mestnih rajonih in v okoliških občinah. Te skupine naj postanejo središča dejanskega političnega, idejnega, kulturnega in rekreativnega delovanja, kar naj bo izraz avantgardne politične mladinske organizacije. Kongres je zadolžil članstvo komunistične mladine, naj se že sedaj pripravi na velike akcije na strani KPI za bodoče u-pravne volitve v Trstu.
Pred kratkim smo poročali o sindikalnem sporazumu v predilnicah — in ga ocenili kot pozitivnega, čeravno pušča nerešena še mnoga vprašanja — danes pa poročamo o podobnem sporazumu tudi v podjetju Koren. To podjetje je namreč 6. t. m. podpisalo sporazum, ki predvideva izplačilo zaostankov delavcem že v teku meseca ter izboljšanje mezd. Povišek mezd velja
Zadnja seja tržaškega občinskega sveta — ki je bila verjetno tudi zadnja v sedanjem mandatu — je potekala v znamenju protidemokra-tičnosti. Konvergentna večina z županom na čelu je še enkrat potrdila kako upošteva iniciative sveto-vavcev. Zasedanje se ni zaključilo, ker ga je svojevoljno prekinil župan, podprt od skupin DC-PSDI-PRI-PLI. Do tega je prišlo v tenutku, ko bi bili morali razpravljati o važnih resolucijah, katere so predložili sve-tovavci. Razpravljati bi bili morali o problemih zazidavnih zemljišč, posebnih uprav, municipalizacije mlekarske centrale v Trstu itd.
Toda o vsem tem se ni razpravljalo, ker je župan, podprt od demokristjanov in konvergentov sklenil, da zaključi zasedanje občinskega sveta. Zahteva komunističnih svetovavcev, naj se o vseh prej omenjenih problemih razpravlja, je bila odbita. Vodja demokristjanske skupine svetovavcev Stopper je v svojem govoru izjavil, da omenjeni problemi zanimajo le majhno število svetovavcev.
Da se demokristjani požvižgajo na probleme, ki tako živo zanimajo množice občanov so pokazali tudi s tem, da niso toliko časa hoteli postaviti na dnevni red razpravljanja o resoluciji, ki jo je že 26. novembre 1959 predložil vodja komunističnih svetovavcev tov. Rogassi. Zadevna resolucija je zahtevala razpravljanje o reformi zakonov, ki se tičejo o občinskih in pokrajinskih u-pravah, o čemer so razpravljali v številnih izvoljenih organih v Italiji.
Ta resolucija je bila postavljena na dnevni red šele na predzadnji seji občinskega sveta. Jasno je, da se je položaj od leta 1959 v marsičem spremenil in da zato besedilo zadevne resolucije ni bilo več celoti aktualno.
Toda demokristjanska skupina je šla tako daleč, da je skušala celo zagovarjati znano okrožnico, ki jo je svojšas poslal italijanskim prefekturam bivši notranji minister Scelba jn proti kateri se je izrekla vse italijanska demokratična javnost.
Kot je znano omenjena okrožnica predvideva povečanje oblasti prefektov, povsem ignorira obstoj dežel in je torej resnični izraz politike
za dobo od 1. maja letos. Sporazum predvideva tudi podelitev posebne nagrade delavcem v znesku, ki odgovarja 50 delovnim uram. To nagrado bo podjetje izplačalo za veliko-šmarenske praznike. Podjetje se je tudi odvezalo, da bo spoštovalo pogodbo o plačanem letnem dopustu.
S tem sporazumom se je položaj v podjetju Koren zopet normaliziral.
demokristjanskih desničarskih krogov, ki nasprotujejo vsakemu razvoju demokracije, ustanovitvi deželnih uprav, podržavljenju električnih monopolov
Povsem jasno je, da tako politiko vneto podpirajo tudi liberalci.
Zadnja seja tržaškega občinskega sveta je bila, torej «vredna» predstava demokristjanske politike občanom, ki bodo volili novo mestno upravo jeseni.
Stavka v Splošnih skladiščih
Pretekli teden je na sindikalnem polju prevladovalo stavkovno gibanje kovinarjev, ki delajo v zasebnih podjetjih. Zelo važen dokodek na sindikalnem pozorišču je prebujenje razredne zavesti delavcev velikega podjetja FIAT, ki so se po več kot devetih letih mrtvila zopet masovno vključili v enotno akcijo za dosego nove delovne pogodbe. (O tem problemu pišemo tudi na 1.strani lista in zato, da bodo naši bravci lažje sledili borbi, ki jo vodi več kot en milijon italijanskih delavcev, bomo obširneje pisali o njem tudi v prihodnji številki. Op. uredn.)
V državnem merilu je bil med vlado in sindikalnimi organizacijami dosežen sporazum o javnih na-
V nedeljo 22. julija bodo upravne volitve v občini Tavorjana. Volitve so bile razpisane zato ker je prejšnji demokristjanski župan Cudic-cio odstopil. Odstopiti je moral, ker je član upravnega odbora neke banke v Čedadu. Kot je znano, zakon ne dopušča, da bi nekdo, ki ima tako mesto bil hkrati tudi župan. In omenjena čedadska banka ima svoje interese tudi na področju ta-vorjanske občine.
Zaradi odstopitve župana bi po zakonu ne imelo priti do razpisa novih volitev. Lahko bi bili izvolili novega župana. Tuda Cudiccio je poskrbel za to, da je za njim odstopilo deset demokristjanskih občinskih svetovavcev. Jasno je, da je zaradi tega nadrejena oblast poslala prefekturnega komisarja, da je upravljal občino.
Ta dejstva zelo zgovorno pričajo o zanimanju demokristjanov za probleme tavorjanske občine. Demokristjanski svetovavci niso pomislili na to, predno so odstopili, da bo morala občina plačevati prefekturnega komisarja ter da se bodo zaradi tega občutno povečali stroški siromašne občine. In kdo drugi naj bi plačeval komisarja če ne občani?
Na nedeljskih volitvah bosta nastopili dve listi : socialdemokratska
meščencih. Vlada je nakazala 119 milijard lir za izboljšanje plač, obenem pa je predlagala sestavo posebne komisije, ki bo uskladila plače z dejansko opravljanim delom.
Na Tržaškem ozemlju je v teku sindikalna borba nameščencev Splošnih skladišč. Delavci zahtevajo novo in odgovarjajočo plačo. Ti uslužbenci so, kar se tiče plač, navezani na delovno pogodbo kovinarjev, toda v bistvu ne dosežejo višine prejemkov te kategorije, ker nimajo akordne dopolnilne plače. Zato so sindikalne organizacije predlagale uvedbo posebne «tonažne doklade», ki bi odpravila razlike med prejemki.
Upravni odbor Splošnih skladišč odklanja predlagana izboljšanja tudi v pogledu nove karakterizacije stroke in napredovanja uradnikov in delavcev v višjo stopnjo staleža. Prav ta trma je povzročila proglasitev stavke in ukinitev čezurnega dela v pristanišču. Ta teden so delavci stavkali en ves dan in trikrat po poldneva. Če ne bo vodstvo odstopilo od svojega sedanjega stališča, se bo stavkovna borba gotovo še bolj zaostrila in to v škodo pristaniškega obratovanja.
Nameščenci Splošnih skladišč so odpovedali napovedano stavko, ki je imela biti preteklo soboto, ker so medtem sindikalne organizacije prejele vabilo, naj pridejo na pogajanja.
F. G.
in demokristjanska. Razveseljivo je dejstvo, da se bodo končno predstavile na volitvah združene levičarske sile in da demokristjanom ni uspelo, da bi se predstavili s popolno kandidatno listo. Namesto 16 je na demokristjanski listi samo 13 kandidatov. To je zelo zgovoren dokaz, da demokristjani zgubljajo svoj vpliv pri ljudeh.
Ključ zmage na teh volitvah ima v rokah slovenska vas Mažerola, ker v furlanskih vaseh občine imajo levičarske sile že itak relativno večino Napredna lista bi gotovo dobila večino če bi bilo doma 800 emigrantov, ki morajo služiti kruh v tujini. Vendar pa je upati, da bodo volivci, in volivke iz Mažerole tokrat dobro volili in da bodo s svojimi glasovi kaznovali izdajstvo demokrist j ano v.
Sestanek komunistov iz Nadiških dolin
V nedeljo 22. julija se bo vršilo javno zborovanje komunistov iz Nadiških dolin. Na njem bodo razpravljali o gospodarskih in socialnih problemih v sklopu deželne avtonomije. Zborovanje bo v dvorani «Bel-, vedere» v Št. Petru.
ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
Iz Gorice:
Zmaga delavcev podjetja Koren
oooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooo
/z Benečije.
Občinske volitve v Tavorjani
ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
;	4. 5. 6.
[ AVGUSTA j
'iiiiiiiiiiiiiinii l■lllll■ll■lllll■llrllllllllll■llll!■u■ll■ll■ll■ll■l>■lllllaullllllfi
Dva festivala »DELA":
v DOLINI in v S0V0DNJAH
Reorganizacija Centra za stike
z ljudskimi demokracijami
9. julija je bil širši sestanek na sedežu Centra za kulturne stike z deželami ljudske demokracije. Po poročilu o dosedanjem delovanju Centra, katero je podal tajnik Poc-cecai, je bilo soglasno sklenjeno, da se delovanje razširi tudi na druge dežele. Sklenjeno je bilo tudi, da se bistveno spremeni Center in seveda tudi uradni naziv. Sedaj se bivši Center imenuje «Center za kulturne stike s tujino». Za predsednika novega Centra je bil izvoljen odvetnik Dušan Mogoro-vich, za podpredsednika dr. Licia Chersovani in dr. Mario Mari, za tajnika pa je bil potrjen Vittorio Poccecai.
Festival v Kopru
Zavod primorskih prireditev v Ko pru priredi v soboto 4. avgusta ob 20,30 v Kopru zaključno revijo III. jugoslovanskega folklornega festivala «Jugoslavija pleše in poje». Sodelujejo najboljši jugoslovanski folklorni ansambli «KOLO» iz Beo- j grada, «LADO» iz Zagreba in «TA- '1 NAC» iz Skoplja.
Rezervacije vstopnic in ostale in- ] formacije dobite pri Slovenski pro- ; svetni zvezi v Trstu, ul. Ceppa 9/II, ' c telef. 31-119 - vsak dan od 9. do 12. L in od 16. do 18. ure.
Nagrajeni
vinogradniki
(Nadaljevanje s 3. strani)
štiri tisoč lir in Terčon Ivan, Mavhi-nja 42, štiri tisoč lir.
V torek je bilo v dolinskem županstvu nagrajevanje vinogradnikov dolinske občine, ki so letos razstavili svoja vina.
Otvoritveni nagovor je imel župan Lovriha, ki je podčrtal zlasti pomen teh razstav domačih vin. V dolinski občini je bilo doslej že šet takih razstav. Prav ta občina je bila prva v tržaški pokrajini, ki je za- | S čela nagrajevati kmete, ki pridelu- z jejo najboljša vina. Župan se j^ j ji zahvalil tudi ocenjevalni komisiji, : s( ki je izvršila svojo nalogo nepristransko. Podčrtal je tudi dejstvo, da so bila vsa razstavljena vina dobra in vredna nagrade.
Govoril je tudi pokrajinski odbornik za kmetijstvo Corberi, ki je poudaril, da se dolinsko vino vedno bolj uveljavlja; za njim pa je spregovoril še ravnatelj pokrajinskega kmetijskega nadzorništva dr. Per- p co. Končno je spregovoril še ravna- : tel j odseka za kmetijstvo pri gene- Q ralnem vladnem komisariatu prof-Zotta.
Po končanih govorih so bile raZ' deljene nagrade. Nagrade so prejeli sledeči vinogradniki;
Štrajn Bonifacij iz Doline je prejel L nagrado: zlato medaljo i11 1 škropivnico, dar Kmetijske za- i g druge v Trstu; 2. nagrado je prejel | ^ Hrvat Andrej iz Bošta; 3. nagrado pc pa Sancin Josip iz Doline. Vse tejv£ nagrade so bile podeljene za bela q vina.	B.
Za črna vina so bili nagrajeni sle'j ej deči :	°s
Krmec Rihard iz Krogelj je pr®| P; jel L nagrado: z zlato medaljo; h R nagrado je prejel Kocjančič Ivan i2 tij Doline; 3. nagrado pa Žerjal ValeO' ge tin tudi iz Doline.	| ki
in
DELO glasilo KPI
za slovensko narodno manjšino Izhaja vsak petek Urejuje uredniški odbor Politični direktor: Marija Ber-netič - Odgovorni urednik: Anton Mirko Kapelj - Uredništvo in uprava: Trst, ul. Capitolina 3, telef. 44-046/44-047.
Tiska: Tipografia Riva - Trsi ul. Torrebianca 12. Celoletna naročnina 1300 lir, polletna 700 lir. Poštni tekoči čekovni račun št. 11/7000. Cena oglasov po dogovoru
I ra
| SP
| ^ Se
gì
oa
Pe
Pr
tJt;
I ln
re:
Jej
| v0
K